Aktualno Slovenija • Za 50 evrov se cepijo namesto vas O Stran 2 DOBROTE 32' FESTIVAL DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ ^i^slorenskih kmetij 3.-5. SEPTEMBER 2021 y Minoritski samostan na Ptuju www.dobroteslovenskihkmetij.s Štajerski pou K1DS " «Več mesa • zmanjšana vsebnost soli J poli.si Ptuj, petek, 27. avgusta 2021 Letnik LXXIV • št. 66 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Robert Korošec: »Ne čutim potrebe po vračanju in popravljanju napak ...« Spodnje Podravje • V Markovcih bi dom starostnikov radi gradili, Ptujčani bi koprskega radi oddali Šahovske igre z domovi upokojencev Medtem ko si v Markovcih že skoraj tri leta prizadevajo zgraditi svoj dom upokojencev, a se pri tem zapletajo v lastne zanke, si na Ptuju že približno enako dolgo časa na vsak način želijo oddati enega svojih domov oziroma enoto v Kopru, ki jim povzroča velike| izgube. N^eni ne drugi pa v svojih namerah za zdaj niso uspešni. _ Več na strani 3. Gospodarstvo Talum • V dveh letih 120 milijonov evrov manj prihodkov Stran 5 Turizem Ptuj • To poletje občasno polne prav vse turistične kapacitete Stran 7 Kmetijstvo Podravje • Aktivisti stojijo za verodostojnostjo posnetkov s farm Strani 8 in 9 Črna kronika Gornja Radgona • Traktorski štrajk pred Pomurskim sejmom Stran 12 Večna zmeda na trgu delovnih, zvezkov V nekaterih šolah le 40, v drugih tudi 100 evrov -Strárii6in 7 ^m/ /J Aktualno • Bodo učitelji in vzgojitelji brez pogoja PCT res lahko odpuščeni? Foto: CG 2 Štajerski Aktualno petek • 27. avgusta 2021 Slovenija • Cepljenje v tujem imenu Za 50 evrov se cepijo namesto vas Cepljenja proti covidu-19 so večino časa potekala samo ob preverjanju kartice zdravstvenega zavarovanja, na kateri ni fotografije nosilca. Zato ni čisto nepričakovano, da so ljudje z roba družbe začeli ponujati storitev cepljenja v tujem imenu. Konkretno smo identificirali posameznika, ki se lahko v zameno za 50 evrov z vašo zdravstveno kartico v cepilnem centru predstavi kot vi. Tako se je cepil že vsaj šestkrat; če smo natančni, šestkrat do trenutka, ko smo z njim govorili. Foto: Bobo/M24 Ministrstvo za zdravje smo vprašali, s kakšnimi varovalkami to preprečuje. »Vsak mora predložiti kartico zdravstvenega zavarovanja, poleg tega pa lahko izvajalec zahteva osebni dokument, kot to velja za vse zdravstvene storitve,« odgovarjajo. ZD Ljubljana že zahteva osebni dokument Pred tovrstnimi nepravilnostmi so se začeli ščititi v cepilnem centru Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, kjer so začeli izvajati »cepljenje z vsemi varnostnimi načeli po protokolu, ki omogoča nadzor nad izvajanjem procesa cepljenja z najmanjšim možnim tveganjem za odstopanja in zlorabe. Pred obravnavo v cepilnem centru preverjamo identiteto posameznikov z osebnim dokumentom.« Tovrstnih poskusov sicer za zdaj še niso zaznali in nikogar niso cepili večkrat od predvidenih dveh odmerkov, zagotavljajo v ZD Ljubljana. »Smo pa zaposlene v cepilnem centru zaradi poročanja nekaterih medijev ter informacij na družbenih omrežjih dodatno opozorili na možnosti zlorabe in pazljivost pri tem. Vsekakor bomo vsak poskus zlorabe prijavili policiji, saj gre v primeru zlorabe identitete za kaznivo dejanje.« Foto: Svet24 Kaznivo za izvajalca, kaj pa za naročnika? Podobno odgovarjajo z ministrstva za zdravje - uporaba tuje identitete je kaznivo dejanje. Vendar gre pri tej interpretaciji predvsem za kaznovanje izvajalca - človeka z roba družbe, ki je dejanje storil, da bi naročnik dejanja pridobil nepristno potrdilo o cepljenju in s tem izpolnil pogoj PCT. Ali je ime na zdravstveni kartici dovolj za utemeljen sum, na podlagi katerega lahko policisti ukrepajo zoper domnevnega naročnika? »Na taka hipotetična vprašanja ne moremo odgovarjati, ker se v vsakem konkretnem primeru preverja ravnanje oseb z vidika izpolnjevanja elementov kateregakoli kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti,« odgovarjajo kriminalisti. Koliko takšnih primerov so že obravnavali? »Teh podatkov ne vodimo posebej,« dodajajo. Ministrstvo ne evidentira posledic večkratnega cepljenja Pristojno ministrstvo smo vprašali tudi, kakšne so posledice za posameznika, ki se cepi večkrat, vendar teh podatkov nimajo evidentiranih. Iz medijskega poročanja pa je znan primer 23-letne Italijanke, ki so ji pomotoma injicirali šestkratni odmerek cepiva Pfizer/BioNTech in jo po opazovanju odpustili. Šestkratni odmerek so prejeli tudi zaporniki v enem od zaporov v ameriški zvezni državi Iowa. Stroka je pri njih opazila povečane pričakovane stranske učinke, kot so bolečine in vročina, vendar nobeden ni bil življenjsko ogrožen. Luka Tetičkovič Spodnje Podravje • Ravnatelji vrtcev iščejo rešitve za starše brez PCT-pogoja Sestanki s starši zunaj, uvajanje enoletnikov tudi?! Starše je prvi dan tega tedna presenetila informacija, da ne morejo peljati svojega otroka v notranjost vrtca, če ne izpolnjujejo pogoja PCT. Že 24 ur po tem, ko je bil objavljen odlok z omenjeno omejitvijo, pa sije vlada premislila in z novim odlokom vsem staršem, ne glede na to, ali izpolnjujejo PCT-pogoj, spet »dovolila« spremljanje svojih otrok v stavbe vrtcev. Vrtci bodo uvodna srečanja in roditeljske sestanke organizirali na prostem. Prav gotovo je k tako hitri spremembi popolnoma neživljenjskega odloka prispevalo (tudi) velikansko razburjenje staršev, pa tudi rav- nateljev vrtcev, ki so jasno povedali, da PCT-pogoja pri starših ne bodo preverjali, ker za kaj takega nimajo ne kadra, ne usposoblje- Ker je testiranje predrago, bo otrok pač ostal doma Ravnateljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčičjejasno pokazala na absurdnost zdaj že spremenjenega odloka o pogoju PCT za starše vrtčevskih otrok. Poleg tega, da v njihovem manjšem vrtcu še zdaleč nimajo dovolj kadra, da bi pogoje preverjali, si tudi vzgojiteljica ne more privoščiti zapuščati skupine in prevzemati prihajajočih (oz. »oddajati«) odhajajočih otrok ob različnih urah. »To bi bilo pri nas neizvedljivo. V takem primeru bi potrebovali še vsaj dve dodatni sodelavki,« je pojasnila Klemenčičeva. V enem primeru pa so jim starši sporočili, da otroka vozi v vrtec dedek, ki ne izpolnjuje pogoja PCT, zato bo njihov otrok primoran ostati doma. Testiranje je namreč predrago, da bi lahko vsak drugi dan zanj plačali 12 evrov. Za sestanke in uvajanje otrok v vrtec za zdaj še vedno velja PCT-pogoj. nosti in predvsem ne zakonske podlage. Ogorčenje veliko staršev vrtčevskih otrok je bilo toliko večje, ker PCT-pogoj recimo ni zahtevan za vstop v trgovine ali v cerkve. V Markovcih bodo zaupali staršem Kljub hitri spremembi dikcije odloka pa je v njem še vedno zapisano, da bo PCT-pogoj potreben za uvajanje najmlajših otrok v vrtec, prav tako pa tudi za vse pogovorne urice in roditeljske sestanke. Na vprašanje, kako bodo omenjeni pogoj preverjali, Ivan Štrafela, ravnatelj OŠ Markovci, odgovarja, da bo šlo v tem primeru predvsem za zaupanje. Vsakega starša oz. obiskovalca bodo povprašali, ali izpolnjuje pogoj PCT in to je tudi vse, drugih dokazil pa ne bodo pregledovali. »Mi te pravice nimamo,« je dodal Štrafela, ki pozdravlja odločitev vlade, da vendarle staršem oz. spremljevalcem otrok ni treba izpolnjevati pogoja PCT. Ptuj: »Srečanja na prostem, uvajanje s starši odvisno od navodil« Marija Vučak, ravnateljica Vrtca Ptuj, pa je pojasnila, da bodo glede na zadnji veljavni odlok, po katerem je zahtevan PCT-pogoj za starše, ki bodo prihajali na sestanke in ostala srečanja pač organizirali na prostem. Tako bodo olajšali prisotnost vsem tistim, ki pogoja PCT ne izpolnjujejo. Tisti starši, ki bodo želeli biti prisotni pri uvajanju otrok v notranjosti vrtca, pa bodo morali biti testirani, cepljeni ali prebolevni-ki. »Nikogar ne bomo preganjali, ampak bomo zadeve preverjali na način, ki ga bo določilo šolsko ministrstvo,« je še diplomatsko povedala Vučakova. Tudi v hajdinskem vrtcu nobenega preverjanja V hajdinskem vrtcu PCT-pogoja ne bodo preverjali, ker je ravnatelj osnovne šole z vrtcem Mitja Vi-dovič mnenja, da te pravice nima, prav tako trenutno ni zakonske podlage za kaj takega. »Naše delo temelji na zaupanju staršev in prepričani smo, da bodo v vrtec tudi v letošnjem šolskem letu prihajali samo tisti, ki so zdravi. V prvi vrsti pa je najpomembnejše to, da upoštevamo vse higienske ukrepe in redno zračimo prostore.« Sestanek s starši novincev bodo izvedli na prostem tako kot na Ptuju. Prav tako bodo staršem priporočali čim krajša uvajanja. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Bodo učitelji in vzgojitelji brez pogoja PCT res lahko tudi odpuščeni? Šole in vrtci so v torek pozno popoldne prejeli okrožnico šolskega ministrstva, kako morajo ravnatelji ukrepati v primeru, da se zaposleni ne bodo držali pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Iz okrožnice je razvidno, da neupravičena odklonitev testiranja predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in bo delodajalec v skrajnem primeru lahko kršitelje odpustil. Delodajalec torej lahko uvede disciplinski postopek, lahko izda pisno opozorilo pred odpovedjo ali pa lahko začne postopek odpovedi, kar pomeni, da lahko v skrajnem primeru delodajalec zaposlenega tudi odpusti. Enako za kršenje delovnega razmerja velja tudi odklonitev nošenja zaščitne maske zaposlenih. y N Učencem, ki so šoloobvezni, ravnatelj ne sme prepovedati sodelovanja pri pouku, če ne nosijo mask. Po navodilih iz okrožnice pa morajo ravnatelji oz. učitelji v primeru, da učenci ne želijo nositi zaščitne maske, njihove starše takoj seznaniti s to obveznostjo, hkrati pa mora šola takšne primere predati šolski inšpekciji. Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan je dejal, da predvideva, da so okrožnico pripravili pravniki. Ob tem je pripomnil, da naj bi nekateri pravniki že ugotavljali, ali je okrožnica oz. dana navodila v skladu z delovnopravno zakonodajo. Foto: arhiv M24 petek • 27. avgusta 2021 Aktualno Štajerski 3 Markovci • Občina ponovno v iskanje zasebnega investitorja za izgradnjo Brez koncesije lahko pozabijo na dom starostnikov Občina Markovci je doslej namenila že pol milijona evrov za nakup zemljišča in vse potrebne dokumente za izgradnjo doma starostnikov. Travnik v središču občine, kjer naj bi postavili objekt, pa še vedno sameva, kljub temu da imajo že nekaj časa v rokah gradbeno dovoljenje. Pred nedavnim pa seje iz projekta umaknil še ptujski dom upokojencev, ki naj bi izvajal institucionalno varstvo v načrtovanem domu. Ker je objava razpisa socialnega ministrstva, na katerem lahko investitorji pridobijo koncesijo, že pred vrati, so se v Markovcih znašli v nezavidljivi situaciji, saj investitorja, ki bi lahko pridobil koncesijo, nimajo. Najhitrejša rešitev bi bila ustanovitev javnega zavoda, kar je župan Milan Gabrovec že predlagal, a je večina občinskih svetnikov proti temu. Na dopisni seji so svetniki potrdili sklep, da markovska občina pristopi k iskanju zainteresiranega investitorja za gradnjo in za pridobitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Občina je sicer imela pred tremi leti ob predstavitvi projekta investitorja, ki pa je nato od sodelovanja odstopil; morda za koga nepričakovano, po mnenju poznavalcev pa pričakovano. Mrzlično iskanje naložbenika v zadnjem hipu To pa po besedah župana Ga-brovca nikakor ni prava pot: »Ne Za izvajanje domske oskrbe je treba pridobiti koncesijo Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo naslovili vprašanje, katere so morebitne slabosti ustanavljanja javnih zavodov za upravljanje z domovi starejših s strani manjših občin. Konkretnega odgovora niso podali - razen tega, da pač v tem primeru mora občina kriti morebitno negativno poslovanje doma za starejše. Ob tem še pojasnjujejo, da mora biti gradnja domov sorazmerna s potrebami po institucionalnem varstvu starejših v okolju. Po domače povedano: tam, kjer je domov že dovolj, potrebe po gradnji ni. Sicer pa razlike med tem, ali občina ustanovijavni zavod ali dom gradi zasebnik, glede prijave na razpise ni. Eden ali drugi morata pridobiti koncesijo za izvajanje dejavnosti. verjamem, da bomo v tako kratkem času našli investitorja, ki bi prevzel tako velik posel. Do prvega oktobra se je namreč treba prijaviti na razpis pristojnega ministrstva. Poziv smo objavili, sedaj pa čakamo. Še vedno sicer trdim, da smo sposobni dom v celoti financirati sami. Z ustanovitvijo javnega zavoda pa bi rešili dve muhi na en mah. Se pa po drugi strani seveda zavedam rizika ustanovitve takega zavoda, predvsem v primeru morebitnega negativnega poslovanja, vendar to je podobno kot v šoli ali vrtcu.« Ta županova primerjava je, milo rečeno, zelo neposrečena. Negativno poslovanje (izgube) domov starejših so namreč neprimerno večje kot so v vrtcih ali šolah in segajo tudi v milijonske cifre. Gabrovec seveda nad nasprotovanjem svetnikov ustanovitvi javnega zavoda ni navdušen; pravi celo, da so svetniki s takšno odločitvijo občini zaprli pot oz. možnost za kandidiranje na razpisih: »Vsekakor bi zdaj še imeli dovolj časa za ustanovitev javnega zavoda in prijavo na razpis za pridobitev koncesije, ki bi jo najverjetneje tudi dobili, saj je naš projekt med redkimi v Sloveniji, ki je pripravljen tako daleč!« Foto: arhiv ST in M24 Župan Milan Gabrovec še vedno verjame v projekt izgradnje doma starostnikov, čeprav v zadnjih treh letih ni bil storjen niti korak naprej, kvečjemu nazaj ... Kje bodo našli šest milijonov evrov? Občinska uprava bo ne glede na vse zaplete aktivnosti nadaljevala, tudi napovedana časovnica ostaja za zdaj enaka. Po napovedih župana Gabrovca bo do konca letošnjega leta predvidoma pripravljena vsa projektna dokumentacija, v začetku prihodnjega leta bi že lahko iskali izvajalca del. Dom bo sicer nekoliko manjši kot prvotno predviden; namesto 148 bo v njem 120 postelj, a po besedah Gabrovca zato ne bo treba spreminjati gradbenega dovoljenja, saj naj bi šlo za minimalne posege v investicijo. Nekoliko manjša kapaciteta doma naj bi jim tudi prinašala več točk na razpisu. Ob tem pa še vedno ostaja odprto vprašanje financiranja izgradnje objekta, saj se v skladu s sklepom občinskega sveta gradnja ne bo začela, če jim ne bo uspelo pridobiti vsaj polovico nepovratnih sredstev, torej vsaj šest milijonov evrov. Doslej še ni bilo ustreznega razpisa, na katerem bi ta denar lahko pridobili, zato bi bil zasebni investitor seveda zelo dobrodošel, Župan Gabrovec je sicer prepričan, da bi dom lahko zgradila občina sama, saj ima dovolj denarja in visoko kreditno sposobnost. Kakorkoli že, labirint do začetka gradnje doma starostnikov se vedno bolj zapleta, datum izvedbe pa vedno bolj odmika v nedorečeno prihodnost. Estera Korošec Spodnje Podravje • Med vsemi enotami ptujskega doma upokojencev koprska z največjo izgubo Koprsko vrečo brez dna še vedno financirajo Ptujčani Lokalna politika Spodnjega Podravja se nikoli ni poenotila okrog tega, ali je prenos pravice upravljanja koprske enote Doma upokojencev Ptuj na drug zavod smiselna poteza ali ne. To sicer niti ni njihova odločitev. Je pa to z vidika vodstva doma vsekakor smela poteza, ki pa ima svoje razloge v finančnih podatkih: koprski dom namreč med vsemi petimi enotami povzroča najvišjo poslovno izgubo. Zdaj morajo tam zgraditi še dvigalo. Že ko je Dom upokojencev Ptuj vodila Jožica Šemnički, je svet zavoda v takratni sestavi sprejel odlo- čitev o prenosu upravljanja pravice s koprsko enoto na drug zavod. Obalni dom Markovec je izrazil prip- Trije apartmaji na morju so bili leta pra zni Kmalu po nastopu funkcije je Šiplič Horvatova začela aktivnosti za zapolnitev treh apartmajev v pritličju koprske enote. Ti so bili prazni vse od izgradnje objekta, njihov namen ob izgradnji je bil povsem drugačen: sprejeti obiskovalce iz drugih „ptujskih" enot, kar pa nikoli ni zaživelo. „Iskali smo najboljše rešitve, saj gre za apartmaje, ki so lepo urejeni in na dobri lokaciji. Na ta način, ko vanje nameščamo pare, smo seveda tudi povečali prihodke. Delamo vse, da čim bolj zmanjšamo izgubo te enote," je jasna direktorica. /' ravljenost prevzeti upravljanje, a do tega vse do danes ni prišlo. Čeprav sta se obe strani strinjali s to namero, je dokončna odločitev v rokah lastnika, države oziroma vlade. Te točke na dnevnem redu njihove seje še nikoli ni bilo. Na pristojnem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sicer pred nekaj tedni o tem le kratko zapisali: „Ministrstvo soglaša s prenosom pravice upravljanja s koprsko enoto Doma upokojencev na drug zavod. Konkretne postopke pa morajo izpeljati zavodi sami." Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat pravi, da so svoj del naloge opravili, a da brez soglasja vlade prenos enostavno ni mogoč. Vreča brez dna ... Po velikosti je ptujski dom s kapaciteto 813 stanovalcev največji v državi. Med vsemi petimi enotami pa prav koprska povzroča najvišjo poslovno izgubo, na letni ravni okrog 270.000 evrov. Ključni razlog je v tem, da nimajo niti primerne kuhinje niti zadosti zaposlenih kuharjev, da bi prehrano zagotavljali sami, Foto: arhiv DU Ptuj Ključni razlog za vsakoletno ueliko finančno izgubo koprske enote Doma upokojencev Ptuj naj bi bil u neprimerni kuhinji in pomanjkanju kuharjev, da bi prehrano zagotavljali sami, zato jo morajo kupovati po višji ceni, kot je zaračunana stanovalcem. zato jo morajo kupovati po višji ceni, kot je zaračunana stanovalcem oziroma plačnikom oskrbnin. Tudi če bi zagotovili sredstva, potrebna za izgradnjo centralne kuhinje (okrog milijon evrov), se bojijo kadrovskih težav. Tudi sicer bi za povrnitev teh vlaganj potrebovali več let. Zakaj še gradnja dvigala? Ker še vedno ni jasno, kdaj, če sploh, bo do prenosa pravice upravljanja prišlo, pa mora Dom to enoto enako kot vse druge tudi vzdrževati. „Že ob izgradnji je bilo jasno, da bo eno dvigalo premalo za kapaciteto 150 stanovalcev. Imamo veljavno gradbeno dovoljenje in najbrž bomo v kratkem izbrali izvajalca in uredili še eno dvigalo," pojasnjuje direktorica. Vrednost te investicije je ocenjena na okrog 100.000 evrov. Ureditev dvigala naj bi bil eden izmed pogojev, pod katerimi bi bil Obalni dom Markovec sploh pripravljen prevzeti vajeti koprske enote DU Ptuj. Čeprav realno gledano dodatna vlaganja v enoto, ki jo nameravajo prenesti na nekoga drugega, najbrž niso smiselna, pa je jasno, da bodo v primeru, da do prenosa pride, ta strošek vsaj pokrili z zmanjšanjem kumulativne izgube poslovanja. O tej točki naj bi v začetku septembra, ko je planirana seja sveta zavoda, razpravljali njegovi člani. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 27. avgusta 2021 Destrnik • Tudi v prihodnje štipendiranje uspešnih dijakov in študentov Poleg uspeha šteje vsestranskost Občina Destrnik je objavila javni razpis za podelitev štipendij za dijake in študente v šolskem letu 2021/22. Ptuj • Dela na OŠ Olge Meglič Novo šolsko leto, nova streha Na Ptuju je te dni pravo gradbišče. V teku je rekonstrukcija in dozidava OŠ Mladika, začela so se rušitvena dela nekdanjega Koteksa, v centru mesta se podira Stara steklarska, sočasno se urejajo tudi okoliške ulice in Vrazov trg. H koncu pa se bliža še ena pomembna investicija, sanacija strehe OŠ Olge Meglič. Ta se bo sicer nekoliko zavlekla v september. Foto: SD Najboljši destrniški dijaki bodo v prihodnjem šolskem letu dobivali občinsko štipendijo v višini 80 oziroma 120 evrov na mesec. Za občinsko štipendijo lahko kandidirajo dijaki, katerih povprečna ocena je v minulem šolskem letu znašala najmanj 4, in študentje, ki so izpite v povprečju opravili z najmanj 7. A število točk, ki jih dobijo, ni odvisno zgolj od učnega uspeha, torej povprečne ocene, ampak tudi od njihovega izvenšolskega udejstvovanja. Na občini Destrnik namreč želijo s štipendijo finančno nagraditi in spodbuditi le svoje vsestransko aktivne mlade občane. Dodatne točke prinašajo vidni uspehi s tekmovanj, raziskovalne naloge, nastopi, koncerti, avtorska dela, vodstvene funkcije, pro-stovoljstvo, društvena aktivnost, dodatno izobraževanje ter razne pohvale, nagrade in priznanja. Dijaki, ki bodo na razpisu zbrali dovolj točk, bodo tako v prihodnjem šolskem letu prejemali po 80 evrov štipendije na mesec, za študente pa je namenjenih po 120 evrov. V odlok o štipendiranju, ki so ga posodobili maja letos, so na občini Destrnik zapisali še izjemo za primer višje sile ali razglašenih izrednih razmer, kot je denimo epidemija novega koronavirusa. Kadar je namreč dijakom in študentom zaradi izrednih razmer onemogočeno izvajanje določenih dejavnosti ali aktivnosti, bo komisija za dodelitev štipendij upoštevala tudi dokazila o uspehih iz leta pred omejitvami. SD Naslednji teden se šolarji vračajo v šolske klopi. Olgičarji se novega šolskega leta toliko bolj veselijo, ker bodo imeli po dolgih letih prizadevanj končno novo streho. Stara je bila povsem dotrajana. »Dela bodo nekoliko potegnili še v september. Vhod v šolo bo z Dravske ulice z igrišča. Pouk pa bo potekal nemoteno,« je terminski plan pojasnila Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič. Na Cafovi ulici v mansardi urejajo pisarne in kabinete, na Prešernovi pa poteka obnova ostrešja in prekrivanje strehe z opeko. »Dela bodo potekala v treh fazah, odkrili so en del strehe, ga sanirali in prekrili, nato bodo postopoma še ostali tretjini. Dela potekajo na višini, glede na dotrajanost ostrešja je potrebno ogromno dodatnih del in tudi dostop je mnogo težji. Ampak bo,« se zaključka investi- cije, ki je v teku, veseli Ocvirkova. Nekaj težav so imeli med samo izvedbo del, in sicer zaradi nalivov, zatekanje vode je poškodovalo omet, a so to že sanirali. Izvajalec del je podjetje MG Lesnina, ocenjena vrednost grad-beno-obrtniških del po pogodbi je znašala 370 tisočakov, kar pa še zdaleč ni dokončna vrednost investicije. Dženana Kmetec Majšperk • Začetek praznovanja občinskega praznika Ob 25-letnici napovedanih 40 različnih dogodkov V občini Majšperk so se v minulih dneh začele prve prireditve ob praznovanju 25. občinskega praznika. K organizaciji so pristopila številna društva, ki vsako leto ob tem času pripravijo vrsto različnih dogodkov in aktivnosti. V avli Kulturno-poslovnega centra (KPC) Majšperk je na ogled razstava z naslovom »Recikliranje -ponovna uporaba - ustvarjalnost« DPD Svoboda Majšperk. Na kmetiji Lončarič je potekala likovna kolonija Haloze 2021, katere dela bodo razstavili v galeriji AP na Bregu. ŠKD Sestrže pa je krajane povabilo v Kino pod zvezdami. V naslednjih tednih se bodo zvrstile številne kulturne in športne prireditve. Jutri se bo druženje začelo pod lipo pri Starotrški hiši v organizaciji Društva žensk Tisa Ptujska Gora, nato pa bo ob 14. uri ob Sestrškem jezeru lov na skriti zaklad. Nedelja bo športno obarvana, saj se bodo čez cel dan zvrstili naslednji dogodki: strelsko tekmovanje na strelišču LD Stoperce, panoramska vožnja z motorji, pohod od čebelnjaka do čebelnjaka s Letošnja osrednja prireditev bo predvidoma u amfiteatru OŠ Majšperk. čajanko, pohod na Donačko goro v počastitev 70-letnice Planinskega društva Majšperk, namizni tenis, dalmatinski večer v amfiteatru osnovne šole Majšperk. V okviru praznovanja 25-letnice bo med drugim namenu predanih več investicij. Napovedano je odprtje cestnih odsekov Slape-Mur-šek, Sevce-Piške in Slape-Vuzem ter obnovljenega doma krajanov v Sestržah. Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj bo v soboto, 11. septembra, predvidoma v amfite-atru OŠ Majšperk. Kot so sporočili z občine Majšperk, je izvedba vseh dogodkov odvisna od trenutne epidemiološke slike in možnosti izvedbe. Estera Korošec V NEZGODI OTROŠKA IGRIVOST NE POZNAMEJA. Se posebej med počitnicami. ZAVARUJTE JIH SAVA ZAVAROVALNICA Markovci • V občini nekaj manjših pridobitev V občini letos dve novi igrišči V občini Markovci so tudi v poletnih mesecih v teku številne investicije. V Novi vasi pri Markovcih, južno od večnamenske dvorane, se je julija začela gradnja igrišča za nogomet in košarko. Na platoju bo mogoče organizirati tudi druge prireditve na prostem. Vrednost pogodbenih del je nekaj manj kot 60.000 evrov. Na javnem razpisuje bilo kot najugodnejše podjetje izbrano Asfalti Ptuj. »Pumptrack« stezo v Zabovcih nameravajo osvetliti za potrebe nočne vožnje. Markovska občina pa je letos izvedla več projektov, ki jih je sofinanciral LAS. Ob Športnem parku Zabovci je že zaživel poligon za kolesarje in rolkanje oz. »pumptrack« steza, v katero je vgrajenih 43 ton asfalta, ki je ročno vgrajen in oblikovan v grbine. Gre za manjši poligon z izrazitimi klančinami, zato ga kljub svoji majhnosti ni podcenjevati. Izbrani izvajalec del, ki je eden redkih v tem delu Evrope za tovrstno gradnjo, je »ZAVOD ALIANSA«. Gre za skupino posameznikov, združenih v zavod, ki se rekreativno ukvarjajo z rolkanjem in tovrstnim kolesarstvom, zato so jim izkušnje pri izgradnji poligonov v pomoč. Kot so sporočili iz občinske uprave, morajo vsi uporabniki upoštevati varnostne napotke. Trenutno je park brez razsvetljave, zato je rekreacija možna le ob dnevni svetlobi. V prihodnje nameravajo poligon osvetliti za potrebe nočne vožnje. Posodobitev postajališča za avtodome Na postajališču za avtodo-me pa so že postavili montažni objekt, v katerem so sanitarije in prostor za umivanje posode. Gre za t. i. mobilno sanitarno enoto podjetja Hosekra iz Slovenske Bistrice, katere vrednost je nekaj manj kot 30.000 evrov. Med zadnjimi pridobitvami markovske občine so trije čolni, namenjeni spustu po večjih ali manjših »brzicah« vodnega toka (rafte). Rafti za osem oseb so deponirani v prostorih PGD Markovci in so primerni za spust po strugi reke Drave. Vsi čolni so dobavljeni z vso varnostno opremo (čelade, reševalni jopiči, vrvi ...) in priko- lico za prevoz. Celotna vrednost investicije je okoli 20.000 evrov. Jeseni bodo lastniki prevzeli parcele v novi obrtni coni V začetku avgusta pa se je začelo težko pričakovano komunalno opremljanje obrtne cone Novi jork - IV. faza, in sicer vzhodno od obstoječe cone, kjer je objekt družbe Vitiva. Pogodba za izvedbo del je že bila podpisana. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj, pogodbena vrednost del je 428.700 evrov. Dela bodo končana predvidoma do konca avgusta, pridobitev uporabnega dovoljenja pa se pričakuje v septembru. Nato bodo komunalno opremljene parcele predane v uporabo novim lastnikom, ki so bili izbrani v okviru postopka javnega zbiranja ponudb. Estera Korošec Foto: CG petek • 27. avgusta 2021 Gospodarstvo Štajerski 5 Spodnje Podravje • Talum: v dveh letih 120 milijonov evrov manj prihodkov Proizvodnja v elektrolizi na polovici zmogljivosti Poslovanje kidričevskega Taluma, ki daje kruh okoli 1.200 sodelavcem, nanj so vezani tudi številni dobavitelji, izvajalci storitev in drugi partnerji, sta v minulem obdobju zaznamovala predvsem zmanjšanje obsega proizvodnje primarnega elektroliznega aluminija in delo v razmerah pandemije. Oboje je po pojasnilu predsednika uprave Marka Drobnica tudi razlog za padec prihodkov, ki so se v zadnjih dveh letih zmanjšali za skoraj 120 milijonov evrov: s 388 v letu 2018 na 268 milijonov evrov v letu 2020. Drobnič je navedel, da so bili že v obdobju pred pandemijo (2019) primorani zmanjšati proizvodnjo primarnega aluminija, in sicer za 25 odstotkov. Razlog je bilo ohlajanje svetovnega gospodarstva, omejevanje proste trgovine in različne sankcije gospodarskih velesil, pa tudi neprimerljivo in nekonku-renčno poslovno okolje v Sloveniji. Dodatno je proizvodnjo v elektrolizi oklestila pandemija in tako so lani primarni aluminij proizvajali na polovični zmogljivosti. V izogib rdečim številkam so po Drobniče-vih besedah optimizacijo procesov in poslovanja začeli že konec leta 2019. „Osnova optimizacije so bili znižanje stroškov, skrb za vzdrževanje potrebnega obratnega kapitala in ohranjanje likvidnosti." Tudi začetek leta 2020 je bil zahteven, še posebej v obdobju prvega vala pandemije. „Z aktivnim pristopom na vseh nivojih v tovarni ter ob pomoči državnih ukrepov nam je uspelo ohraniti praktično vsa delovna mesta. To nam danes, ko so razmere diametralno nasprotne, kot so bile v enakem obdobju lani, omogoča, da izpolnimo naročila naših kupcev. Ti cenijo, da nismo odpovedali nobene dobave, kar se je odrazilo v povečanem obsegu in novih poslih. Izpolnjevanje naročil kupcev si štejemo za velik uspeh. Ohranjanje zdravja sodelavcev in neprekinjen proizvodni proces sta naša prioriteta, posredno je s tem povezano ohranjanje števila zaposlenih in doseganje pozitivnega poslovnega rezultata," je pojasnil šef Taluma Marko Drobnič in dodal, da V Talumu so lani proizvedli 115.000 ton izdelkov iz aluminija. Za 45 odstotkov izdelkov so uporabili lastni ele-ktrolizni aluminij, preostalih 55 odstotkov so proizvedli iz kupljenega odpadnega in procesnega aluminija, ki so ga pretalili oziroma reciklirali. Proizvodnja primarnega aluminija je bila lani glede na proizvodne zmogljivosti le 50-odstotna. Elektroliznega aluminija so pridelali 50.185 ton, kar je 26 odstotkov manj kot v letu 2019. Računajo na europska razuojna sredstua „Nadaljujemo z izvajanjem načrtovane transformacije v smislu uporabe večjega deleža odpadnega in predelanega aluminija za izdelke z večjo dodano vrednostjo. Za uresničitev trajnostnega prestrukturiranja z razogljičenjem potrebujemo podporne mehanizme za zagotavljanje konkurenčnosti in dostop do evropskih razvojno-investiajskih sredstev. Brez obojega proizvodnja in transformacija nista možni Projekte za uresničevanje strateških smernic imamo v Talumu pripravljene, računamo, da bomo pridobili tudi sredstva, kijih za okrevanje, odpornost in zeleno transformacijo namenja EU. Ocenjena vrednost projektov za naslednjih pet let je sto milijonov evrov,"je poudaril predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Prodaja rondelic za kozmetiko upočasnjena Čeprav sta Evropa in svet še vedno v primežu pandemije, v Talumu pojasnjujejo, da so razmere na trgih letos dobre. Če se pogoji do konca leta ne bodo spreminjali, bi lahko dosegli prihodke na ravni leta 2019, ko so ti znašali 330 milijonov evrov. Višji letošnji prihodki so (bodo) predvsem rezultat višjih prodajnih cen, blagovni obseg proizvodnje pa medtem ostaja na ravni lanskoletnega. „Za večino naših prodajnih segmentov beležimo močno povpraševanje. V prvi polovici leta smo glede na plan nekoliko zaostali s prodajo rondelic, zlasti za resor kozmetične industrije, kjer je opaziti, da splošna potrošnja še ni na ravni pred pandemijo. Cena aluminija na londonski borzi je visoka, a še vedno rast cene aluminija zaostaja za ekstremno rastjo cen nekaterih drugih surovin in predvsem energije. Za izpolnjevanje naročil kupcev je zelo pomembno, da ohranimo zdravje sodelavcev in posledično neprekinjen proizvodni proces." so v času epidemije za ohranitev delovnih mest izkoristili za okoli štiri milijone evrov državnih podpor. V plače zaposlenih niso posegali, razen vodstva, kjer so plače znižali do 30 odstotkov. Reciklaža ne bo dovolj, elektrolize bo treba ohraniti V Talumu težko čakajo dan, ko bo država uvedla finančno podporo za proizvodnjo primarnega aluminija, tako imenovane C02 kupone. „Po skoraj desetletju prizadevanj, da Slovenija omogoči svoji energetsko intenzivni industriji to, kar konkurenti v EU že imajo, so se v zadnjem letu zgodili bistveni premiki. Zakon o varstvu okolja ZVO-1, ki je začel veljati novembra, je podal temelj za uvedbo mehanizma. Priprava uredbe, izvedbenega podzakonskega akta, ki bo opredelila način in višino finančnih kompenzacij, je pripravljena in je v predno-tifikacijskem postopku pri Evropski komisiji, vir finančnih sredstev za kritje posrednih stroškov bo Sklad za podnebne spremembe," so razložili v kidričevskem podjetju in povedali, da je Slovenija edina članica EU s proizvodnjo aluminija, ki mehanizma finančnih kompenzacij za kritje posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov še ni uvedla. „S tem postavlja proizvodnjo materialov v energetsko intenzivni industriji, še posebej aluminija, v ne-konkurenčni položaj. Ta se z rastjo cen CO2 kuponov, ki se jih na to industrijo prenaša preko porabe in cene energije, v zadnjih dveh letih izrazito stopnjuje. Več kot 60 odstotkov stroškov cene električne energije že predstavlja cena emisijskih kuponov CO2. EU je proizvodnjo aluminija v Zelenem dogovoru prepoznala kot industrijsko panogo, ki jo želi zadržati in krepiti. Glede na dejstvo, da je večino aluminija v izdelke vgrajenih v povprečju več kot 10 let, samo z zapiranjem ciklov in reciklažo ne bomo mogli pokriti vseh potreb, zato bo treba ohraniti tudi proizvodnjo primarnega aluminija." Mojca Zemljarič Foto: CG Slovenija • Novo za dijake in študente _ 1 . . . J v Subvencionirane vozovnice po vsej državi Upravičenci do subvencioniranih vozovnic s 1. septembrom ne bodo več omejeni na relacijo od doma do šole, temveč bodo lahko v prostem času brez omejitev potovali na vseh relacijah medkrajevnega javnega prevoza potnikov v Sloveniji. Cena vozovnic bo pri tem ostala nespremenjena. Dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih bodo od 1. septembra dalje imeli na voljo mesečno ali letno vozovnico Slovenija. Strošek upravičencev pri nakupu vozovnice bo ostal enak, in sicer 25 evrov za mesečno in 200 evrov za letno. Registrirani športniki bodo za mesečno subvencionirano vozovnico odšteli 20, za letno pa 160 evrov. Novost pri tem je, da bodo letne vozovnice odslej veljale 12 mesecev in le zgolj za šolsko leto. Posledično se tako ukinja poletne vozovnice ter razrede oddaljenosti, je še pojasnil Vrtovec. S takšno poenostavitvijo sistema bodo zagotovili, da bodo lahko dijaki in študentje z isto vozovnico potovali tudi v primerih, ko ima izobraževalni zavod programe na različnih lokacijah, na praktično usposabljanje in na različne interesne dejavnosti v prostem času. Í Foto: CG »Poenostavitev in pocenitev vozovnic bo koristila torej zlasti tistim, ki so zaradi različnih vzrokov imeli pravico do več vozovnic, ker so bivali na več naslovih, se izobraževali hkrati na dveh univerzah in podobno. Poenostavil se bo tudi nakup vozovnic, ker ne bo več treba izbirati vstopne in izstopne postaje. Tistim, ki bi se med šolskim letom preselili, zamenjali izobraževalni zavod ali bi želeli spremeniti potek voženj in dodati novo postajališče, pa ne bo treba spreminjati vozovnice,« je dejal infrastrukturni minister. Obenem poenostavljajo celoten postopek nakupa. Upravičenci bodo vlogo lahko oddali z uporabo svoje e-identitete (digitalno potrdilo ali smsPASS) preko spletnega portala eUprava. Po prijavi se ta vloga samodejno predizpolni Upravičenec v nekaj minutah prejme odgovor, ali je bila vloga odobrena ali ne. Nakup vozovnice bo še naprej mogoč tudi fizično. Prodaja enotnih subvencioniranih vozovnic integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) se bo začela v sredo, 25. avgusta. Tudi družinske vikend vozovnice Vrtovec je obenem predstavil že uvedene družinske vozovnice za potovanje v dela prostih dneh. Cilj je spodbujanje uporabe javnega prevoza in omogočiti družinam oziroma skupinam z otroki, da lahko potujejo na izlete in počitnice bolj ugodno kot pa z osebnim avtomobilom. Pri tem sta na voljo družinska vozovnica za pet oseb in družinska vozovnica za 10 oseb. V obeh primerih mora biti vsaj en od otrok star do 14 let. Cena prve je 15, druge pa 30 evrov. Vozovnici veljata do pet dni in se lahko koristita ob sobotah, nedeljah in praznikih ter omogočata neomejeno potovanje po krajevnih linijah na ozemlju Slovenije. Uvedli so tudi vikend vozovnice s 75-odstotnim popustom za enkratne vožnje na določeni relaciji, dnevne vozovnice na določeni relaciji in tudi vozovnice Slovenija, ki omogočajo neomejeno število potovanj na medkrajevnih linijah po Sloveniji. Na ministrstvu za infrastrukturo so v začetku meseca pripravili ter na portalu za javna naročila in na portalu EU objavili tudi razpis za podelitev koncesij za izvajanje gospodarske javne službe javni potniški promet. Razpis predvideva izboljšanje ponudbe javnega prevoza potnikov z avtobusi, saj za 20 odstotkov povečuje obseg javnega potniškega prometa v Sloveniji. Povečanje obsega je namenjeno predvsem za izboljšanje ponudbe prevozov za zaposlene, za boljšo povezanost območij z velikim številom dnevnih migrantov in za izboljšanje povezav s turističnimi središči. S spremembami želijo doseči, da se javni potniški promet okrepi in postane hrbtenica prevozov med celotnim prebivalstvom Slovenije, je še dejal Vrtovec. Sta 6 Štajerski V središču petek • 27. avgusta 2021 Spodnje Podravje • Seznami delovnih zvezkov od šole do šole zelo različni Za delovne zvezke v nekaterih šolah le 40, v drugih tudi Pred začetkom novega šolskega leta je treba pripraviti še šolsko torbo. Za mnoge družine je nakup delovnih zvezkov in ostalih šolskih potrebščin veliko finančno breme; letos morda vsaj nekoliko manj, saj za delovne zvezke lahko porabijo turistične bone. Do tretjega razreda delovne zvezke sicer še financira Ministrstvo za šolstvo izobraževanje in šport, nato pa se morajo starši znajti vsak po svoje. Ker učitelji nabor delovnih zvezkov določijo avtonomno, so zneski za nakup delovnih zvezkov za obvezne predmete od šole do šole zelo različni. Znesek je torej odvisen od tega, v kako veliki meri je posamezna učiteljica naklonjena učenju s pomočjo delovnih zvezkov. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bi moralo pristojno ministrstvo v prihodnje določiti, pri katerih predmetih se morajo delovni zvezki uporabljati. Dobrodošlo bi bilo morebiti tudi, da bi se uskladili z založniki in pregledali ustreznost in primernost delovnih zvezkov. S tem bi lahko pripomogli k njihovi racionalnejši izbiri. Kot je razvidno iz razpredelnice, bodo starši za nakup delovnih zvezkov, ki jih potrebuje učenec 4. razreda, plačali od 40 do največ 90 evrov - odvisno od tega, katero šolo obiskujejo. V zadnji triadi osnovne šole je strošek delovnih zvezkov še višji. Znesek povišajo še delovni zvezki za neobvezne predmete V zneskih posamezne šole so zajeti samo delovni zvezki za obvezne predmete (slovenščina, matematika, naravoslovje in tehnika, družba, angleščina, likovna umetnost, glasbena umetnost). Tisti učenci, ki bodo v novem šolskem letu obiskovali npr. neobvezna izbirna predmeta nemščino in tehniko, bodo morali imeti še najmanj dva dodatna delovna zvezka (delovni zvezek za nemščino stane 15,90 evra, za tehniko pa 18 evrov), kar znese 33,90 evra. K navedenim zneskom je treba prišteti še strošek ostalih šolskih potrebščin, kot so zvezki, nalivno pero, lepilo, škarje, barvice, svinčniki, ravnila, šestilo, radirka, šilček, copati in športna oprema. Če je treba kupiti še šolsko torbo, znesek za nakup šolskih potrebščin krepko presega 200 evrov na otroka. Foto: CG Če je delovni zvezek uvrščen na seznam gradiv, se mora uporabljati in naj bi bil ob koncu šolskega leta izpolnjen vsaj 75 odstotkov. V 4. razredu OŠ Cirkovce le nekaj delovnih zvezkov Najmanj delovnih zvezkov potrebujejo učenci v OŠ Cirkovce, saj učiteljica 4. razreda meni, da jo delovni zvezki omejujejo pri izvajanju sodobnih načinov poučevanja, zato uporablja učbenike, učenci pa si potrebne vaje zapisujejo v zvezek. Učenci imajo delovni zvezek samo pri matematiki ter naravoslovju in tehniki, kar je dovolj. Po besedah ravnateljice Ivanke Korez je v tem primeru več kopiranih učnih listov, po drugi strani pa imajo več časa za druge oblike učenja, kot so eksperimentalno delo, govorni nastopi, sodelovalno učenje, samostojno učenje, debatne ure, branje in pripovedovanje. Kot je pojasnila Korezova, tako kot drugod tudi na njihovi šoli učbenike in delovne zvezke izberejo učitelji samostojno, sezname pa nato potrdijo še starši. »Učitelji imamo za svoje delo vsako leto na razpolago nove učbenike in delovne zvezke različnih založb. Glede na njihove potrebe in način poučevanja se odločijo za tisto založbo, ki se najbolj Učitelji učno gradivo izbirajo sami. približa njihovemu učnemu načrtu in načinu poučevanja,« je povedala Korezova in dodala, da se je v času dela na daljavo pokazala prednost delovnih zvezkov, saj so lahko učenci doma samostojno reševali naloge in tako utrjevali znanje. Ali delovni zvezek omejuje učenca in učitelja? Na OŠ Olge Meglič Ptuj imajo učenci delovni zvezek pri treh predmetih: matematiki, tujem jeziku ter naravoslovju in tehniki. Učitelji pri izbiri upoštevajo priporočila Za- voda RS za šolstvo in cilje učnega načrta. »Dogaja se, da delovni zvezek omejuje učenca v njegovem razmišljanju, saj gre pogosto le za dopolnjevanja nalog oz. njihovo reševanje. Brez delovnega zvezka imata učitelj in učenec več priložnosti za drugačne oblike učenja, ki spodbujajo učenčevo razmišljanje, ustvarjalnost, lastno odgovornosti do učenja, učenci več pišejo, sami delajo zapiske, miselne vzorce ... Po drugi strani je tudi učitelj veliko bolj avtonomen, ustvarjalen in raziskovalen,« je povedala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič Ptuj. Po njenem mnenju so sicer delovni Promocijsko sporočilo Vse za modno in udobno jesen - v Ocentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, v Qcentru na Puhovi, je pred iztekom poletja izjemno živahno. Že to soboto bo ob 10. uri zaključek velike poletne akcije. Izmed vseh, ki ste med poletjem v skrinjico na odru oddali kupončke, bomo izžrebali dobitnike lepih nagrad - to so 1x Android TV Toshiba, 1x moško kolo, 1x žensko kolo, 1x otroško kolo ter 25x Qcenter boni za 20 evrov. Dogajanje bodo popestrili nastopi plesnih parov in skupin plesne šole Samba, ki v začetku septembra odpira svoja vrata v Qcentru Ptuj. V zadnjih dneh pred začetkom šole boste v Qcentru našli vse, kar potrebujete za uspešen začetek novega šolskega leta. V trgovini Pami je na voljo velika izbira čevljev, pa tudi šolski copati, copati za športne aktivnosti in prosti čas. Sveži modeli športne obutve in obutve za prosti čas so na voljo v prodajalni Pitarosso. Vse za športne navdušence najdete v trgovinah Sportsdirect in Tomas sport, v prodajalnah Sin-say in Pepco pa vas čakajo oblačila za otroke, da bodo le-ti v novo šolsko leto vstopili modno oblečeni. V prodajalni Bags and more je na voljo vse, kar šolarji potrebujejo ob začetku šole -predvsem kakovostne šolske torbe in nahrbtniki. V trgovini Gamp boste našli ženska in moška oblačila višjega kakovostnega razreda, še zmeraj pa pri njih velja 60-odstotni popust na vsa oblačila s kratkimi rokavi, za jesenska oblačila pa že ponujajo 20-odstotni popust. V trgovini KIK velja načelo ''cena pove vse''. O tem se boste lahko prepričali takoj, ko boste sto- pili na otroški oddelek- po izjemno ugodnih cenah so na voljo jesenska oblačila za vstop v šolo, pa tudi odrasli boste zase v Kiku našli modna in cenovno ugodna oblačila. V prodajalni NKD je že vse odeto v jesenske barve - zakaj se ne bi v takšnem stilu oblekli tudi vi - ženske, moški in otroci boste pri njih našli oblačila za prosti čas, šport in vse druge priložnosti. Do 19. 9. ob nakupu v NKD dobite bon za 20 % popusta na celoten znesek ob naslednjem naku- pu, ki ga boste opravili po 20. septembru, v teku pa je tudi akcija 3 za 2, ki velja za vse otroške majice z dolgimi rokavi po 3,99 evra - izberete tri izdelke po tej ceni, plačate pa samo dva. V trgovini MANA so pripravljeni na jesen, saj so njihove police bogato založene z dekliškimi, fantovskimi, moškimi in ženskimi oblačili. Na vso poletno kolekcijo nudijo 70 % popusta, ob nakupu otroških pižam in spodnjega perila pa 20 ali 30 % popusta pri nakupu dveh ali treh izdelkov. €•• Qcenter }t petek • 3. septembra 2021 V središču Štajerski 7 100 evrov zvezki odlični pripomočki za utrjevanje znanja, pri matematiki in tujem jeziku pa učinkovito učno gradivo. Ravnatelj OŠ z najdražjim paketom: »Delovni zvezki so nepotrebni.« Starši, katerih otroci obiskujejo 4. razred OŠ Starše, bodo za delovne zvezke odšteli največ, in sicer okoli 90 evrov. Pri slovenščini bodo tako učenci na OŠ Starše uporabljali delovni zvezek Gradim slovenski jezik, pri matematiki Svet matematičnih čudes in Računanje še dodal Kekec. To sicer lahko drži, vendar smo v naši razpredelnici primerjali izključno cene delovnih zvezkov za obvezne predmete, ki jih morajo starši kupiti. Nekateri starši si želijo več, drugi manj učnega gradiva Na petih osnovnih šolah starši za delovne zvezke plačajo okoli 80 evrov, med njimi je tudi OŠ Hajdi-na, kjer je njihova izbira v domeni strokovnih aktivov. Prvi kriterij je po besedah ravnatelja Mitja Vidovi-ča izbira najprimernejšega gradiva glede na želene cilje standardov znanja, pomemben je tudi učiteljev osebni izbor glede na njegov peda- goško-didaktični pristop in razred, ki ga poučuje: »Mnenje in želje staršev so zelo različni, poskušamo najti srednjo pot. Nekateri si želijo obsežnejša gradiva, nekateri manj, mislim, da sama cena ne sme biti glavni dejavnik, predvsem mora biti prioriteta končno usvojeno znanje na učinkovit način. V nekaterih razredih so zneski višji od povprečja, drugje malo manj. Ko so zneski nekoliko višji, je to predvsem zato, ker gre za samostojne delovne zvezke, ki velikokrat nadomestijo učbenik in ostane učno gradivo učencu tudi v prihodnje.« V prihodnje nameravajo postopoma zmanjšati količino kupljenega gradiva in s tem tudi stroške. Želijo si namreč, da bi učenci čim več časa je igra, tudi pri angleščini, glasbi ter naravoslovju in tehniki se bodo učili s pomočjo delovnega zvezka. Kot je pojasnil Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše, so delovni zvezki poglavje zase od šole do šole. Kljub temu da je treba za pouk v četrtem razredu na njihovi šoli kupiti kar nekaj delovnih zvezkov, pa je mnenje ravnatelja o njihovi uporabi precej drugačno: »Po mojem so delovni zvezki nepotrebni. Učenci naj čim več pišejo z roko, tudi domače naloge. Sicer pa se nekateri delovni zvezki lahko uporabljajo tudi več kot eno šolsko leto in je potem omenjeni »strošek« drugačen,« je Korezova: »Učbenikov in delovnih zvezkov je preveč na izbiro« »Na posamezni šoli se uporabljajo tisti delovni zvezki, ki jih predlaga učitelj (večinoma pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku). Menim, da je raznolika ponudba dobrodošla, a v primeru učbenikov in delovnih zvezkov je tega preveč, saj gre v veliki meri za zaslužke založb. Izbira največ treh različnih gradiv za posamezni predmet bi bila z vidika avtonomije učitelja dobrodošla, šolsko ministrstvo pa bi moralo regulirati cene tako, da bi istovrstni učbeniki in delovni zvezki imeli enako ceno,« je povedala Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce. Cena delovnih zvezkov za četrtošolce v šolskem letu 2021/22 (V ceno so všteti samo delovni zvezki za obvezne predmete) OSNOVNA ŠOLA Znesek v evrih OŠ Cirkovce (Kidričevo) 36,60 OŠ Benedikt 45,85 OŠ Breg (Ptuj) 50,30 OŠ Ormož 51,00 OŠ Majšperk (PŠ Ptujska Gora in Stoperce) 51,70 OŠ Olge Meglič (Ptuj) 53,70 OŠ Destrnik - Trnovska vas 54,00 OŠ dr. Franja Žgeča (Dornava) 56,00 OŠ Gorišnica 57,50 OŠ Kidričevo 58,90 OŠ Jožeta Hudalesa (Jurovski Dol) 59,40 OŠ Ljudski vrt (Ptuj) 60,50 OŠ Dr. Jožeta Pučnika (Slov. Bistrica) 63,00 OŠ Mladika(Ptuj) 63,90 PŠ Lovrenc na Dr. polju (Kidričevo) 65,00 OŠ Juršinci 65,00 OŠ Žetale 68,65 OŠ Cirkulane-Zavrč 69,90 OŠ Markovci 71,00 OŠ Središče ob Dravi 71,00 OŠ Lenart 74,90 PŠ Marjeta (Starše) 75,15 OŠ Podlehnik 79,50 OŠ Sveta Ana v Slovenskih goricah 80,00 OŠ Hajdina 80,10 OŠ Videm (PŠ Sela in Leskovec) 81,00 OŠ Cerkvenjak-Vitomarci 81,00 OŠ Sveta Trojica v Slov. Goricah 81,80 OŠ Miklavž pri Ormožu 83,30 OŠ Sveti Tomaž 87,45 OŠ Starše 92,05 Foto: CG Bi lahko nekatere osnovne šole zmanjšale število delovnih zvezkov? preživeli na prostem, se učili v naravi, hkrati pa pridobivali znanja tudi z uporabo sodobnih informacijskih kanalov. »V ta namen spodbujamo sodobne metode poučevanja, ki vključujejo večjo vključenost učencev v učni proces, tudi sodelovanje pri sami pripravi in izvedbi učnega procesa, kar seveda pomeni, da učitelji pripravljajo čim več lastnega gradiva. To pa ne gre naenkrat, za to je potreben čas in nova znanja,« je še dodal Vidovič. Estera Korošec Foto: CG Ptuj • Unovčenih za 2 milijona evrov turističnih bonov To poletje občasno polne prav vse turistične kapacitete v mestu Kljub precej neugodnim (epidemiološkim) razmeram in ukrepom v prvi polovici leta je Ptuj do konca junija letos obiskalo 4.425 turistov. V poletnih mesecih seje pozitiven trend še nadgradil Po podatkih Zavoda za turizem Ptuj so turistične kapacitete trenutno povečini polno zasedene. Seveda tudi po veliki zaslugi turističnih bonov, saj dve tretjini gostov predstavljajo domači turisti. Unovčenih je bilo za več kot dva milijona evrov turističnih vavčerjev. Po »zaslugi« korone pa mesto obiščejo tudi turisti, kijih sicer najbrž ne bi bilo... »Po uradnih statističnih podatkih, ki so trenutno dostopni zgolj do junija, je v prvi polovici leta Ptuj zabeležil 4.425 prihodov in 10.515 prenočitev. Pri tem je smiselno izpostaviti, da so večji namestitveni obrati na destinaciji vključno z največjim ponudnikom turističnih kapacitet Termami Ptuj svoja vrata odprli šele v začetku junija. V primerjavi z letom 2020 smo v juniju 2021 zabeležili 63 % več prihodov in 66 % več prenočitev, pri čemer so skoraj dve tretjini obiskovalcev predstavljali slovenski gostje,« je statistične podatke obiskanosti za letošnje leto komentirala Katja Ertl iz Zavoda za turizem Ptuj. Še bolj zgovorni bodo seveda podatki zasedenosti za poletje, ki še niso znani, a bodo, kot vse kaže, zelo spodbudni. Občasno v mestu ni bilo možno dobiti proste postelje Po podatkih Zavoda za turizem Ptuj je zasedenost turističnih kapacitet v poletnih mesecih na Ptuju med 80 in kar 100 %. »Pri poizvedbah za nočitve, ki jih opravljamo za obiskovalce TlC-a, opažamo, da je bilo v avgustu, kar nekaj terminov, ko so bile vse namestitve v destinaciji zapolnjene in so bili primorani iskati prenočišče izven destinacije,« ugotavlja Ertlova. Slovenski turisti na Ptuju močno prednjačijo, med tujimi obiskovalci pa prevladujejo Nemci, Poljaki, Čehi in Avstrijci. Slovenski gosti so junija v najstarejšem slovenskem mestu v povprečju preživeli 2,6 dneva, tuji nekoliko manj, dva dneva. Gostje, ki jih brez bonov na Ptuju sploh ne bi bilo... Od junija lani do 20. avgusta letos je bilo na Ptuju unovčenih 14.953 turističnih bonov v vrednosti 2.011.136 evrov. Gre le za lanskoletne bone. Ertlova zadovoljno Vrednost in količina unoučenih turističnih bonou od 19. 6. 2020 do 20. 8. 2021 občina i Št. unovčenih bonov« Znesek unovčenih bonov Ljubljana 23.161 3.106.765 Maribor 9.820 1.213.064 Kranj 2.184 304.473 Koper 51.363 6.877.775 Celje 1.771 193.304 Novo mesto 6.146 745.351 Velenje 2.551 301.397 Nova Gorica 6.678 731.816 Ptuj 14.953 2.011.136 Murska Sobota 5.094 622.445 Slovenj Gradec 3.670 431.015 Na Ptuju največ domačih turistov, pa tudi nekaj takih, ki jih je pripeljala ravno »korona« oziroma omejitve, povezane z epidemijo. Vir: FURS ugotavlja, da se Ptuj s tem uvršča na tretje mesto med slovenskimi mestnimi občinami: »Slovenski turisti in obiskovalci predstavljajo pomemben segment obiskovalcev, ki smo mu letos posvečali posebno pozornost pri promocijskih aktivnostih. Ob tem pa so spodbudna opažanja ponudnikov v starem mestnem jedru, da je kljub posebnim razmeram, ki so omejile mednarodni turizem, v letošnji strukturi gostov ob slovenskih in tranzitnih turistih opaziti vedno večji delež turistov iz Francije, Španije in Belgije, ki zaradi številnih omejitev pri potovanjih v oddaljene, čezoceanske destinacije, iščejo nove, neodkrite destinacije znotraj Evrope. Gre za segment turistov, ki jih pritegne lepo ohranjeno zgodovinsko mestno jedro, vinsko-kulinarična ponudba in možnosti za raziskovanje okoliških krajev.« Ptuj s svojo okolico ima zagoto- vo veliko ponuditi z vidika turizma. Domače turiste pa morda prepričajo tudi zmerne in normalne cene nočitvenih kapacitet. Za razliko od obmorskih mest, raznih termalnih središč in podobno so te še vedno - kljub bonom - realne. Za eno nočitev za dve osebi bi ta konec tedna odšteli od 60 do 92 evrov. Višja je le cena v Termah Ptuj, kjer pa je v ceno vračunana še vstopnica za Termalni park. Dženana Kmetec Foto: CG 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 27. avgusta 2021 Ljutomer • Ker jim niso verjeli, so aktivisti objavili še več posnetkov s prašičje farme Ljutomerčan Inšpektorji podvomili, a aktivisti stojijo za verodostojnostjo Potem ko je društvo Projekt transparentnosti živalskih obratov (AETP) junija letos šokiralo javnost z objavo posnetkov grozljivih razmer, ki vladajo na eni večjih prašičjih farm v Sloveniji, so šle aktivnosti, kot kaže, po poti pometanja pod preprogo oziroma relativi-ziranja problema v smislu ustaljenih praks. Spomnimo, da so aktivisti več mesecev v lanskem in letošnjem letu spremljali stanje na farmi, ki letno vzredi 15.000 sesnih pujskov, posnetki pa so razkrili trpljenje živali in bivanje v nemogočih pogojih. Pretresljiv je pogled na 200 kilogramov težke samice, ki se med umetno oploditvijo, pozno brejostjo ter med in po prasitvi kar dva meseca stiskajo v boksih, ki niso večji od 1,3 m2 in v katerih se ne morejo niti premakniti, kaj šele skrbeti za naraščaj. Zato ne preseneča visoka smrtnost. Posnetki prikazujejo tudi veliko mrtvorojenih prašičkov, včasih kar cela legla, množično tam umirajo tudi majhni pujski, neprofitabilne mladiče pa rutinsko ubijajo z metanjem ob tla. Tu so še neoskrbljene rane in hujše poškodovane živali, ki niso deležne nobene veterinarske oskrbe ... Tako pač je v V • V M* prašičereji? Člani AETP sprva niso želeli razkriti imena farme, na kateri so nastali na skrivaj posneti pretresljivi prizori, saj njihov cilj ni bil »križati« točno določenega rejca, ampak pokazati na rejske prakse ne le v Sloveniji, ampak mariskje v EU. Toda kaj kmalu je v javnost pricur- Ijalo, da gre za farmo Ljutomerčan iz Ljutomera v lasti vinarske družine Puklavec. Tam so se najprej zavili v molk, nato zanikali, da bi posnetki nastali pri njih, slednjič pa je direktor Miha Kuhar priznal, da del posnetkov je z njihove farme. Zadevo je že prijavil policiji, da ugotovi, kdo je brez dovoljenja snemal pri njih in s tem ogrožal biovarnost, vložil pa naj bi tudi tožbo proti neznani osebi. Da so posnetki narejeni tako, da izpadejo ekstremno, je še dodal, hkrati pa zagotovil, da njihova reja ne odstopa od drugih po svetu, z drugimi besedami, da tako pač je v prašičereji. Brez večjih nepravilnosti Z rezultati inšpekcijskega nadzora so mu več kot očitno prikimali tudi na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer so »takoj pristopili k preverjanju pristnosti posnetka in ugotavljanju dejanskega stanja na terenu«, vendar »v času nadzora niso ugotovili večjih nepravilnosti«. Kaj po terminologiji uprave pomenijo večje ali manjše nepravilnosti, nam ni uspelo izvedeti, a v nadaljevanju poročila piše, da so »na posnetku intenzivne reje prašičev na farmi za reprodukcijo prikazana Trda in umazana tla, živ in mrtev prašiček ob materi - takšna naj bi bila realnost slovenske prašičereje, pravijo v društvu Projekt transparentnosti živalskih obratov (AETP). Neoskrbljena vneta zaležanina sporna ravnanja oziroma kršitve zakonodaje s področja zaščite živali«. Uvedli so izredni inšpekcijski nadzor, ki so ga trije uradni veterinarji opravili v več dneh, v tem času pa pregledali opremo, prostore, živali, preverili postopke čiščenja in vzdrževanja, opravili pa tudi pregled higienskih razmer, oceno postopkov dobre kmetijske prakse ter pregled dokumentacije in evidenc. »V zvezi z dobrobitjo živali so bila ugotovljena neskladja glede namestitve igral oziroma materiala za zadostitev etoloških potreb in uporabe stelje v posameznih boksih. Sprejeti so bili vsi potrebni ukrepi za zagotovitev skladnosti in odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Uveden je bil prekrškovni postopek,« piše v poročilu, na koncu pa tudi uprava podvomi o verodostojnosti posnet- kov, saj »na podlagi pregleda na gospodarstvu in opravljenih razgovorov za določene dele posnetka ne moremo potrditi, da so bili posneti na omenjeni farmi«. Inšpektorji so jim dali V , • • I • v štiri dni časa Po oceni UVHVVR je splošno stanje na gospodarstvih, kjer redijo prašiče, zadovoljivo. »V Sloveniji Foto: AETP Foto: AETP Sp. Podravje • Do trajnostno rodovitne zemlje z domačim vermikompostom Kompostiranje s čudodelnimi deževniki Že znameniti Charles Darwin se je v svoji knjigi o nastajanju rodovitne prsti s pomočjo deževnika, ki je kot njegovo zadnje znanstveno delo izšla leta 1881, spraševal, ali je kje sploh še kakšno bitje, ki bi imelo pomembnejšo vlogo za zgodovino sveta. Danes mu strokovnjaki prikimavajo in deževnika poleg čebele postavljajo na piedestal pomembnih za obstoj našega planeta. Zato ne preseneča, da je zlasti v zadnjih nekaj desetletjih pozornost tistih, ki si pripravljajo dober kompost ali visoko kakovosten dodatek k zemlji, vse bolj usmerjena k tako imenovanem vermikompostira-nju ali po domače kompostiranju z deževniki. Metoda je tehnično preprosta in učinkovita, pravijo na KGZS Zavodu Ptuj, ki skupaj z vodilnim partnerjem ZRS Bistra Ptuj in Inštitutom za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko Ikem sodelujejo v projektu Vzpostavitev trajno-stno rodovitne zemlje z uporabo domačega vermikomposta. Vanj so pilotno vključene tri kmetije, in sicer Manfreda Jakopa iz Biša v občini Trnovska vas, biodinamična kmetija Primoža Kelenca iz Stojncev v občini Markovci in ekološka kmetija Zvon-ka Pukšiča s Koga v občini Ormož. Šoti podobno gnojilo V projektu, ki ga vodi Nataša Belšak Šel iz Bistre, bodo na omenjenih treh kmetijah iz organskih odpadkov izvedli proces vermi-kompostiranja. S pomočjo dežev- nikov je namreč mogoče dobiti dobro gnojilo, ki povečuje imunski sistem rastlin, saj vsebuje veliko kalija, magnezija, dušika in fosforja. Na koncu dobimo šoti podoben material. Po besedah ptujskega kmetijskega svetovalca Jožeta Murka tak kompost poleg dostopnosti hranil rastlinam vsebuje še rastne hormone in huminske kisline, ki služijo kot regulatorji rasti, zato je tudi zelo priporočljiv kot organsko gnojilo pri ekološkem kmetovanju. Raziskave različnih avtorjev so tudi pokazale, da lahko uporaba vermikomposta poveča kalitev semen, vegetativno rast pridelkov in poveča donosnost brez slabega vpliva na zdravje in plodnost tal. Dodajanje vermikomposta je lahko v pomoč pri ohranjanju zdravja in rodovitnosti tal, saj z njegovim dodajanjem izboljšujemo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti zemlje. Naši odpadki so njihova hrana Lahko bi celo rekli, da so ta mala bitja rojena za to, da razkrajajo Foto: Bodieko Deževniki so zelo koristne živali, ki obogatijo zemljo. tako naravne odpadke kot kuhinjske odpadke in da je pravzaprav zelo malo tistega, česar deževniki ne bi mogli prebaviti. Skratka naši odpadki so njihova hrana. Med njimi jim najbolj teknejo čajni filtri, zdrobljene jajčne lupine, kavni ostanki in filtri, kruh, krekerji in žitarice, tudi stare in plesnive, listje in trava brez pesticidov, sadje, zelenjava pa tudi razne sladice. Manj primerni za vermikompostiranje so barvani papir, čebula in česen, meso, ribe in kosti, mlečni izdelki, zelo slani ostanki hrane in živalski iztrebki. A v material, ki ga želimo ver-mikompostirati, še ne naselimo deževnikov, razlaga Murko. »Kompost mora namreč najprej skozi fazo vročega kompostiranja. Kup, ki smo ga pripravili, namreč doseže tudi temperaturo do 55 stopinj Celzija, zato najprej počakamo, da se kup v notranjosti ohladi na 35 stopinj ali manj, saj deževniki visokih temperatur ne preživijo. Do hladne faze kompostiranja lahko traja tudi mesec dni, material, ki je bil ves čas pokrit s črno folijo, pa je šele takrat pripravljen na prihod deževnikov. Po pol leta bodo predelali nekaj centimetrsko zgornjo plast, ki jo pograbimo na stran, s čimer imamo nadzor nad kakovostjo materiala in predvsem nad 'slepimi potniki1 oziroma škodljivci, kot so denimo bramorji, strune in ličinke majskega hrošča.« Vermikompost, pridobljen v sklopu pilotnega projekta, bo uporabljen na treh njivah, ob koncu pa bodo predstavili rezultate s smernicami pridelave in uporabe vermikomposta na kmetijah, pridelavo pa bodo tudi ekonomsko ovrednotili. Senka Dreu petek • 27. avgusta 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 posnetkov imamo veliko število gospodarstev z majhnim staležem živali, velikih rej je malo. Takšnega stanja, kot je bilo prikazano v posnetku, v slovenskih rejah praviloma ne ugotavljamo. V rejah živali redno izvajamo nadzore glede dobrobiti živali, letno med 300 in 400,« še pojasnjujejo. Ugotovitve uprave aktivistov niso presenetile, pravi eden od članov AETP, Samo Curk. »Ali pa vsaj ne preveč. Pri tem moram opozoriti, da so imeli na farmi Ljutomerčan štiri dni časa, da so se pripravili na prihod inšpektorjev in odpravili največje pomanjkljivosti. Seveda pa ne smemo pozabiti, na kar v društvu pravzaprav najbolj opozarjamo s to akcijo, da so namreč prikazane rej-ske prakse v veliki meri standardne in v skladu z zakonom.« Z enournim videom li vse očitke ovrgli Kaj pa meni o izjavi, s katero uprava podvomi o verodostojnosti posnetkov oziroma aktivistom z drugimi besedami očita, da so s posnetkom zavajali? »Žal ne moremo vedeti, o katerih posnetkih specifično so na upravi dvomili. Dejstvo je, da nas doslej ni sploh še nihče kontaktiral, da bi preveril verodostojnost posnetkov, ne uprava ne kakšni drugi organi. Kar seveda nima nobenega smisla. Sprva je v javnosti na glas dvomil direktor Ljutomerčana, a vsak teden manj. Nazadnje, še pred javno objavo našega dokaznega videa, je že priznal, da so posnetki z njegove farme, dvomil je le še o metanju pujskov na tla in o času snemanja.« Da bi ovrgli očitke o prirejanju resnice s kombinacijo posnetkov z ljutomerske farme in nekih drugih spornih rej prašičev, so se na AETP namreč pred dnevi odločili objaviti vse posnetke v slabo uro dolgem videu, v katerem je notranjost farme bolj prepoznavna in ki nazorno prikazuje prav zanikano rutinsko ubijanje pujskov z metanjem ob tla. Montaža posnetkov je minimalna, skrajšali so le nekatere stacionarne kadre ter zaradi varovanja identitete zakrili snemalce in delavce na farmi, pravijo. »Z razširjenim dokaznim posnetkom smo očitno ovrgli še zadnje očitke, saj so se pristojni nehali odzivati, direktor pa se je, kolikor vem, skril za odvetniki. Baje nas namerava tudi tožiti, ampak mi ni znano, koga in na podlagi česa,« zaključuje Curk. Na PU Murska Sobota naj bi že vodili predkazenski postopek zaradi prijave proti neznanim storilcem. Podjetje Ljutomerčan je namreč policiji prijavilo prvi posnetek, in sicer zaradi ugotavljanja pristnosti posnetkov in nezakonitega snemanja. Po objavi razširjenega videa pa naj bi zdaj policija vendarle zbirala tudi obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja mučenja živali na omenjeni farmi. Senka Dreu Sindikat kmetov Slovenije: Povsod so jastrebi, tudi v kmetijstvu V Sindikatu kmetov Slovenije se jezijo nad nepooblaščenimi vdori posameznikov na kmetije in od pristojnih zahtevajo, da ustrezno ukrepajo. »Ne gre samo za primer Ljutomerčan, ki je v javnosti vzbudil največ pozornosti, aktivisti se prosto sprehajajo tudi po drugih kmetijah. Samo letos so nedovoljeno vstopili v hleve pi-ščančje farme na Dolenjskem, pojavili so se na še eni prašičji farmi v Prekmurju, vendar lastniki ne želijo povedati, kje natančno, saj se ne upajo izpostaviti, ker se ne čutijo dovolj zaščitene,« razlaga prvi mož kmečkega sindikata Anton Medved. Spomnimo na prvi podoben odmevni primer izpred skoraj dveh let, ko so veganski borci za pravice živali tik pred božičem pripravili prvi slovenski shod mednarodne skupine Meat The Victims in zasedli naključno izbrani hlev na zasebni kmetiji v Šiški. Sedeli so med kravami in peli pesmi, lastnika kmetije pa niso spustili v hlev, dokler ni prišla policija z novinarji. ■F Foto: arhiv ŠT Prvi odmevni primer vdora na kmetijo pri nas seže v predbožični čas leta 2019, ko so veganski borci za pravice živali zasedli enega od ljubljanskih hlevov. Tveganje za prenos bolezni in okužb Na družbenih omrežjih se je nedavno pojavil posnetek skrivnega nočnega obiska na piščančji farmi, na katerem je videti dva aktivista, ki si med množico piščancev izbereta štiri in jih odneseta na svobodo. Kmetje so zaskrbljeni, saj v bližini svojih hlevov, bodisi piščančjih, prašičjih ali govejih, vse pogosteje opažajo prisotnost neznancev. Medved meni, da gre za organizirano skupino, ki skuša vreči slabo luč na rejce. »Poleg tega, da gre za kaznivo dejanje, kar nedovoljen vstop na tujo posest vsekakor je, največjo težavo takega početja predstavlja kršenje vseh zapovedanih biovarstvenih ukrepov. S tem se namreč močno poveča tveganje za prenos bolezni in okužb, kot sta denimo afriška prašičja kuga in ptičja gripa, ki nam lahko povzročita ogromno gospodarsko škodo. Da sploh ne govorim o motnji delovnega procesa ter povzročanju nemira na družinski kmetiji, tako ljudem kot živalim. Slednje so vajene gospodarja, tuji ljudje v hlevu jih močno vznemirjajo.« V sindikatu zato od pristojnih državnih organov zahtevajo, da zaščitijo kmete v primerih takšnih vdorov. »Že tako smo pod stalnim veterinarskim nadzorom, zato si ne želimo še novih obremenitev z dodatnimi nepotrebnimi nadzori.« Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so z dogajanjem seznanjeni.Vse primere vdorov na kmetije so predali policiji, več pa ni v njihovi pristojnosti, pravijo, ob tem pa dodajajo, da med biovarstvene ukrepe sodi tudi omejitev dostopa na dvorišče, ta pa, daje v primarni domeni rejcev. »Vpreteklosti kmetje nismo imeli izkušenj s takšnimi vdori, lahko smo nemoteno delali in večina nas kmetij tudi nima ograjenih. Ker kmetje živimo od svojih živali, sem prepričan, da temu ustrezno tudi skrbimo zanje, saj nam samo zadovoljne omogočijo zaslužek. Seveda pa so tudi v kmetijstvu, tako kot v vsaki drug panogi, s politiko na čelu, jastrebi. V vsakem dobrem je vedno nekaj slabega in obratno. Je pa res tudi nekaj drugega: o zagovornikih pravic živali ne beremo več le iz tujine, zdaj so med nami, to je dejstvo. Nobenega smisla ni, da smo na bojni nogi: prav je, da se med njimi in nami kmeti vzpostavita neki odnos in kulturna komunikacija, vse za dobrobit živali,« sklene Medved. OD 3. DO 5. SEPTEMBRA 2021 MED 8. IN 18. URO V MINORITSKEM SAMOSTANU PTUJ Kulinarično razvajanje v šotoru ter raznolika ponudba dobrot na stojnicah. Petek, 3. september 09.00 12.00 15.30 STROKOVNI POSVET: SLOVENSKA GOVEDINA V PREHRANI IN GASTRONOMIJI SLAVNOSTNA OTVORITEV 32. FESTIVALA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Uvodni nagovor dr. Jožeta Podgorška, ministra RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NASTOP UČENČEV ZAVODA ZA GLASBENO IZOBRAŽEVANJE ACCORDART IZ STOJNCEV Sobota, 4. september 10.00-13.00 ZABAVNEDELAVNICEZA OTROKE Z BRATOMA MALEK 12.00 13.00 15.30 17.00 NASTOP SLOVENSKOGORISKEGA PIHALNEGA ORKESTRA KD "MOL" LENART PODELITEV PRIZNANJ ZA NAGRAJENE IZDELKE KONCERT VOKALNE SKUPINE IL DIVJI RAZGLASITEV NAJBOLJŠIH VIN IN PODELITEV DIPLOM TER GLINENIH AMFOR Nedelja, 5. september 10.00 11.00 14.00 15.30 SVETA MASA V CERKVI SV. PETRA IN PAVLA PODELITEV PRIZNANJ ZA NAGRAJENE IZDELKE JAVNA RADIJSKA ODDAJA RADIA PTUJ »MED LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI« NASTOP KANTA VTORJA TADEJA VESENJAKA Z BENDOM 09.00-18.00 PRAZNIK SIRA PREDSTAVITEV STARODOBNIH TRAKTORJEV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE Mh Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ_ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. avgusta 2021 Ptuj • Konstitutivna seja mednarodnega vodstva Federacije evropskih karnevalskih mest Rimska zgodba jih je navdušila Ptuj so prejšnji teden, v času 14. Rimskih iger, obiskali tudi novi člani mednarodnega vodstva Federacije evropskih karnevalskih mest. Na letošnji generalni skupščini, ki je tako kot že skupščina za leto 2020 potekala elektronsko in na digitalni platformi, so izvolili novo mednarodno vodstvo in nadzorni odbor. Za predsednika Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC) je bil izvoljen dosedanji predsednik Lars Algell iz Švedske, za generalnega sekretarja pa predstavnik Kuren-tovanja, Ptuja in Slovenije, Branko Brumen, ki je bil pred tridesetimi leti tudi ustanovni predsednik FECC Slovenija. Po dveh triletnih mandatih podpredsednika je to njegov drugi mandat generalnega sekretarja FECC. Med nove člane FECC je generalna skupščina prejela tudi društvo Svet princev karnevala Ptuj Slovenija. Ptuj pa bi moral biti že v letu 2020 oz. v letu 2021 gostitelj jubilejne 40. Konvencije FECC. Zaradi epidemioloških razmer se to ni zgodilo. Zato pa so se na Ptuju prejšnji teden na prvi (konstitutivni seji) seji po izvolitvi maja letos sestali novoizvoljeni člani mednarodnega vodstva Federacije evropskih karnevalskih mest. Tako so se dogovorili s FECC Slovenije in MO Ptuj ter ob- čino Šoštanj, ki je prav tako članica FECC, ter Andrejem Klasincem, tudi predsednikom Društva za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69. Večina med njimi je v prejšnjih letih že obiskala Ptuj v času Kurento-vanja, niso pa še v živo doživeli ptujske rimske zgodbe, ki je prav tako nekaj posebnega. Zelo jih je navdušila, udeležili so se tudi odprtja rimskega gledališča in rimske večerje v Rimskem kampu Poetovio, kjer so obiskali tudi vse skupine letošnjih 14. Rimskih iger. Nekaj posebnega pa je bil za vse spontani sobotni sprehod rimskih skupin po Ptuju, ki so ga ob Ptujčanih navdušeno pozdravili tudi številni tuji gostje. Mednarodno vodstvo FECC je v Mestni hiši na Ptuju sprejela tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Branku Brumnu, ustanovnemu predsedniku FECC Slovenije, je 30-letnici članstva Ptuja v FECC, podarila stekleno statuo mesta Ptuja kot zah- Foto: Črtomir Goznik S srečanja mednarodnega uodstua Federacije evropskih karnevalskih mest v hotelu Primus na Ptuju, največje evropske in globalne karnevalske organizacije. valo za izjemno delo pri ohranjanju pustne dediščine v ožjem in širšem prostoru. Ptujsko Kurentovanje sodi danes med tri najatraktivnejše Promocijsko sporočilo Iz Ljudske univerze Ptuj Modrost plemeniti mladost V Ljudski univerzi smo se skupaj s partnerji lotili izvedbe zanimivega in tudi nadvse koristnega projekta za ohranitev in oživitev našega podeželskega življa ter kmetovanja. V projektu pod naslovom Modrost plemeniti mladost kot partnerji v konzorciju poleg Ljudske univerze sodelujejo Zabavna kmetija Murko Zgornja Hajdina, ARBADAKARBA - trgovina z baloni in programom za zabavo Ptuj in Društvo gospodinj Trnovska vas. Projekt MPM je razdeljen na dva dela, in sicer je prva faza izobraževalno-motivacijsko naravnana, druga pa je namenjena Tradicionalnim dnevom. V prvi fazi smo pripravili celovit program usposabljanja za bodoče mentorje iz vsake občine upravičenke LAS, jih pridobivali, motivirali in metodološko ter didaktično usposobili za kakovostno mentorsko delo. Mentorji bodo nato v drugi fazi svoja znanje in veščine, snovno in nesnovno kulturno dediščino, kulinarično zapuščino, poznavanje zanimivih opravil na kmetiji in še se bo kaj našlo, prenašali naprej. Kljub pandemiji covida nam je do konca junija 2021 uspelo zaključiti prvo fazo, torej pripraviti in izdelati izobraževalni program za mentorje in izpeljati izobraževanja. Projekt formalno traja 30 mesecev, od septembra 2020 do februarja 2023. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru programa PRP-CLLD. LJUDSKA UNIVERZA Ptuj BREZ MUJE SE SE ČEVELJ NE OBUJE, BREZ LJUDSKE PA LAHKO VAS TUD' SEZUJE. NE OSTANITE BOSI, ZNANJA JE DOVOLJ ZA VSE. karnevale v Evropi in med deset na svetu; Kurentovo obredje pa je dobilo mesto na Unescovem reprezentativnem seznamu kulturne dediščine. Na Ptuju pa nastaja tudi Unescova hiša. Predsednik FECC Lars Algell pa je ptujski županji skupaj z Brum-nom podaril spominsko plaketo FECC, prejela pa je tudi spominsko medaljo, kot tudi Andrej Kla-sinc, predsednik FECC Slovenija. „Skupaj smo preživeli lepe dneve, ki pa so bili tudi delovni. En dan smo preživeli v Šoštanju. Na delovnem srečanju v soboto, ki je potekalo v hotelu Primus na Ptuju, smo govorili o možnostih izvedbe naše konvencije v čast rojstnega dne Evropske federacije karnevalskih mest, ki bo predvidoma jeseni v Zielini Gori na Poljskem, ki je nova članica FECC. Na Ptuju smo ga praznovali že leta 2007. Dogovorili smo se, da bo konvencija leta 2022 v Luxemburgu, ki bo v tem letu tudi Evropska prestolnica kulture. Potrdili pa smo tudi knjigo resolucij, vključno z letošnjo, ki je bila sprejeta na generalni skupščini maja letos. Zelo pa me veseli, da smo potrdili vsebino knjige o He-nryju van der Kroonu, našem, žal že pokojnem, ustanovnem predsedniku. Njemu v čast smo pripravili knjigo s pregledom zgodovine Evropske federacije karnevalskih mest, ki bo po izdaji na voljo članom FECC in širši javnosti," je še povedal generalni sekretar FECC Branko Brumen. mg Trnovska vas • Turnir vaških ekip v malem nogometu Na dnevu odprtih vrat še vpis novincev Pod taktirko Kluba malega nogometa Trnovska vas so se trnovski rekreativci med seboj pomerili v malem nogometu. 1} Na igrišču Športnega parka Trnovska vas so se v malem nogometu pomerile vaške ekipe. V Športnem parku Trnovska vas je bilo minuli konec tedna živahno. Potem ko je lanski turnir zaradi epidemije odpadel, je Klubu malega nogometa (KMN) Trnovska vas, ustanovljenem leta 2019, uspelo izpeljati letošnjega. V soboto so člani vaških ekip odigrali tekme za naslov najboljše v letu 2021. Kot je povedal predsednik KMN Trnovska vas Danijel Maguša, vse vasi niso prijavile dovolj nogometašev za oblikovanje samostojne ekipe, zato so jih združili v štiri, in sicer so med seboj tekmovale ekipe Trnovska vas, Ločič, Sovjak-Biš-Črmlja in Vrhovci, za katero so zaigrali nogometaši iz vasi Bišečki in Trnovski Vrh. V napetem finalu so po streljanju sedemmetrovk z 2:1 zmagali Vrhovci proti ekipi iz Sov-jaka, Črmlje in Biša. Sedemme-trovke so odločile tudi o tretjem in četrtem mestu; s 3:2 so bili od ekipe Ločiča boljši nogometaši iz Trnovske vasi. Nedelja je bila rezervirana za najmlajše, saj jih je v športnem parku ob dnevu odprtih vrat KMN pričakalo velikansko napihljivo igralo v vijolično rumenih barvah Nogometnega kluba Maribor. Otroci so se lahko preizkusili tudi v igranju nogometa: šest se jih je nato vpisalo v selekcijo kluba. Pridružil se jim je poseben gost iz sveta športa - Jure Matja-šič, član N K Celje, izžrebani otroci pa so prejeli njegov dres in avto-gram. sd Foto: SD petek • 27. avgusta 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Hajdina • Na Zabavni kmetiji otroci skrbijo za živali in luščijo koruzo Kratkohlačniki se danes čudijo barvam krav Na širšem območju Spodnjega Podravja se iz leta v leto zmanjšuje število kmetij. Mladi se večinoma raje odločajo za druge poklice. Na Zgornji Hajdini pa je družina Murko prepoznala prednosti dela in življenja na kmetiji. Po smrti dedka leta 2007 so prevzeli skrb za kmetijo in začeli obdelovati okoli devet hektarjev zemlje. Po besedah Mirana in Mateje Voglar Murko so ostali tradicionalna kmetija, kjer pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in krmo za številne domače živali. Foto: osebni arhiv Luščenje koruze je zelo zabavno. Sprva, kot se radi pošalijo, se je vse skupaj začelo kot »hobi« program oziroma »pol« kmetija, saj je Miran ostal redno zaposlen. Nato pa so postopoma začeli zbirati živali; danes so v hlevu dva ponija, govedo, ovce in koze, puj-si, na dvorišču pa so našli prostor še za perutnino (gosi, race, purani, kokoši) - vseh skupaj je blizu 100. Mateja, ki je sicer diplomirana ekonomistka, je pred nekaj leti pustila službo na davčni upravi in se začela vedno bolj vključevati v kmetovanje. Ob štirih otrocih, ki so danes stari 15, 17, 21 in 23 let, je bilo včasih tudi naporno, vendar ji nikakor ni žal za ta korak. Pred nekaj leti so namreč svojo dejavnost še nadgradili in se začeli ukvarjati z različnimi delavnicami na kmetiji, predvsem za otroke. »Ugotovili smo, da prijatelji naših otrok zelo radi pridejo k nam, zato smo prišli na idejo, da bi vrata naše kmetije na široko odprli in k nam povabili otroke od blizu in daleč. Pred štirimi leti smo za ta namen začeli graditi večnamenski prostor in nato leta 2019 začeli delati,« je povedala Mateja Voglar Murko. Prvo sezono jim je načrte nekoliko prekrižala epidemija, vendar so ta čas izkoristili predvsem za družinsko druženje in skupne aktivnosti. Otroci so radi med V• I • živalmi Letos so prvič organizirali poletne zabavne počitnice za otroke, na katerih lahko otroci pomagajo pri hranjenju živali, luščijo koruzo in nato z njo nahranijo živali, izdelujejo hiške, kuhajo ... »Z otroki gremo na vrt po krompir, pobiramo jabolka, jajca, božamo živali, meljemo zrnje, se igramo z balami . Pri nas ne gledamo na uro, skušamo otrokom prisluhniti in počnemo tiste stvari, ki so jim zanimive. Gre predvsem za izkušnjo, ki jo otroci lahko doživijo redkokje - nekaj nastane iz dela njihovih lastnih rok. Tudi na vaseh kmetij praktično več ni.« Malim obiskovalcem želijo v prvi vrsti prikazati, da moka, mleko, jajca in drugi izdelki ne zrastejo v trgovini. Nekateri na primer prvič v živo vidijo nekatere domače živali in so celo presenečeni, da je krava lahko različnih barv. Murkovi opažajo, da imajo otroci vse manj stika z naravo ali živalmi. Z velikim veseljem in zagnanostjo se mali obiskovalci lotijo kmečkih opravil in nalog, pri tem pa so ponosni na rezultate svojega dela. Ko poskusijo buhtlje, ki so jih sami zamesili in spekli, je veselje neizmerno. Nehote pozabijo na računalnike, tablice in pametne telefone ter enostavno uživajo med družinskimi člani družine Murko, ki skupaj poskrbijo, da se imajo otroci pri njih lepo, predvsem pa, da se veliko novega naučijo in tudi doživijo. In kako so izbrali ime Zabavna kmetija? Kot je razložila Mateja, se pri njih vedno godi kaj zabavnega - že samo opazovanje živali je lahko zabavno, včasih se na »zabaven« način lotimo kakšnega opravila, precej pa je »zabavno«, ko lovimo naše živali, ki uidejo iz svojega domovanja. Vse te dogodivščine so se na srečo dobro končale in se jim danes le nasme-jijo. Zato so se vsi skupaj strinjali, da njihovo kmetijo najbolje opiše beseda »zabavna«, ki poskrbi za različno zabavo obiskovalcev. Estera Korošec Foto: osebni arhiv Otroci radi pomagajo pri skrbi za živali. Možnost izposoje zajčka za en teden Na Zabavni kmetiji na Zgornji Hajdini izvajajo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji različne delavnice: kuharske, ustvarjalne, prikaz kmečkih del. Ponudbo so nadgradili z delavnicami za otroke: praznovanje rojstnega dneva in počitniške delavnice. Kadarkoli lahko otroci pri njih preživijo le nekaj ur ali ves dan ter doživijo veliko zanimivih dogodivščin in pomagajo pri vseh kmečkih opravilih. Uredili so tudi apartma na kmetiji in tako doprinesli k dodatnim posteljnim kapacitetam v občini Hajdina. Kot zanimivost si lahko otroci za en teden izposodijo zajčka skupaj s kletko in hrano. Na tak način lahko v praksi preizkusijo, kako je imeti doma domačo žival - hišnega ljubljenčka in zanj skrbeti. Med drugim pa je v ponudbi tudi najem objekta za različna praznovanja in druge dogodke. Ptuj • Uspela pilotska izvedba Festivala Panorama Ptujski grič z novo zgodbo Ptujčani in drugi obiskovalci so lahko v soboto v živo doživeli še eno ptujsko festivalsko dogajanje, ki je, kot se je pokazalo, pritegnilo že v svoji pilotski izvedbi. Snovalci Festivala urbane kulture Panorama so lahko zadovoljni. Panorama se je kot pravo prireditveno prizorišče še enkrat pokazala v vsej svoji razsežnosti. Ekipa z uveljavljenim igralcem in glasbenikom Nenadom Nešem Tokaličem, ki je zasnovala festival, je več kot zadovoljna z bogatim dogajanjem in s ponudbo za vse generacije, ustvarjalnim programom po načelu od skupnosti za skupnost. Nova ptujska festivalska zgodba, tudi prežeta s humanitarnostjo, zbirala je sredstva za društvo Up-ornik, za socialne programe, je v pilotski izvedbi povezala glasbenike, likovnike, kulturnike, nevladne organizacije, mladinske delavce, gostince, producente in tehnične sodelavce. Dobila je veter v jadra za organizacijo festivala v letu 2022, ko naj bi potekal že z dvodnevnim programom. Vsako leto pa naj bi festival pustil tudi svoj trajni zapis. Letos je bil to grafit ptujskega umetnika Aleksandra Saše Fe-nosa. Ambicija nove festivalske ekipe je, da bi novi ptujski festival Foto: Črtomir Goznik Rojstvo novega festivala je z grafitom pospremil ptujski umetnik Aleksander Saša Fenos. Nastal je največji ptujski grafit. postal tudi neke vrste postavlja-vec forme vive na prostem. S 5.000 evri je festival podprla tudi MO Ptuj za pokrivanje stroškov infrastrukture in vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo kul- turnega in ustvarjalnega programa. Vsebinski del so organizatorji sofinancirali sami oz. s pomočjo sponzorjev, delno pa tudi s prostovoljnim delom. MG Foto: Črtomir Goznik Popperkeg Orchestra (na fotografiji) je ponovno navdušil, prav tako tudi vsi ostali nastopajoči. Foto: Črtomir Goznik Organizatorji Festivala urbane kulture Panorama v pilotski izvedbi so se zelo potrudili tudi z bogatim programom za otroke oz. družine. Sicer pa so ustvarjalni program izvedli po načelu od skupnosti za skupnost. Poskrbimo za naše zdravje na delovnem mestu z aktivnimi odmori. Pridobimo več koristnih nasvetov za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu z uporabo brezplačnega spletnega orodja: www.pkmo.si pkmo Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu NIJZ 9 REPUBLIKA5L0VENIJA MINISTRSTVO ZADELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOZN Potisk bokov naprej v izpadu s pokrčenim/iztegnjenim kolenom Število ponovitev: 1-3 Ena ponovitev: 15-30 s (z vsako nogo] m EVROPSKA UNIJA MM 5 . ) EV«OPin r^ . OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE tastepoint by IFF AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI jfATP TOVORNI P / TelekomSIovenije Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS SAZAS m CINKARNA u a SILKEM rodno abovne radioPTUI Štajerski Ptuj 2021 PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri Število vstopnic je omejeno. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj IBE5H TELEVIZIJA in RADIO Občina Juršinci ÜSÖßCbilüIE t 4» i Original Harmonika Terme Ptuj INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Program TV Ptuj www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 28. in 29. avgusta 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 14. Rimske igre v Rimskem kampu Poetovio v Štukih. Otvoritveni večer v novem teatru s prikazom življenja starih Rimljanov. Rimljani na ptujski tržnici. Tradicionalna razstava Dobrote slovenskih kmetij se letos predstavlja v novi podobi. Vabilo v minoritski samostan pred obložene stojnice z izdelki sodelujočih kmetij. Dolgoletni župan občine Cirkulane, Janez Jurgec, prejel občinsko priznanje, plaketo občine Cirkulane za dolgoletno uspešno delo na področju lokalne samouprave. Znamenita Simoničeva cimprača v Trnovski vasi bo kmalu obnovljena. Občina Trnovska vas želi v to,čez 200 let staro panonsko domačijo,vrniti življenje, nekdanjo lepoto in sijaj. Festival narodno-zabavne glasbe 2021 se letos seli na novo lokacijo. Prizorišče 52. Festivala NZG bo v Juršincih, pri Puhovem muzeju v Sakušaku, ki ohranja spomin na izumitelja Janeza Puha. Obujeni spomin s posnetkom festivala NZG Ptuj 2020. Film Svet Belanov predstavlja Haloze. Dokumentarni film Štorklja, posnet pred 30 leti, opisuje življenje štorkelj. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. MOTORNA VOZILA PRODAM audi A6 TDI, srebrni, letnik 2005, 8 x aluplatišča + pnevmatike, zelo lepo ohranjen. Tel. 070 270 130. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik / -i—T^ Fa" Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO na tiZidmaùd pMni dopuét v dmžU ^aL-Jedmk* oPty m étopu* KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. MLADE kokoši nesnice - rjave in leghorn bele, prodamo, pripeljemo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675. NESNICE, rjave, 20-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo, in peteline štajerce. Možnost brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. V NAJEM vzamem njive na relaciji Hajdi-na, Pobrežje, Šturmovci, Zg. Pristava. Najemnina 300 €/ha. Tel. 041 881 643. PRODAM odojke, 25 kg. Tel. 051 423 260. PRODAM visoko brejo telico, simentalko, A-kontrola. Tel. 031 713 160. NEPREMIČNINE KMETIJO kupim v okolici Hajdine, Vidma. Tel. 041 881 643. PRODAMO starejšo kamnito hišo na Ug-ljenu, 60 m od morja, vsa infrastruktura, zelo lepa lokacija. Tel. 070 270 130. OTOK VIS (24.-29. 9. 2021) z>r ¿a TIP Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! radioPTUI štajerski TEDNIK Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. --aT-SR petek • 27. avgusta 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Na svetu je mnogo poti, samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti pridemo vsi. ZAHVALA ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre Marijane Marčinko IZ HAJDOŠ 59D Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, sveče, cvetje, denarno pomoč. Vsem iz srca hvala. Posebna hvala gospodu naddekanu župniku Marjanu, kaplanu Primožu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem DU iz Hajdine in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: mož Martin, sin Lovro z družino, brat Franc z družino Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil Janez Klemenčič IZ MOŠKANJCEV 85C Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala podjetju Kovinarstvo Hanželič, Obrtni zbornici Ptuj, osebju Bolnišnice Ptuj. Hvala gospodu župniku za opravljen obred ob grobu in sveto mašo, govornici gospe Hedviki, gospe Prosenjak za molitev. Vsem še enkrat hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala podjetju Mir za opravljen pogreb. Žalujoči: otroci Branko, Sonja in Ivan z družinama, brat Alojz z družino Kako srčno sta si želela, da med nami bi živela. Smo vsi ob vaju se trudili, da zdravje bi vama ohranili. A smrt tega ni hotela, prezgodaj vaju je vzela. Ostal nam je pogled v nebo, kjer upamo, da je lepo. V SPOMIN Kristina Mlakar 30. avgusta 2021 bo minilo 5 let Jurij Mlakar 22. januarja 2021 sta minili 2 leti IZ BELAVŠKA 36A ZG. LESKOVEC Hvala vsem, ki obiskujete njun grob, jima prinašate cvetje in prižigate sveče v spomin. Žalujoči: vajini najdražji ^^^tmdicimiaM doputi v dmžbi H ^adia-Zednika in ^flim - VELA LUKA - KORČULA 10. 10. 2021) Rezervirajte Čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tedni Pto. in skupino ATP! radioPTUJ štajerski TEffNIK, /^ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. TEDNIK Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas aiivaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in unikatno dariio podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rož ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenje naše se je spremenilo, a srca naša te ne bodo pozabila. SPOMIN Danes, 27. avgusta, mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, deda in praded Jožef Čeh IZ VIDMA PRI PTUJU 67 Vedno boš v naših srcih in naših mislih. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Eno leto je preteklo, solz nešteto je izteklo, solze grob so premočile, a tebe, draga mami, niso prebudile. Čeprav te naša solza ne prebudi, spomin na tebe še živi. V SPOMIN 26. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga hčerka, žena, mami in babica Marjeta Kolarič IZ JURŠINCEV 4A Spominjajoči vsi tvoji prijatelji, znanci in sorodniki, ki te imamo v večnem spominu Tiho, vendar hitro čas beži, a spomin na tebe v naših srcih živi. SPOMIN 28. avgusta minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, vnuk in nečak Gorazd Pernek IZ REPIŠČ 16 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečko in prinašate cvetje. Vsi njegovi Dokler imamo spomine, obstaja preteklost. Dokler imamo cilje in upanje, nas čaka svetla prihodnost. Dokler imamo najbližje, je lepa sedanjost. SPOMIN Franc Bedenik 10. 2. 1953-30. 8. 2011 Pogrešamo te. Ohranili te bomo v prijetnem spominu. Tvoj brat Bojan z družino PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 27. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 TV prodajno okno 09:00 Veseloigra Klopčič 10:40 Koncert il divji Divji večer 2018 12:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Postavitev klopotca na Gorci, 1. del 19:40 Prifarski muzikanti z gosti 21:50 Astro — v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 28. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 20 let ŠRD Markovci 09:30 Ptujska kronika 10:00 Utrip Ormoža 11:10 Alfi po Sloveniji 12:00 Video strani 17:00 TV prodaja 18:00 Koncert KUD Študent 2016 20:00 Predavanje - Prisluhni svojemu telesu 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani NEDELJA, 29. avgust Video strani Jutranja telovadba Otroški oder Srečanje CPZ na Hajdini 2017 Kronika iz občine Videm Koncert Moškega okteta Dornava 2013 50 zlata žetev na Polenšaku Prifarski muzikanti z gosti 11. društveni večer Občine Zavrč 160 let pihalnega orkestra Ptuj Poroka z dolarji Video strani PONEDELJEK, 30. avgust 00:00 08:00 08:30 09:30 10:00 11:30 12:30 14:30 18:00 20:00 21:30 22:30 Video strani Jutranja telovadba Praznik na vasi v Lancovi vasi Ptujska kronika Ujemi sanje TV prodaja Video strani Italijanska trgovina - v živo Kronika iz občine Videm Predavanje - Prisluhni svojemu telesu 20 let ŠRD Markovci Video strani 24 Štajerski Križem kražem petek • 27. avgusta 2021 Rogaška Slatina • Zanimiv natečaj za starejše Iščejo granfluencerje nad 60 let Turistična destinacija Rogaška Slatina je letos v okviru promocijske kampanje kot prva povezala starejšo ciljno skupino s popularno digitalno kulturo. Preko natečaja je namreč iskala granfluencerje - starejše od 60 let, ki želijo postati Instagram vplivneži, so sporočili iz podjetja Simbioza Genesis, ki pri natečaju sodeluje. »Granfluencerji so v tujini popularen in že dobro uveljavljen del spletnih vplivnežev, v Sloveniji pa v ospredje prihajajo šele s to kampanjo. Rogaška Slatina je tako prva slovenska destinacija, ki je v promocijo vključila granfluencerje ter dokazala, da so tudi starejši pomemben del skupnosti in tako kot mladi sposobni delati čudovite fotografije in objave za Instagram,« so sporočili z Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina. Cilj natečaja je bil starejše v času epidemije, ko so še posebej osamljeni, povezati s sodobno tehnologijo in jim zagotoviti nova digitalna znanja, ki jim bodo vedno zagotovila človeški stik, so sporočili z agencije April 8, ki je projekt zasnovala. Pri tem je ključno vlogo odigrala Simbioza Genesis, socialno podjetje, ki je poskrbelo, da so se granfluencerji v okviru natečaja lahko udeležili brezplačnega spletnega tečaja o Instagramu, kjer so jih mladi iz podjetja naučili osnov in načel tega družbenega omrežja. Projekt so promovirali tudi številni slovenski influencerji, ki so na Instagramu pozivali svoje sledilce naj svojim staršem in starim staršem oprejo profil. »Rogaška Slatina je domovanje mladostne energije, zato tudi letos s kampanjo nagovarjamo starejše, ki si želijo več od življenja, in jih vabimo, da se aktivirajo tudi na področju vseživljenjskega učenja, sodobnih trendov in digitalnih orodij,« je sporočil direktor Javnega | AKCIJA: Alu vhodna vrata Italija • Posledice korona ukrepov 22-letnik sije vtetoviral QR-kodo potrdila Dvaindvajsetletni italijanski študent seje odločil za nenavadno potezo, in sicer, da si bo vetoviral QR-kodo covidnega potrdila o cepljenju. Andrea Colonnetta, ki živi na jugu Italije, natančneje v mestu Re-ggio Calabria, bo odslej pri vhodu v restavracijo ali kinodvorano lahko le zavihal rokav in pokazal tetovažo na levi roki. »Izvirno je, rad sem drugačen,« je povedal za lokalni medij Corriere della Calabria, potem ko so fotografije njegove tetovaže postale viralne na družbenih omrežjih. Starši nad njegovo odločitvijo niso bili tako navdušeni: »Dejala sta mi, naj bom manj impulziven, naj razmislim, preden kaj storim.« Videoposnetek, objavljen na družbenem omrežju Tiktok, prikazuje, kako se Colonnetta pripravlja na vstop v restavracijo s hitro prehrano McDonald's in dviguje roko. Varnostnik pred vrati nato skenira njegovo QR-kodo, vendar se posnetek na tej točki ustavi, zato ni znano, ali mu je nenavadna tetovaža res omogočila nakup hamburgerja. R.T. Foto: Dremastime/M24 zavoda za turizem in kulturo Dino Markovinovič. Najboljši granfluencer, ki bo v času natečaja s svojimi objavami najbolj navdušil in prepričal, bo nagrajen z oddihom v Rogaški Slatini za dve osebi. Sta OKNA, VRATA" GARAŽNA VRATA www.naitors.si NATTORS.OO Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE * * * Bobto gre že lnič drugega nekodx V , O tetrelekjevojakcutrebek. tako na otročje, da H snemala filme ;kik rrvuVv na mak ni douol) * * * Sosed ježev Uik ko rnunm sedem špansi lch ' za en repa zamah. nnom se igra z vragom. 1 vnobitelou je „slepa this, AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje o in vin Na Ptuju in še na drugih lokacijah po Sloveniji, tudi v Varaždinu in Potrni (Avstrija), se je v torek začel že 25. jubilejni festival Dnevi poezije in vina, največji mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope in širše. V teh dneh bo svojo poezijo predstavilo 35 pesnikov iz dvajsetih držav. Tudi letos ga bo v enem delu gostila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Že včeraj je potekal pogovor s Prešernovim nagrajencem Ferijem Lainščkom. Pravljič-no-poetične urice z Liljano Klemenčič bodo potekale še danes ob 17. uri. Na dvorišču knjižnice se bodo jutri predstavili slovenski vinarji. Ob 15.30 pa si bodo obiskovalci lahko ogledali Mladinski oddelek knjižnice, ob 17. uri pa Študijski oddelek in novejše bibliofilske izdaje. Z dogodki pa vabijo tudi druge lokacije, kjer letos poteka festival Dnevi poezije in vina. Na dvorišču za Mestnim kinom se bo nocoj ob 23.30 začela brezplačna festivalska projekcija dokumentarnega filma o Feriju Lainščku Feri. Projekcijo bo popestrila degustacija vin Puklavec Family Wines. Z novimi dogodki bo tudi ta festivalski konec tedna vabil 19. festival sodobne umetnosti Art Stays, ki bo v prihodnjem letu praznoval že 20-letnico. V jubilejnem letu se bo predstavil z najodmevnejšimi projekti v tem obdobju. Eden od prestižnih dogodkov tega leta bo tudi razstava v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Rimski kamp je letos gostil že 14. Rimske igre. Osrednji dogodek je bil odprtje rimskega gledališča za 800 obiskovalcev, ki so ga pospremili z rimsko glasbo. Od epidemiološke situacije pa je odvisno, kako bo potekala letošnja rimska trgatev prvo soboto v septembru. V tem času pa že tudi poteka obiranje jabolk. Na skupno pot so v teh dne stopili organizatorji rimskega dogajanja iz Beograda, Splita, Pulja in Ptuja. Dogovarjajo se za vsebino pisma o dobri nameri o ustanovitvi zveze mest rimskega imperija, v okviru katere želijo razvijati nekatere rimske zgodbe širšega območja na podlagi skupnih kandidatur na mednarodnih razpisih. Bolj ali manj so v tem času zapolnjeni vsi turistični objekti. Turizem v tem času beleži uspešno zgodbo. Obstaja pa bojazen, ker se število okužb vse bolj širi, da se bo turistični tok ponovno zaustavil. V prvem polletju letos je vrednost izvoza potovanja znašala dobrih 363 milijonov evrov, kar pa je še vedno za dobrih 34 milijonov manj kot v letu 2020. Ugledni britanski medij The Independent je Slovenijo uvrstil na tretje mesto najvarnejših evropskih destinacij. Ob Sloveniji sta najvarnejši desti-naciji v Evropi še Švica in Norveška. Rangiranje držav glede na varnost je bilo izvedeno na podlagi petih kriterijev. V Združenju zgodovinskih mest Slovenije v okviru digitalne kampanje #MestoNaDan domače obiskovalce in turiste vabijo na poletne izlete in nova doživetja v slovenskih zgodovinskih mestih. Namen kampanje je spodbuditi h krajšim obiskom zgodovinskih mest in njihovemu samostojnemu raziskovanju, pri čemer je poudarek na priporočenih točkah ogleda mestnih zanimivosti, vključno z lokalnimi (tradicionalnimi) gastronomskimi posebnostmi in predlog za zeleni potep po bližnji okolici. V Podčetrtku so odprli center za promocijo vin, kulture in turizma. Ta združuje ponudbo območja šmarsko-virštanjske vin- ske turistične okolice, hkrati pa bodo obiskovalci spoznavali tudi dediščino vinogradništva in vinarstva tega območja. Ob sobotah in praznikih ter nedeljah v času plovnega režima na vožnjo po Dravi in Ptujskem jezeru vabi ladjica Čigra. V soboto je vstopno mesto ob 16. uri pri gostilni Ribič, ob 16.15 pri Termah Ptuj, ob 16.45 pa v pristanišču Ranca. V nedeljo Čigra vozi že dopoldne, pri gostilni Ribič potnike sprejem ob 11. uri, ob 11.15 pri termah Ptuj in ob 11.45 v pristanišču Ranca. Za družino je vstopnica 20 evrov, sicer pa odrasli potniki plačajo osem evrov za vstopnico, otroci od 6. do 14. leta starosti pet evrov, za otroke do šest let pa je vožnja brezplačna. Tako začetek kot konec plovbe je pri gostilni Ribič. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, na katerem od gradov so bile turkerije inventar do leta 1907, da je to bil grad Vurberk, bo prejela Anica Klemenčič (Hajdina). Tokrat sprašujemo, kdaj se je Ptuj prvič udeležil mednarodnega tekmovanja Entente Florale, v okviru katerega se ocenjuje urejenost mesta, ocvetličenje, kakovost bivanja občanov in obiskovalcev mesta. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 3. septembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj se je Ptuj prvič udeležil mednarodnega tekmovanja Entente Florale? Ime in priimek: Naslov:.................................................................................... Davčna številka:...................................................................... Foto: Črtomir Goznik Kupon pošyjte ay prinesjte na nas|ov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Ptuj u tem tednu gosti osrednji pesniški festival u tem delu Evrope.