lant! V zadnji števiiliki Sivojega lista smo povedali, kako velika sila vlada na n,ekaterih ljudskih šolah zaradi panranjkanja kuriva. Otsroci Ln učitelji prezebajo. Kaj pa šede bo. ko priitisne pravi mraz, ld se obeta leftos v pasebno izdatni mori! Kdo previzemi adgavoniast za zdravje ottrok, ako se že na učittaljstvo nitiče ne ozira? Ako se učitelja loti pJjučnica ali kaika druga boJezem — naj ga jaše vrag, saj nazadnje za dragega ni, nego da ga vriejo v jaitno pri Sv. Kjižu! Ampak druga. je z Offcroki! Ti niso last onih zamikarnežev, ki tirajo sedaj rnladino v ledenice, atnpak otroci so last staršev. Starši iinajo do svojih atrok pravice in dolžTiosrtri. Regrulaitar enih in drugih je skrb in ljubezen, ki je ne more pojmiti in občutiti oni, kdor satn nima svajih lastnih ctootk. In, žal, sedaj imajo ravroo taki ljaidje usodo zdravja otrdk v roikah, in te bodo morali starši delati odgovarne, ak» plane ne&reEa v njihove rodovine! Ako v mrazu in mokroti ne pošiliajo otnok v šolo in cerkev, jim preti kazen; ako jili pošiljajo, jim žuga še hujše, neodvraifcno zk> — bolezen in smrt! Izhoda ni nobenega! A najžalostneje je, da so s to kruto tnalomarnostjo nadzonstveinih orgamov prizadati predvsem ubožnejši sloji. Nesrečni ti otroci njmatro sedaj niik.ier pod božjkn sokicem prostorčka, kjer bi si pocreli prezebla svoja tele&ca! Bosi so, raztrgani ln lačnj. Dortia se sirotek privije k očetii, k materi. Ta diha v prema-lo otroJoovo nožico in ročico sapo svojili pljuč, odene trpeče dete v svojo sukmio, ga. zavije v svqj rabec, odene s svojo adejo, da ga premoti, ogreie, usspava. Od svojih ust si odtrga kos krulia, da ga da la&iemu otroku. A v šoli — ledenici — mučilnid?! Enako prezebaicčega jrleda otrok pred sebaj uatelja, iki ne more pomagati ni njemu — ni sebi! Nad obema visi tisto trdo, brezduštio povelje brezsnčinlh ljutdi: Moraš, četudl n^ moreš! Tnpe nedolžai, ker tako hočejo krivičniki! Vnebovpijoča slika In prllika škandaloznih razmer našega kulturnega veka! In ta siiika in prilika je toliiko bolj kričeča, ker se bogati svet nemoteaio zabava poleg mile volje v raizsvetljeniih in zakurjeoiih sobanah. NAČvrednd kineinatografi, neslane ibuirike, pohotn-ost zbujajoče pevke in ple&alke itd. plavajo v kiči in toploti, polniijo žepe podjetnikam; nesrečai, ubožni svet urnara ob potmanjikaniu. Škandal prve vrste, da se mora člov^ku razHti žolč ob sramu in gnevu! Kaiteremu psn je dana taika eksistenca? Temu psu je danes ixne — člov-ek! In ta stnašna šiba nekultuTuiih in ii€socialnih razimer tepe danes ves uboga, trpečd rcd od severa do juga, od vzhoda do zahoda! Vihte to šibo tisti, ki hnajo vsega dosti; udarci padajo na rtiste, ki iniajo vsega premato! Naši možje, sinavi in bratje gineio po boji&čiih, uimiirajo po balnicah, a njihovi deci spletajo ogabne razmere doma vrv okrog: paždljenih vratov! Smrt tukaj in taim — edino plačilo, ki mu ne uide tnpeči človek! Brali smo te dni v »Slovefnskeim Narodu« natico, ki kaže na te nekultume raz.mere po naših šolah ter končno pozivUa učitdjstvo, naj ano kaj stori proti takamu trpimčeniu ortrok. Pre<poiZiio prihajaš, pnitjaftelj neznanec! To }e naše učiteljstvo že storilo, in sicer takrat, ko ie bil še čas, da bi šolam pre&krbeM luči in kuriva. To se je zgodUo na seji upravinega odbora naše Zaveze dne 10. septembra letos, ko >e biJ razgovor o predlogu, naj v ziimskih mesecih ne prekineio pouka, kakor ga namertvajo z utemeljovamjem, da bo prinxan)kova!lo kuriva in razsvetljave, da <se torei zaradi teh kalamitet šolski pouk ne more vršiti. Na dottični seji je bdlo rečen^o: »Z ozirom na škodo, ki preti šoli in šolskl mladirai, se čufciiino paklicane, da pravočasno pokažerao na kvamost take namere. V zimskih mesecili je poailk najuspešnejši ui se glede plodanasinosti in V^gojnih ter učmih uspehav niti primerjaiti ne more s pouko-m v gonkejšam letsnem tča- I su. O tem vprašanju so intnenja vseh Solnikov edina in sogilasna.« Ln dalije sano tedaj govorili ob pravem času tako: »Splošni k/Dristi, poiikiu in vzgfcnjd šoisike mladiine ter staršem te rnladine bo tisočkrat bolj ustrežemo, ako ! prenehajo s svojimi priredbami km&ma| tografi, varieteji, šanftani, imain.fvr&dina gledališča ter drug-e slične raaveseljevalnice brea vsake uimetniške iii moralne vrecbiosti, da na ta način prihraiiitno kurivo in svftčavo ter omogočimo redno zitnsko delovanje šole. Bosebne važmosti je to za mestavo šolsko mladino, zlasti ano ubožnajših slajev, ki sami trpe doma mraz in tenso; torej naj bo dana vsaj tej siro'tnii mladiini bJažesna prilika, da si ogre.ie telesca in se naipije luči y udobni zakunieni in lepo raiz&vetljeiniii, vabljivi in priiiazmi učilnici.« Rekli smo: »Kdor se hoče zabavati v ziiiDskeun času, naj se zabava, a na škodo vzgoje in pouka šolske mladine se ne sme!« — Da se tudj na škodo njenega zdravja ne sme, je uttdjivo samo ob sebi!« hi naposled: »Pretkiiinjenje pouka v ziimskem času pa ba bilo kvarno pasebno tudi za kmetiško šoJisko mJadiino. ki mora v pamladn&m, poletnem in jesanskern času ob sedamjem pounainjkaTiju poJjskih delavoev pr&večkrat izostajati od šolsikega pouka, ker mora poniagati doma, na polju in pri živaii.« Iz teh razlogov je bilo imenovanega dne sfclenjeno, posredovati na naučnem ministrstvu m na viseii "¦ želnih šolskih svetih Zavezinega delakroga v ta namen, da ne uv^dejo zimskih počitnic, ampak da se pouk v zimskih mesecih redno In nemoteno vrši. Vsem šblskim oblastim je pbslalo vodstvo Zaveze spomenico, v kateri je utemeljilo odborov sklep v navedenem sraislu. To smo mi starili v konist šoJe in v korist šoteke mladiine že pred tremi meseci, ko bi bilo še mogoče poskrbeti, da ne priidejo take neprMiike, kaikršne sedaj '»avlraio rednost in nematenost delovanja šole in vrhutega še ogrožajo zdravje raladtne! A vsa naša javnost in vse naše časopisje — kaj sta storiM? Nič! Niti s prstam ni ganil nihče, niiti besedice ni čriinil noben časopis raizen našega, namesto da bi vsi ti javiii faktorji pavzdigtiili svioii glas v bJasar naših otrok, fco je bii še čas za to! Sa| mora biti zdravje naše lnladine naša skupna skrb — Ln to toliiko bolj sedaj, ko nam fromta pažira naš moški svet, a našo mladino naj dušno in teJ&sno uničuje dama veseljaštvo, brezsroiiost in brŁ»brižEOSt javnosti! Ali nam naj po vojni ostanejo zgolj groborvi, pohabijenci in bolniki? A'co hoče kdo zabav;ljati oez učiteljstvo in mu kaikorkoli Skodavati moralno ali materialno, mu brž odpro vsa vrata in okna, da lahko služi t©mu namenu. V obratneim primeru pa si maše ušesa, oči Ln usta, da ne čujejo obupinih klicev splošne bede, ne vidijo strašnega gorja in ne govore nobene besede v ublažentje kxutiti razmer in v zadoščenje anečaščen«s;a človečaostva! Im ravno mladina, ka Jo iinenujetmo syojo nado, mora biti žrtev te obče letargfije!