III. leto. Štev. 1.
1916. Január 2.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
 Doma   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   .    3 	K.
v Ameriko   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   6 	K.
sa naročnike Marijinoga lista, če se jih več na
eden naslov pošila, doma   .    .    .    .    .    .    .   2 	K.
v Ameriko vsakomi na 	njegov naslov   .    .    .    .   5 	K.
Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom i Kalendarom Srca Jezušovoga vküp Je na leto:
domá, če za več naročnikov na eden naslov se
pošilajo   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     4 K
če samo za ednoga   .    .    .    .    .    .    .    .     5 K v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov ................   8 K
Veselo, blaženo novo leto
želem vsem drágim naročnikom, starim i novim. Starim, naj krščanski düh, šteroga so Novine v njuva srca sejale v starom leti, kaže odrasek v novom leti, — novim pa, naj se te düh vkoeni v njuvoj düši.
Krščanski düh, je Boži düh tistoga živlenja, šteri je na denešnji svétek to ime dobo: Jezuš. Jezušovoga düha moro vsake krščanske Novine širiti, naše tüdi. Dozdaj so ga, odsegamal  do ga tüdi. Kak dugo de mi roka mogla pero držati, de to v Jezušovoga dühá namočeno pisalo samo tisto, po čem se, Bog bole odiči i več düš zveliča. Morebit se komi to ne vidí, i bi raj vživao več svetá kak Boga, več tela, kak düše, več mirlivosti, kak večnosti? Ne spunim njegove žele. Mene odgovornost pred Bogom veže, naj pravico glásim. Pravica je pa Jezuš, ki je pravo „Jaz sem pot, pravica i žitek“. Zveličati kem več düš, je moj namen. To je düh Jezušov. On je zveličar. Na svet je zato prišo, žíve v oltarskom svestvi zato, v nébi kralüje zato i namestnike svoje, katoličanske dühovnike pošila zato, samo zato naj rešijo kem več düš. Zato ne more moj namen drügi biti pri vrejüvanji Novin kak té: rešiti moje naročnike i njuve drüžine — vaš, pa, drági naročniki pri čitenji, i rešiti sebe i svoje domače.
V té namen do Novine dale živele v mladom leti. I naj svoj namen doségnejo, je moja srčna žela, je moj mladoletni pozdráv, je goreča molitev moje düše. To vam voščim, lübi naročniki, k mladomi leti za pozdráv. Jezušov düh naj vas napuni. On naj žive, on, sam Jezuš vu vás. On naj ravna vse vaše stopnje, on naj bo vaš tolažiteo v nevoli i on se naj veseli
tüdi z vami, če vas radost obide. On naj čuva, dragi vojáki, vaš zapüščeni, mili dom, srce ženino v vernosti, dečinsko v ljübavi, starišov, bratov, sester i poznancov v blaženom spomini; on, Jezuš naj bráni vašega sinü, moža, očo, brata na krvavom bojišči. Njegov ljübeči düh naj pokriva z svojimi perotami zibelko maloga deteta i snežno ležišče trdnoga vojaka, on, Jezuš naj bo v sküšnjávah kre nas, ka zmagamo peklanskoga düha i ostanemo vsikdar Jezušovi, v žitki, v smrti i po smrti
vso večnost.
To vam želem i to vam ščem tüdi davati celo leto. Jezušovo pravico bom glaso, greh karao, dobro priporačao, siroto zagovarjao, vsakoga poštenje čuvao i vlevao v srca čitatelom nedužno veselje, njim ponüjao brezgrešno zabávo, njim krátek čas delao i tüdi je včio na znanost, naj v düši i teli njim morem zdáčno pomoč prinesti.
To je moj namen. Doségnem ka pa samo tak, če te me vi drági slovenci, pomagali. Dvojo pomoč potrebüjem: pomoč molitve i naročitve. Molite za méne, darüjte večkrat zamé sv. obhajilo, naj morem Bogi na čast i vašim düšam na hasek naše slovenske spise vrejüvati. I naročite si je. Brez naročitve se ne more na svetlo nikaj dávati. Če ne vtégnete ali ne vete čiteti, naročite je za onoga, ki more i zna. Po dobrom čitenji se düša z dobrim nahráni. Kak veliko dobro delo je to? Pozábi, mislite, to Bog? O ne, ve je Jezuš pravo, ka niti kupico mrzle vode ne neha brez plače, štera se žéjnomi teli ponüdi v olejšanje. Kak bi mogo zato pozabiti vašega darű, šteri je nemrtelno düšo na hrano, ka ostáne njegova, ka se ne zaprávi njegova predrága krv, štera je stekla za njo?!
Zato pa, stári naročniki ne odstopite od Novin, novi se pa pridrüžite. V tom vüpanji, ka se število naročnikov bo povekšalo, ne podignem njuve cene, čeravno je tiskarna že dozdaj 520 K stroškov na leto podignola pri njih. Vüpam se v dobrom srci slovenskoga ljüdstva i v ljübavi, štero goji do Boga i svojega naroda, ka me bo podpiralo v novom leti tüdi, bo si naročilo Novine i mi pošle tüdi po mogočnosti kaj podpore, ka bom mogoči podignjene tiskarne stroške povrnoti i na bojíšče nadale pošilati lüblenim slovenskim vojákom dühovno krepčilo. Cena Novin domá je zato na leto 3.— K na pol leta 1.50 K Naročniki Marijinoga Lista je 
dobijo za 2.— K na leto, če jih najmenje pét falatov vküp hodi na eden naslov.
Cena Novin v Ameriko je na leto 6.— K Naročniki Marijinoga Lista je
dobijo za, 5.— K na leto, če jih najmenje pét falatov vküp hodi na eden naslov.
Naročnina se more naprej notriposlati na moj naslov! 
Jezus bodi z vami i z menov!
Cserföld Zalam. — Črensovci.
KLEKL JOŽEF vp. pleb. vrednik Novin.
Bojna.
Malo	mámo	poročati	od boja.
Večinoma	je mir.	Zima zadržáva raz-
vijanje bojov. Poročila so sledeča:
Na ruskom bojišči pri Černovicah so	rusi	namenili naše	napadnoti,
a naša strelba je hitro nazaj odtirala.
Na srbskom	bojišči	naše dale
idejo v Črnogoro i vsikdár več srbov zgrabijo. — Pri Ipeki so naši 60 srbski topov našli zakopani. — Naše
2.
NOVINE
1916. január 2.
vlovljence so srbi v Albanijo spravili. Do 20 jezér jih še jé.
Na türskom bojišči se je to važno delo zgodilo, ka so angleži i francozi od türkov napadjeni prisiljeni bili z Gallipoli otoka pred Carigradom nazaj se potegnoti.
Blagoslávlanje nove türniške cerkvi.
„Odprém svoje oči i svoja vüha pred tistoga molitvov, ki de na tom mesti molo.“ (II. Par. 7.)
Té reči Svetoga pisma se spunijo na novoj törjanskoj cerkvi tüdi. Kak ne bi? Če je Salomoni obečao Gospod, ka v cerkvi od njega zidanoj poslühne prošnje tam molečih, v šteroj je pa on samo v podobi obláka bio nazoči nad škrinjov zaveze, jezero bole poslühne zato v tistoj cerkvi molečih prošnje, v šteroj je njegov jedino rodjeni Sin pravi bistreno, z düšov i telom nazoči v oltarskom svestvi.
Ta nova cerkev törjanska pa ma ešče edno prednost, zavolo štere se z vüpanjom moro verni slovenci k njej popaščiti i ta v tom stoji, ka je Mariji Materi Božoj, našoj najvekšoj zogovornici na čest posvečena.
Nikdašnja slava cerkvi: „Marije pod logom“ se je obüdila i preselila v novo cerkev, zdaj v Türnišči da bi postala ta nova romarov zbirališče rávnotak, kak je bila nikda ta stára. Verski boji, türske sile so pokončale stare cerkvi imenitnost, novi boji i verska propalost pa naj novoj tisto nazájda. Po Marijinih prošnjáh bo so to tüdi zgodilo. V njéno moč če položi vüpanje törjanska fara i drügi romari, dobijo v toj novoj njej na čast posvečenoj cerkvi po njénom posredovanji zmago. Pri spomnejo naime, ka krščanstvo v tom boji, nad prostozidarstvom posamezni eto vek pa nad lastnim hüdim poželenjom i hüdobnim dühom zmágo dobi, (Té prošnje se bodo poslühnole, Marijin Jezus zmagao bo svet i vsakoga človeka hüdobijo po njémih prošnjáh i za mesto, kde se je tá zmága tüdi prosila bo od roda do roda povedana). V to lepo novo Marijino cérkev do pa késni vnüki toga naroda hodili v zahvalo se vklanjat Mariji za tiste dobrote, štere je z svoje obilne ljübézni
njuvim očákom, nam, podelila.
* *
*
Cérkev je po darovitnosti premilostivnoga grofa Zichy Augustina, beltinskoga veleposestnika viteza zlatovunatnoga réda i törjanskih fárnikov gorpostávlena. Nova cerkev je staroj prizidana v staroromanskom baziličnom
slogi i ma 30 m. dužine pa 20 metrov širine v 3 ladjah. Do 2000 lüdih má mesto v njej. Blagoslavlanje se je vršilo v nedelo, na den sv. Števana, prvoga mantrnika v nazočnosti vnožino naroda. Blagoslovo jo je po cerkvenom obredi Straus Florian, častni kanonik i ešpereš lendavske okrogline. Dvorili so njemi pri blagoslávlanji zvün domači dühovnikov črensovski, beltinski i bogojanski plebanoš, črensovski kaplan i vrednik naših Novin. Veliko sveto mešo je slüžo častni kanonik pred Najsvetejšim. Predgao je Sakovič Jožef, domanji plebanoš. Pri celoj slovesnosti je nazoči bio tüdi premilostiven patron, grof Zichy August z svojima hčerama comtesoma i z svojimi častniki i slüžabniki. Tak deca, kak vso lüdstvo je lepo popevalo. Kazalo se je, da se je dománji g. školnik dosta trüdio za Marijino čast. Ona bo njemi, prem. patroni, farnikom, dühovnikom i vsem obiskovalcom obilno plačala trüde telovne, dare penezne i vrele molitve pa zatojüvanje.
Blatne je bila pot na den blagoslávljanja — cedile so se stopnje hodečih, težávna je bila hoja. To je podoba düševne poti. Težávna je ona, ali po njenih stopnjah se milošča cedi, po vnogih stopnjah pa pride pred nas nebeski, Jeruzalem, nebeska. Marijina cérkev. Pohajajte farniki törjanski i vsi drügi romari zemelsko tak ka si nebesko zoslüžite.
Božič v vojski.
Drűgič angelci so zlátí K nam prinesli božič drági;
 Pa še najšli le so starce Ino z decov, tužne žene.
Zdaj pitali so angelci Od vsakoga po vrstici: —
„Povejte, starci sivi, nam,
Ki drűgič prišli zdaj smo k vam: Kde so pa še vaši sini,
Da ne laní ne v toj zimi Božič sveti vsem tak dragi Ne so z vami ga svetili Povejte vi, žene tužne,
Kde pa mate može verne? Zakaj ne so v drűžbi vaši,
Ka li dnes šli z vami k meši?
In vi deca, zlata naša,
Zakaj tužna dűša vaša?
Dnes na svétek tak veséli Neste darov zdaj prijeli?“
— Zdaj vse tiho je postalo Odgovor se čakao malo, Angelci so ga čakali,
Pa sledéčega sprijali:
Z rosile starcom se oči . . . Srcé za sine je bolí . . .
Jokale so glasno žene,
Neso nikaj odgovorle;
Le ta mila deca mála Angelčkom odgovor dála: — „Naš oča daleč so od nás,
Brat tűdi ž njimi je voják.
Leto eno in polojno Spelávlejo strašno bojno,
Odkdaj sovražnik boj krvávi Nam zatrobo v dom predrági;
So prijeli vsi za puške Si nasád’li ostre meče;
Za svet vero dom i krála Vsaki svojo krv pretáka
In že vnogi dao živlenje . . . Présto moke in trplenje,
Da bi rešo domovino,
Jo mi meli vsikdar mirno.
Kak tedaj bo dűša naša Brez žalosti pokoj našla?
Oj, prineste, vi nam zláti Angelčkí, že mir predrági! “ —
— Zdaj razmeli so angelčki Teh dűš túgo ’no žalosti . . .
Šli tedaj so brzo silno V nebó nazaj v sveto, mirno,
Kde pripravla Jezuš mir sam
Da b’ ga oni prinesli nam. —
* *
*
Oj, pridte, pridte, angelčki, Prineste mir zaželjeni!
Gorički.
Iz pisem naših vojakov.
Opomin do žen vojakov. Visiko častiti gospon naš dühovni oča. Velko vesélje me obdá, gda njüve Novine i List dobim. Ali žalost me tüdi obide, gda čtém vnjih, ka se ešče itak nájdejo takše nesrečne peršone, štere te, kda se njüvi možévje vojüjejo močno trpijo, velke nevole strahovítnosti, glád i znábiti velike bolečine, ka so te itak prípravne grešiti i nečisto živlenje pelati. (Hvála Bogi, zdaj že dugo se nikaj nej čülo. Vrednik). Dráge krsčánske düše, jaz vam nikaj drügo povém. Boše de znám Bogá moliti za svoje lübe tíváríše, ka de njim Bog pomágao v njuvom trplenji, pa svoje živlenje pobošati! Ve se pa oni za vás vojüjejo, vás, lűbe, bránijo i celo svojo domovino! Te bi njim pa ve z takšim delom nazáj plačüvale? O nej! K Bogi se povrnte, právo pokoro delajte, te je potakšem lejko z veséljom domo čákate. Vej se oni spominajo z vás v kakšijšté nevoli so; jas sam pelao sám takšega ranjenca, ka je močno bio v glavo ranjeni i čüo sam njegve teške mile zdihláje: lűba moja žena, jel si tű? Namaží mi rano, mojo lűba žena, lűbiš ti mené, prídí, prídí, včasi, pomágaj mi; lűba moja dečica, Francek tí si? Kűšni svojega ajteka. I vijte, dráge krščánske žene, v smrtni bole-
1916. január 2.
NOVINE
3.
čínaj, v nezavesti se spominajo z vás! Pa ve ne bi lejko mesto grehote Bogá zanje molíle? pa si etak zdihávale: lűbi moj mož, lűbi naš ajtek, jel že skoro pridete domo? Ali znábiti nemaš nikši nevol? Na to ti edno priliko povém. Eti jé tűdi dosta takši žén, ka so njim možévje v boji! Začne se bitje, strelanje; sirota žena si vküp pobéra pohištvo i dečico pa beži vő iz híže. Komaj pa vö skoči, že krugla drapne v hížo, štera gori naednok. I či se človek na drűgi dén tam pela, kaj vídí iz híže? Drügo nega, kak vogelje i péč ostáne, či tak, ka jo rávno krugla ne zadene. Tam vidí človek ženo túžno kűhati deci ráno, deca se pa tužno zmenjajo z vogeljom. Jeli, krsčánska dűša, ka je to zadosta nevola! Jeli ka tá žena zdaj nej mogoča kaj takšega v misli meti? Na Boga se zazávle: Božje moj, Božje moj, úsmilúj se nás! A ti pa znábití máš vsega povoli, ka ti srcé žele, pa li si telovnoj poželivosti povoli včiniš. Nesrečna, pa si ne zmisliš, ka je Boža roka obrnás, ka nas zná vdarití te i tam, kje sí i gda si nanč ne mislimo! Záto, dráge krščánske dűše, k Bogi se povrnmo, pokoro delajmo za svoje včinijene grehe, močno oblűbmo, ka Boga več z smrtnim grehom ne razžalimo! Pa Bogá molite za svoje se vojsküvajoče može!
Samo po právoj pokori nas Bog nazáj sprime v svojo miloščo ino nam podéli nazáj tisti bláženi mir, šteroga že tak vsakša düša žmetno čáka i žele. Molte i proste Boga, ka ga kém hitrej podá, ka se pá znova zjedínimo z svojimi lűbímí i mo v lepom míri vkűp živeli, dokeč nas oča nebeski ne pozové pred svoj sodski stolec, kje mo mogli račun dati od svojí dobri i hűdí del! — V teh moji rendicaj tűdi pozdravim svojega bogajnskoga plivanoša, svojo lűbo, slatko mater, sestro i brate, vse moje sosede i rodbino i vse vrle slovence, a njim, oča dűhovní, se pa srčno zahvalim na njűvom dári, šteroga mi pošilajo. Blážena Devica Marija njim náj povrné njűv trűd. Iz srcá jí pozdrávim; želém njim od gos. Bogá lűbo zdrávje i ostánem vreli slovenski voják do svojega slednjega zdihlája. (Ošlaj Jožef z Filovec, sanitets v 39. zavodi).
Pesem Bogánske fare vojákov z bojišča.
Bogánska fara lüblena,
Od fantov si prerečena,
Naš svetli krao nas je pozvao
Ino pod oster meč nas djao.
Radi držimo orožjé,
Ž njim branimo naše polé,
Naše polé, naše ovcé,
Vse naše brate i sestré.
Prelübi oča, mati ví,
Vam düša naj s’ne žalosti,
Trpimo mi za Jezuša Na bojnom poli Ruskoga.
Mi fantje zmágo prosimo,
Pajdaše opominamo:
Kak radi vküp smo spevali Tüd merimo za dom radi.
Predráge fare vse ovcé,
Marijino proste Srcé,
Da srečno mo se vidili Na zemlji ino v večnosti.
(Nemec Matjaš i Puhan Štefan z Bogojine, Felbar Ivan z Filovec, domobranci 20. pešpolka.)
Veseli ga materna reč. „Lepo vas pozdrávlam i vam stokrát Bog plati povem, ka ste mi poslali slovensko čtenje. Jáko me veseli to, ka Novine čítem po našem slovenskom jeziki. Oj kak me veseli, kda kaj čüjem od našega slovenskoga kraja«. (Melin Štefan evang. vere, z Bodonec v trdnjavi v Mostari).
Najlepši je naš slovenski kraj.
„Želem vam, da bi kak nájduže nam
slovencom do rok dávali Marijin List i Novine. Ranjen sem teško, ali rane mi lepo celijo. Zdaj sem v Tordi v bolnišnici. Že se namali sprehájam. Zdaj ležim na poti, štera pela k solnim kopalinam. Gledam okol ležéce polé, to me nájbole veseli, záto ár sem i jaz polodelavec. Na pamet mi zdaj pride naše lepo ravno polé i veséli slovenski kraj, kde je moja zibelka tekla, kde sem v mladosti i v zakoni tak blaženo živo. Ali boj nas je raztepo . . . prehodo sem vnogo svetá, više trinajset mesecov sem se borio i dosta vido, ali tak lepoga kraja ne ga na sveti, kak je naš slovenski, ne tak črstvoga ljüdstva, ne takše snage pri hiši, kak na slovenskom. (Jagérič Ivan, ranjenec 48. pešpolka).
Hvala slovenskih vojákov.
Vi moži slovenski, kje koli ste že . . . Poštenost iz vašega djanja žene . . . Na sevri, na jugi raztepli so vas . . . Da vsi se koražno boríte za nas . . .
Tam gori na Ruskom je dober vaš glás, Tam doli na Srbskom trpite za nás, Na meji slovenskoj talján se bojí,
Naj sloven kuražen ga vküp ne zdrobi.
Nikše drügo sredstvo,
kaksté Se zove i kakšté glasno so ponüja, nema več zah-
valhni pisem i zdravniških priporočitev, kak právi dobrodišéči
FELLER V. EUGEN LEKARNAR
more posvedočiti, ka je više 100.000 zahvalnih pisem
i zdravniških priporočitev prišlo k njemi za to zanesljivo domače vrastvo.
Kaj vsi hvalijo, dobro more biti !
Fellerov „Elsa-Fluid“ se rábi,:
Kak vrastvo za ribanje
vsele, kda je močno ribanje potrebno
Roke, nogé, kotrige,
po teških potaj i delah, pri trüjavi, onemoglosti krepi friši.
Za vüsta
kak dobrodejna reč za zobé i glésnja.
Vleti
pri vodi za kopanje i mujvanje, če se zmes vlijé, Oživlja, odprávi znoj, desifincira.
Guti
pomaga pri grgranji če se med vodo zmeša, v merzlih, mokrih dnévah.
Kožo
od nesnage očisti i jo ofriši, poživi.
Vlase
krepi, ár kožo na glávi čisti i lüske odstrani.
Staromi i mladomi
je prava dobrota. 
1000-krat
se je pokazao dobrodejen i hasnoviten zato v ni ednoj hiši ne sme faliti.
Ništerna kapla
ga bolšo i vekšo moč ma, kak solenci vinski alkohol, šteroga nevučeni pripravlja.
V vsakoj drüžini
vnogokrat zna hitro pomagati kak izvrstno vrastvo.
Vzimi
nas čuva od posledic mokrote i zime.
12 mali ali 6 dupliških ali 2 specialniga glaža franko 6 K., 24 malih alih 12 dupliških ali 4 specialnih kant franko 10 K 60 fil., 48 malih ali 24 dupliških ali 8 specialnih glažove franko že samo 20 K., če se peneze naprejnotri pošljejo, ali pa po povzetji. Svetüje se, naj se penezi na poštnoj izkaznici naprej notripošlejo, da drü-
gač po ta 12 fil. računa pri povzetji. 
Ki pravi „ELSA-FLUID“ ščé meti, naj jasno naslovi svojo naročitev na:
FELLER V. EUGEN lekarnar, STUBICA, CENTRALA 146. (Zagreb žup.)
4.
NOVINE
1916. január 2.
Kje koli stojite, vse prenovite Jakost vas goni, ne poznate míte,
Ste trdní, ko skala, in vse vas gledí, Poštenešega moža od vas pač ní.
Zato si želemo mi nekaj od vas Da b’se spominali vi gosto na nas,
Da bi se borili, trpeli za nas Dok’ míra ne pride nam blaženi čas.
To prosimo vas i molimo za vaš,
Naj čuva vas Večni, ohrání za nas, Kda pride pa plača, zmága za borbo, V nébi, na zemlji Bog daj vam bogato. (Edšidt Janoš z Gederovec, desetnik v trenskom polki).
Glási.
Od naših vojákov. Mrtev je: Gerič Martin z Črensovec; spadno je januára 23-ga; Nemec Anton ž Žižkov; mro je v bolnišnici na Ruskom v Katerkugani, v Ažiji, aug. 13-ga. Na glas je dao Horvat Jožef Miklošov z Male Polane. Srce Jezušovo daj njima večni pokoj.
Pokojni vučitel. Adrijanska občina je z velikov žalostjov sprevodila na zadnjo pot Benčič Janoša, svojega stároga vučitela. N. p. vm.
Tolvajija. V Bakovci, pri mlini Trátjek Martina je odnešeno vreče kukorične mele, pri Bratkovič Števani pa do 10, 12 keblov kukorice z vlatovjom iz kukoričnjaka. Tolvaj je kukorico za ogradom na kola nakladao, a dozdaj so njemi še ne na sled prišli.
Slovo. „Z tužnim srcom vzemen slovo od mojega sineka, tivarišice, starišov, rodbine, dühovnikom i cele fare črensovske. Idem v smrtno nevarnost že drügoč; prosim ponizno vse dobre prijátele nas vojákov, molite za nas, konči edno zdravo marijo, ka hitrej pride te blaženi mir, šteroga že vsi jako žmetno čákamo“. (Hanc Ivan, z Črensovec, strelec v 19-om polki.) — Tüdi zbogom pove svojim lübim domačim i se vsem slovencom v vrele molitve preporača Maitz Janoš, z Doliča, šteri ide v svojem 18. leti bránit domovino. — „Mi 19 let stari dečki kuražno idemo proti talijani. Molite, vas lepo prosimo, za nás! Če puško obesim na klin se talijana li ne bojim“. (Zelko Matjaš z Laz, pešak v 51. pešpolki.)	
Cena petrolja je od vlade določena v 36 kor. po 100 kil. K toj ceni pride še, vožnja. — Falejša bo zato dosta razsvetláva.
Veseli SO bili rusi na Miklošov den. Te so praj dobili vutko za piti i popevali pa se radüvali, ka nej dopo-
vedati. Njuvoga cara god je bio té dén, šteroga so obhajali. Inda so praj tak tiho. (Horvat Anton domobranec z 18-ga pešpolka.)
Novi notariuš. Dec. 20-ga so na Tišini Sauer Pavla, dozdajšnjoga tišinskoga namestnika notariuškoga iz med 4 prošnikov ednoglasno za tišinskoga notariuša odebrala.
Navuk za tretji réd bo v Črensovcih, dnes na novo leto, jan. 1-ga popoldné ob 3.
Zahvalnost. Kenda Berta, Slovenska junakinja se toplo zahvali vsem darovnikom po g. Vinko Krivci misijonari, ki so njoj od naše strani nebránih 33 K 20 fil. do rok dali. — Dr. Cipoth Zoltán zdravnik i Pósfaj Pongrác bivši okrajni glavár z Sobote Dr. Rogač Franc p. tajnik z Szombathelya i Dr. Jósa Fabjan zdravnik se pa zahvalijo na 50 K. štere smo v sako mesto poslali za božični dár vojákom iz penez, štere smo z Novinah nábrali. Tá hvala ide darovnikom.
Na znánje. Ki svoje ranjene ali betežne vojake nameni v sobočko bolnišnico spraviti, naj dá njegov popolen naslov, to je samo mesto zadnjega prebivanja, nego polk (regement) pa stotnijo tüdi.
Dári na božič vojakov z Hotize: Kramar Manka 40 f., Štihéc Manka 60 f., Császár Kata 30 f., Denša Marija 60 f., Kranjec Kata 20 f., Ftičar Kata 40 f., Farkas Kata 60 f., Hozyan Gejta 76 f., Zenkovič Roza 80 fi, Tkalec Gejta 1 kor., Tibant Ana 40 f., Zelkó Katica 2 kor., Zelkó Bara 60 f., Kornik Jürij 80 f., Kolman Martin 40 f., Gerič Marija 1 kor. 20 f., Sitár Manka 40 f., Gerič Ana 40 f., Gerič Bara 60 f., Düh Agata 1 kor., Zelkó Jóžef 2 kor., Horvat Ivan 2 kor., Kohr Ana 1 kor., Makuter Ignác 1 kor., Lütar Roza 1 kor., Vražič Ivan 30 f., Vražič Peter 20 f., Zenkovič Kata 1 kor., Hozjan Treza 1 kor., Ritlop Ana 1 kor. Vküp 23 K 96 fil.
Zrok. Nišče si ne bi vzeo na düšno vest, da je zrok i svedok pogübe šteroga deteta ali trpinca. Zato je pa dobro znati, ka slabim, slokim, betežnoj deci Fellerovo olje z ščukini jéter hitro pomoč nüdi; krepi težo povekšava, i proti betegom vtrdi. Na krvi slabi, krofasti ga küpijejo, ar je brez vsega düšča i dobroga téka. Nadajajočim mleko i novo telovno moč posodi. — Čisto i zaistino právo olje z ščukinih jéter z te najfinejše vrste, kakše je i to, kaj vnogi zdravniki svedočijo, prekosi vsaki drügi zmes i emulsio. Da to v vekšoj meri ma v sebi delotvorne sestavke 2 kanti za 6 K pošlje Feller V. Eugen lekarn Stubica centrala 146. (Zagreb žup.)
Najnoveše.
Angleži so odišli od Dardanel törki so je poponoma zbili
V čarnagori dale idemo pa smo znova pét štükov vzéli.
Naše vojne ládje so pri Durazzo morskom pristanisči vse sovražne ládje zapravile.
   Pošta.
Vsem se toplo zahvalimo, ki so nas k božiči i k novomi leti z dobrimi voščili pohodili. Simon St. 83. pp. Szombathely. Dobo sem 4 K na podporo. Bog lepo pláti. Ti više moči pomágaš nás. Preobilna naj bo zaté Marijina pomoč zato tüdi. Kalendár tüdi dobiš, malo potrpi. Vlč. g. Horvat Jožef. Martjanci. Na bojišče tüdi. Naročnina navadna. — 36 K 92 fil. láni več plačano, teliko zato letos menje. Zdravo. Gorički. Prekesno je prišo. Maloga trbelo počesati. Bog pláti. V . . . povej, naj si pri prestávljanji misli na slovenske izraze, kak ljüdstvo guči. — Zdrav.
Balažic M. Div. Tel. Abt. 61. Čisla so vaša, date je, komi je ščete; za ovoga nesrečnoga pa molite; zdaj ga ne objavimo, sledkar bo dober za svarilen zgléd pijancom. Edšidt. Št. Gederovci. Tistih, ki so zgrabljenih, ne potrebno goriskati, pa tüdi ne moremo zdaj ešče. Če ne pišejo, tomi je največkrát zrok ruska censura. Pisma ne vtégnejo preglednoti i zato ne ga mesece dni nikšega glasa od vnogih. Po časi bo povsod obvestilo od zevzetnikov, po šterom lehko zvedimo za naše. V Stockholmi je odposlanstvo našega. Rdečega križi do doseglo.
Ana Halsedl. Gerlinci. Brati sem poslao čtenje i njemi odsehmal bo redno hodilo. Dužni ste nikaj nej, samo če morete kaj podpore poslati na naš dober slovenski tisk. Za siromake vojake vse včinimo, kajli moremo.
Č. g. Györkös Gilbert. Zagreb. 100 dopisnic mi pošljite. Rüžič Franc. 31. domobr. pp. táb. pošta 102. Dužni neste nikaj, samo če naletci morete kaj podpore poslati na dober slovenski tisk. Fal Števana žena. Dokležovje. Dobo sem 2 K i razdelo po vašem nameni. To me zaistino veseli, da komaj čakate naše čtenje i se veselite navukom. Bog pláti na podpori. Deutch Lujza. Bakovci. Glejte Edšidt Štefani dáni odgovor.
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepčevalne, téčne in žejo gaséče si more vsaki sám napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, muškatelka, meta, pomeranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti povzetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ár se delavci s tov pijačov okrepčajo ne do bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavskoj zmožnosti
Janez Grolich, drogerijo „pri angelju“ Brno Štev 85 Moravsko.
En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.