Etnolog 18 (2008) raZStaVE ExhIbItIONS ZVOKI SLOVENIJE: OD LJUDSKIH GODCEV DO AVSENIKOV 221 Dolgo pri~akovana osrednja razstavna postavitev Slovenskega etnografskega muzeja v obdobju od novembra 2007 do oktobra 2008 je posegla na podro~je etnomuzikologije in javnosti predstavila kronolo{ko zastavljen pregled od domnevno najstarej{ega glasbila na svetu do narodnozabavne glasbe v na{ih dneh. Avtor postavitve je bil kustos kustodiata za duhovno kulturo mag. Igor Cvetko, oblikoval in postavil jo je Du{an Podgornik. Eksponate je prispevalo 15 ustanov in 36 posameznikov iz Slovenije in ZDA. Avtor je svoj prikaz zvokov Slovenije razdelil na dva dela. V prvem je vzel pod drobnogled razvoj doma~ega god~evstva od (pra)davnine do danes, pri ~emer je – kjer in kdaj je to bilo mogo~e – sledil tistim pomembnim mejnikom in dokumentom, ki `ivo glasbeno tradicijo povezujejo s preteklostjo. V zna~ilni glasbenonarodopisni tradiciji je posku{al orisati bolj ali manj nepretrgano pot ljudskega glasbenega izro~ila na “slovenskem etni~nem ozemlju”, vklju~no z italijansko Rezijo. Ta, prvi del Cvetkovega prikaza obsega prve tri razstavne enote, ki jih je poimenoval Zven davnine, Stalnost izro~ila ter Glasba in god~evstvo. Po predstavitvi nekaj najstarej{ih znanih zvo~il v Evropi, ki so jih na{li ali so se pojavljala prav na na{ih tleh, je sledil virom, ki so pripeljali do t. i. stalnih god~evskih zasedb, to je tistih s stalnim in{trumentalnim sestavom. Tu je izpostavil {tiri zasedbe, in sicer (zamejsko) rezijansko citiro in bunkulo, bov{ki in istrski trio, tambura{ki orkester in prekmursko bando. V tretji enoti je glasbo in god~evstvo uvrstil v bistvene `ivljenjske in dru`beno-zgodovinske kontekste. Mejnik med prvim in drugim delom razstave je bila enota, ki jo je avtor poimenoval Zgodba o harmoniki. Zaustavil se je pri sredini 19. stoletja in predstavil razcvet in{trumentalnega muziciranja ob pojavu harmonike, glasbila, ki je “v temeljih zamajalo dotedanji razvoj doma~ega god~evstva”. Harmoniki in njenim izdelovalcem na Slovenskem je posvetil precej pozornosti tudi v nadaljevanju razstave. V drugem delu razstave, razdeljenem v enote Konzerviranje zvoka, Doma~o glasbo v vsako hi{o in Parada glasbene zabave, je zajel predvsem 20. stoletje. V za~etni enoti je podrobno predstavil za~etek minulega stoletja, ki ga je zaznamoval hiter razvoj cele vrste novih “zvo~nih” iznajdb, med njimi fonografa, radia in gramofona, ki so utrle pot novi in hitro rasto~i svetovni glasbeni industriji. Del ljudskih godcev, tisti, ki so pri~eli nastopati po radiu in se posledi~no pojavljati na odru, je za~el nastopati s priredbami Svanibor Pettan ljudskih vi` ali izvajati lastne skladbe, tudi pete, in jih povezovati z zabavnim programom. Tukaj je razstava omogo~ila pridobivanje vpogleda v dogajanja tako med slovenskimi izseljenci v ZDA od 1920-ih let naprej kot tudi na Slovenskem s poudarkom na povojnih letih, ki so pripeljala do pravega narodnozabavnega “gibanja” pri nas. Razvoju t. i. “klasi~nega obdobja” narodnozabavne glasbe je avtor sledil od pojava Avsenikov leta 1953 do prvih nastopov ansambla Lojzeta Slaka desetletje kasneje, potem pa je zgodbo o “avsenikih” popeljal naprej do odprtega konca. Poleg predmetov v razponu od glasbil in panjskih kon~nic do radijskih sprejemnikov, plo{~ in knjig je bila obiskovalcem na voljo tudi pestra izbira zvo~nih in avdiovizualnih vsebin. Tako je razstavna enota Stalnost izro~ila ponujala izbiro avdioposnetkov {tirih zasedb, enota Glasba in god~estvo pa videoposnetke ljudske 222 glasbe v razli~nih dru`benih kontekstih. Zgodbo o harmoniki si je posameznik lahko poglobil s pomo~jo ra~unalnika, na katerem ga je ~akala predstavitev uveljavljenih harmonikarjev in njihovih diskografj. Enoto Doma~o glasbo v vsako hi{o je popestrila izbira avdioposnetkov iz ZDA. Najve~ medijskih opcij je bilo na voljo pri Paradi glasbene zabave. Poleg videoprezentacij slovenskih narodnozabavnih spotov in ameri{kih “polka risank” je avtor pred veliko shematsko podobo Slovenije postavil elektronski d`uboks, z ve~ kot 5000 posnetki narodnozabavne glasbe iz postklasi~nega obdobja, t. j. po letu 1963, in tako omogo~il vsakemu obiskovalcu, da si sam izbere ansambel, vi`o ali izvajalca. Tematske enote so bile poudarjene tudi barvno. Mag. Cvetko je ob~instvu predstavil glasbenonarodopisni sprehod skozi zgodovino s slovenskostjo kot zna~ilno izto~nico. Glasbenonarodopisnost pristopa je prispevala k dejstvu, da za veliko “zvokov Slovenije” iz preteklosti in sedanjosti, ki so zunaj domene ljudske glasbe in prav tako za pomembne interakcijske procese med njimi, ni bilo prostora, tako v konceptualnem kot tudi v fzi~nem smislu. Slovenskost se je pri tem ponekod nana{ala na ozemlje dana{nje Republike Slovenije, ponekod na etniciteto (zamejstvo in izseljenstvo, ob odsotnosti manj{in znotraj Slovenije). Po drugi strani je razstava zajela prispevek Slovencev k nadnacionalnim glasbenim nazvo~jem, kot sta alpski popularnoglasbeni slog v evropskem in “polka” v severnoameri{kem okolju. Pregledno in privla~no oblikovano razstavo na skoraj devetstotih razstavnih kvadratnih metrih prvega nadstropja Razstavne hi{e je spremljalo zanimivo besedilo v sloven{~ini in angle{~ini. [tevilni eksponati so bili sploh prvi~ predstavljeni v razstavni obliki, posodili pa so jih in{tituti, knji`nice, {ole, folklorne skupine, tovarne glasbil in nosilcev zvoka, muzeji ter razni posamezniki. Posebne vrednosti je gradivo, ki dokumentira dejavnost izseljencev in o katerem so na Slovenskem vedeli le povratniki iz ZDA in tisti posamezniki, ki so obiskali The Polka Hall of Fame v Clevelandu in/ali pa brali etnomuzikolo{ka besedila Charlesa Keila in pe{~ice drugih tujih znanstvenikov, ki jih je raziskovalno privlekel fenomen polke v ZDA. Poudariti je treba tudi atraktivno fotografsko dokumentarno gradivo, razli~na zvo~na in vizualna ozadja v posameznih prostorih in mo`nost izbora glasbenih primerov. Razstavo so spremljali zlo`enka in katalog ter {tevilne prireditve in dogodki, vklju~no s projekcijami avtorjeve poljudnoznanstvene televizijske serije Zvok, okroglimi mizami, delavnicami in koncertnimi prireditvami s predavanjem ali pogovorom z Zvoki Slovenije: Od ljudskihgodcev do avsenikov nastopajo~imi. Sre~no naklju~je je bilo, da smo prav v letu 2008 na Slovenskem gostili pomembne mednarodne dogodke s podro~ij etnomuzikologije in antropologije (npr. znanstvena sre~anja zdru`enj ICTM in EASA, enomese~na delavnica za ameri{ke {tudente etnomuzikologije) in da so se udele`enci zahvaljujo~ pri~ujo~i razstavi lahko seznanili z “zvoki Slovenije”. Avtor razstave, mag Igor Cvetko je za razstavo Zvoki Slovenije prejel tudi pomembno strokovno Murkovo priznanje, ki mu ga je za posebne dose`ke na podro~ju etnologije in etnomuzikologije v letu 2007 podelilo Slovensko etnolo{ko dru{tvo. Svanibor Pettan 223 Svanibor Pettan Slike z razstave Zvoki Slovenije. Foto: Dušan Podgornik, 2007. Zvoki Slovenije: Od ljudskihgodcev do avsenikov Slike z razstave Zvoki Slovenije. Foto: Dušan Podgornik, 2007.