240
Natoroznanske drobtinice.
Kinežki  čaj.
Domovina te rastline je edina Kina. Divja raste 10 do 12 čevljev visoka; al kadar se redno obdeluje, kakor v Kini, je le 5 do 6 čevljev visoka in poganja mnogo vejic, ktere so polne vedno zelenega in sjajnega perja. Cvet, ki ima 5 do 6 listov, nareja belo glavico; najbolj v rodu si je s kamilicami. Sedaj se seje tudi v Asamu in britanski Indii, tudi v Brazilii so ga jeli obdelovati; v ta namen so poklicali več Kinezov, ki so se tudi doma s čajem pečali; vendar dozdaj pridelk še ni kinežkemu enak. V" zveznih deržavah severne Amerike pa obdelovanje prav dobro napreduje; tamošnji čaj je kinežkemu popolnoma enak. Imajo zelenega in čer nega, kakor v Kini.
Kinežki čaj razgreva človeka in prijetno draži čutnice in tudi dušne moči oživlja in oveseljuje. To je vzrok, da se je tako deleč po svetu razširil. Izjemši kavo (kofe) je to edina dražilna pijača, ki hudih nasledkov nima, ako se tudi v obilnosti pije.
Kinezi in vsi narodi jutrovih dežel sploh pijo samo černi čaj; Angleži jemljo po navadi en del zelenega in štiri dele
černega, Amerikanci pa dva dela zelenega in en del čer-nega. Angležki tergovci v Indii in Avstralii pijo samo černi čaj, kakor Kinezi. Na Ruskem se pije samo zeleni čaj. Zdravniki terdijo, da je ta čaj zares koristen, in da človeka ne samo dobro razpolaga,  temuč da ga tudi krepi.
Pitje čaja v Kini se je začelo že v najstarejših časih. Najstarejše vesti imamo iz časov dinastije Djin, 265 let p« Kristusu. Kiuežkega čara Venti-a je glava zlo bolela; veliki duhoven mu svetuje, naj pije čaj, in to mu je pomagalo. Odsihmal se je začel čaj ko zdravilo piti. Pijo ga Kinezi zjutraj, opoldne in zvečer, in večkrat še razun tega; pripravljajo ga pa, kakor Evropejci, samo brez cukra, mleka in ruma.
Pred 17. stoletjem čaja v Evropi niso poznali. Rusi in Holandezi so ga pervi upeljali. Ruski poslanec v Mon-golii je za prinesene darove, ki so obstajali v sobolovini in druzih drazih kožah, dobil čaja v dar; izperva se mu je za malo zdelo, da bi ga bil vzel; al ker so mu ga bili šiloma urinih', ga vzame in pošlje v Moskvo, kjer so ga s posebnim veseljem sprejeli.
Leta 1667 dobi angležki kralj 2 funta čaja od iztočno-indiške družbe na poklon in berž to leto dobi že neka ladija zapoved, da naj 100 funtov čaja iz Kine pripelje. Na Fran-cozkem je bil čaj delj časa samo zdravilo, pozneje so ga tudi zdravi piti začeli.
Dan današnji se ga pa pripelje v Evropo blizo 70 milijonov funtov na leto. Angleži sami ga potrebujejo po 40 mil. funtov na leto, Rusko 7 mil., Hoiandija 3 mil., Fran-cozko blizo 3 mil., Nemško 2 mil.; severna Amerika ga porabi na leto po 10 mil. Kinezi skupijo vsako leto velika milijonov iz prodanega čaja.