Fanzin za fantazijo, znanstveno fant ISSN 1855-6434 " " o in horor ter svet Drugotnosti OKTOBER 2014 W leto VII _ lasubea enJ Ilustracija: Vladislav Ociacia, Ukrajina - Futuristic Man (Thinkstock) Jašubeg en Jered ISSN 1855 - 6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje +386 40 642 356 bojan.ekselenski@gmail.com www. drugotnost.si Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša Borštnikova 33, 2000 Maribor +386 41 732 342 andrej@andros.si www.andros.si Društvo Zvezdni prah Maribor Stritarjeva 24, 2000 Maribor www.zvezdni-prah.si Copyright © 2014 društvo Zvezdni prah Vse pravice pridrzane. Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli nacin brez dovoljenja izdajatelja. NOVOPECENI ■ Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodičnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Ja-subeg en Jered torej orje ledino. ■ Kaj lahko avtorji pričakujete? Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej. ■ Kam poslati svoje umetnine? Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com Tretjo stevilko v letu 2014 pricenjamo, kot že nekaj prejsnjih, z uvodnikom, spekulativnimi novicami in planetom humorja. ^ Več na straneh od 1 do 5. Letosnje leto je tudi leto velikih konvencij. Pokukali smo izza kulis Worldcona-Loncona 3 in Eurocona 2014-Shamrokona. Pa tudi na doma-co najvecjo manifestacijo nismo pozabili, to je Na meji nevidnega ali NMN 2014. ^ Več na straneh od 6 do 12. Prebirali smo knjigo »Ognjeni kamni« avtorice Chloe Palow in jo ocenili. Pa se dva film sta nam prisla pod roko »300, vzpon imperija« in »Jaz, Frankenstein«. ^ Več na straneh od 13 do 15. Andrej Ivanusa se je tokrat podal na pot poucevanja. V rubriki Izob-razevanje predstavlja »vesoljsko dvigalo«, njegovega prvega idejnega tvorca Konstantina Eduardovica Ciolkovskega in podaja »seznam orbit«. Vse troje je pravo branje za pisca trde znanstvene fantastike, da si pridobi osnovna znanja za pisanje dobre zgodbe. ^ Več na straneh od 16 do 25. Literarni del JEJ odpira Bojan Ekselenski z odlomkom desetega poglavja iz njegovi prvih Zbranih zgodb iz Drugotnosti z naslovom Padec cesarstva. To je zgodba, ki dejansko zacenja njegov veliki ep Vitezi in Carovniki. Poskusil se je tudi s poezijo, ki je predstavljena z nekaj pesmimi pod skupnim naslovom Onostranstvo tisine. Sledi zgodba Kopirnica (orig. COPY-CAT) Franka Rogerja iz Belgije. Pisatelj je nas stalni gost, saj pise odlicne kratke zgodbe, ki so jih doslej prevedli ze v neverjetnih 41 jezikov. Bojan Ekselenski se predstavlja z zanimivo satiricno ZF(?) zgodbo Crvina vernih. Mogoce je ta zgodba prva stvar, ki jo morate prebrati v tej stevilki. Vse skupaj zakljucuje nas starosta ZF Vid Peqak z zgodbo iz serije Podobe iz prihodnosti. Zgodba Beg v neznano je sestavljena iz klasicne pripovedi in iz gledaliske igre. ^ Več na straneh od 30 do 43. Na zadnji strani tokratne stevilke JEJ vas vabimo na delavnico Teorija in praksa e-zaloznistva. T Spremenjen je nacin ocenjevanja. Za vsa podrocja je uvedena enotna ocena in je v razponu od 1 do 10. Podocene so ukinjene, je samo ena ocena. Če je ocena med 1 in 3 je izdelek pod vsako kritiko, v razponu od 4 do 6 so pov-precni izdelki. Razpon od 7 do 10 je prihranjen za dobre in najboljse. UVODNO MODROVANJE OKTOBRA JE PRIŠLO POLETJE Andrej Ivanuša Moja prva misel je, da le ni vse tako črno v deželici na sončni strani Alp. Vsekakor moramo odmisliti politično kuhinjo in takoj nam bo lažje pri srcu. Svetel žarek predstavlja NMN - Konvencija fantazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega 2014. V drugo je bila bolj zrela in boljsa. Jasno, organizatorji že vedo, kaj je bilo prvic slabo in so v drugo ižboljsali. Ko bo tretja, bodo ze stari mački in konvencija bo se boljsa. Žal sva letos oba sourednika zaradi razlicnih vzrokov morala izpustiti udelezbo na njej. A zanesljivi informatorji so porocali o splosne zadovoljstvu in o tem, da bi vsi udelezenci zeleli »se«. In seveda ... na NMN je prislo vec kakor 500 obiskovalcev. Vesoljsko! Politiko pa v vsakem primeru ne moremo pustiti cisto ob strani. Tako ruski pisatelj znanstvene fantastike iz vzhodne Ukrajine zivi svoje »ŽF zivljenje« kot obrambni (beri vojni) minister Donetske republike, kar smo razkrili v prejsnji stevilki JEJ. Zanimivo je tudi, da je Evropska ŽF&F srenja, ki se je na letosnjem Euroconu sestala v Dublinu na Irskem za mesto naslednjega srecanja ESFS (Evropske zveze ljubiteljev znanstvene fantastike) potrdila St.Petersburg v Rusiji. Ta pa je bil, ironicno, dolocen na prejsnjem Euroconu v Kijevu v Ukrajini. Ža leto 2016 sta bila kandidata Barcelona, Španija in Wroclaw iz Poljske. Predlagali so Barcelono. Ž leti se pocasi nabira vsakega po malo in na koncu ostane trpka usedlina. Gospodarska kriza se pozna v nasih glavah in tezko je prodreti s pisanjem spekulati-vne literature v Sloveniji. Tako opazam precejsnje upadanje piscev v zadnjih dveh letih in tudi mnogi, ki so zagnano pomagali pri ustvarjanju, pocasi izgubljajo voljo in veselje. Seveda, do nekega trenutka smo vsi pripravljeni pomagati in sodelovati brezplacno, iz veselja. Vendar, ce usahnejo sicersnji prihodki, se raje obrnemo vase in si skusamo zagotoviti sredstva za golo prezivetje. Žnova je to odvisno od tega, kje zivite. Čim blizje ste centru Slovenije in glavnemu mestu, tem manj ste pod tovrstnim stresom. Žal pa se vsi ne moremo preseliti tja. Tako se eden za drugim izgubljajo znanci, sodelavci in prijatelji. Na koncu omagajo tudi najbolj vztrajni nosilci ideje. Prav to nas se posebej nosi naprej in vedno znova skusamo urediti okolje, da bi v letosnjem dezevnem letu ne utonili prav vsi poganjki. Tudi JEJ je eno izmed orodij za to. Predvidevam, da bomo v prihodnjem letu le nekako nasli dovolj sredstev in moci, da se pokaze-mo pred evropskimi prijatelji v Leningradu in leto kasneje se kje drugje. Žnova moramo najti dovolj gnojila, da pognojimo kaksno delo za novo nagrado ali za prevod kaksne zgodbe v katerikoli tuj jezik. Če gre v anglescino, se toliko bolje, saj od tukaj lahko doseze-mo prevode v druge jezike. Na voljo imamo lepo stevilo talentov, tako na pod-rocju literature kot upodabljajoäh umetnosti ter filma, ki bi lahko prispevali k bolj prepoznavni podobi Slovenije v svetu. Potrebno je le vec sodelovanja in samo-promocije. Moji stari starsi so pravili »samohvala se pod mizo vala«. To staro ljudsko modrost bomo morali pospraviti na smetisce zgodovine. Kajti namesto nas nihce ne bo nicesar naredil. Na svetu nikjer ne obstaja kaksen anglesko govorec urednik, ki bi nas nenadoma in »senzacionalno« odkril. Izkoristil bom priliko, da smem pisati uvodnik, in vas povabil na 30. knjizni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani med 26. 11. in 30. 11. 2014. Predvsem se v drugem preddverju ustavite pri stojnici B13 (ProAndy), kjer bo mogoce najti tudi edicije drustva Žvez-dni prah, kupiti za »mali dnar« knjige iz avtenticnega slovenskega epa Vitezi & Čarovniki in se kaj. Koncno je v oktobru le prislo letosnje poletje. Tako kot zamuja ta letni cas, zamuja tudi ta stevilka JEJ zaradi velikega stevila dogodkov. Vendar upam, da bo prav tako zanimiva za branje kot prejsnje ali pa se malo bolj! Vas sourednik Andrej Ivanusa O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM /novice spekulativne/ © PREGLED EVROPSKIH SPEKULATIVNIH KONVENCIJ V LETU 2014 Pregled je povzet po http://scifiportal.eu/ in je zagotovo nepopoln. V naslednji številki JEJ bo sledila dopolnitev. Konvencije so tudi v Španiji, na Portugalskem in Franciji, na vzhodu pa v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini./ANI/ NAZIV DRŽAVA MESTO DATUM OPIS INTERNETNA STRAN Istrakon Hrvaska Pazin 27.3.-29.3.2014 Konvencija ZF&F&H+LARP+RPG http://www.istrakon.hr/ LuxCon Luksemburg Luksemburg 29.3.-30.3.2014 LuxCon je prva ŠF&F&H konvencija v Luksem-burgu. Njen namen je, da se lokalni fani spoznajo s prijatelji iz sosednjih drzav Nemcije, Francije in Belgije. Tako je vse pripravljeno v stirih jezikih. www.luxcon.lu info@sffs.lu Imagicon Nizozemska Ede 29.3.2014 Nizozemska ŠF&F&H&Comic konvencija www.imagicon.nl info@imagicon.nl ŠlavCon Šlovaska Bratislava 25.4.-27.4.2014 Šlovaska ŠF&F&H&Comic konvencija www.slavcon.sk slavcon@slavcon.sk ComicCon Romunija Bukaresta 9.5.-11.5.2014 Vzhodnoevropska Comic konvencija http://comic-com.ro / Refesticon Crna Gora Bijelo Polje 9.5.-11.5.2014 Šrecanje pisateljev in fanov bivse ŠFRJ https://www.facebook.com/ Refesticon RolePlay Colonia Nemcija Koln 10.5.-11.5.2014 Nemska konvencija igralcev vlog (RPG) in LARP. www.rpc-germany.de Šferacon Hrvaska Zagreb 16.5.-18.5.2014 Ena največjih evropskih konvencij ZF&F&H+LARP+RPG www.sferakon.org FedCon Nemcija Dusseldorf 29.5.-1.6.2014 Isces kraj, kjer se srecata Kapitan Kirk in Luke Škywalker? www.fedcon.de ColoniaCon Nemcija Koln 7.6.-8.6.2014 Ena najvecjih evropskih konvencij ŠF&F&H. www.coloniacon.eu raz@coloniacon.org ŠF DAY Avstrija Dunaj 14.6.2014 Dan ŠF organizirata fan kluba „Rebel Legion" in „501st Legion" iz Dunaja. http://www.prater.at/Berichte / Ansicht.php?Id=1733889 Oldiecon Nemcija Wetzlar 20.6.-22.6.2014 Šrecanje starejsih ŠF fanov, a so vabljeni tudi mlajsi. http://castra-batava.de/ oldiecon2014/index.php gaisbauer@edfc.de Finncon Finska Jyvaskyla 11.7.-13.7.2014 Najvecja konvencija na Finskem http://2014.fincon.org info@2014.finncon.org Festival fantastirne književnosti -FFK Hrvaska Pazin 8.8.-9.8.2014 Šrecanje avtorjev fantastirne knjizevnosti drzav bivse ŠFRJ. https://www.facebook.com/ events/1406375012956953/ davor.sisovic@pu.htnet.hr Shamrokon Eurocon 2014 Irska Dublin 22.8.-24.8.2014 Letos je gostila tudi vse evropske fane, sicer pa je to najvecja konvencija na Irskem www.shamrocon.ie Liburnicon Hrvaska Opatija ŠF&F&H&Comic+RPG+LARP konvencija http://www.liburnicon.com/ Na meji nevidnega -NMN Šlovenija Ljubljana 13.9.2014 ŠF&F&H&Comic+RPG+LARP konvencija http://namejinevidnega.si namejinevidnega@gmail.com Elstercon Nemcija Leipzig 19.9.-21.9.2014 Letosnja 12 po vrsti je bila pod naslovom »Šcene of Crime-Future« http://www.fksfl.de/page36/ Istrocon/ Parcon Šlovaska Bratislava 19.9.-21.9.2014 Konvencija ŠF&F+RPG http://istrocon.sk Rikon Hrvaska Rijeka 10.10.-12.10.2014 ŠF&F&H&Comic+RPG+LARP konvencija http://rikonrijeka.com/ BuchmesseCon Nemcija Dreieich (Frankfurt am Main) 11.10.2014 Razstava ŠF&F literature http://buchmessecon.info buchmessecon@gmx.de Fenixcon Ceska Brno 5.12.-7.12.2014 Ceska nacionalna konvencija ŠF&F&H www.fenixcon.cz BREZ BESED Ves čas so mi govorili, da sem nor. Ha, kdo je zdaj nor! LETO KONVENCIJ WORLDCON, EUROCON Poroča Bojan Ekselenski V kilavem avgustu sta se odvila dva najpomembnejša kona - Worldcon in Eurocon. Že sami imeni povesta, da gre za svetovno in evropsko konvencijo. Oba dogodka za znaten del slovenske scene nimata nobenega pomena, saj pri nas preprosto ni fandoma, primerljivega s tovrstno razvito ljubiteljsko dejavnostjo v mnogih evropskih državah. NEKAJ ZGODOVINSKEGA NAUKA Žakaj je tako? Pri nas ni organizirane scene srednjih let. Na Sferaconu 2013 sem bil po starosti nekako povprecnez, a na Na meji nevidnega pol leta kasneje sem bil skoraj starček. Večino slovenske ljubiteljske skupnosti tvorijo mladi mozje in zene do 30 let starosti. starejsih skoraj ni, ker je organiziran fandom izginil, a spekulativna fikcija pri nas zivi zgolj na obrobju v domovih nepovezanih posameznikov in posameznic, nimamo niti zalozniske podpore niti zaradi odsotnosti organiziranega fandoma ni prireditev. Vse to je zacaran krog, ki traja se danes. Pri nas ni organiziranega fandoma ljudi srednje generacije, ki tvori jedro ljubiteljske dejavnosti spekulativne fikcije v razvitejsih drzavah. Vsak ljubitelj gre skozi dolocen razvoj in pri nas ni nic drugace. Vsakdo v svojih mladih letih zacne z mladinsko fantazijsko literaturo, zatem preklopi na urbano fantazijo in znanstveno fantastiko in v zrelejsih letih ohrani svojega otroka recimo s trdo znanstveno fantastiko in drugo zahtev-nejso spekulativno fikcijo. Ker je pri nas nastala ta ljubiteljska luknja, ko so cele generacije zaradi odsotnosti fandoma preprice-vali, da je ŽF mladinska ali celo otroska literatura, je treba zaceti od zacetka. Se Martinova dela imajo v Svetu knjige med mladinsko literaturo, ceprav bi te knjige tezko priporocil mladini. Pri nas ne obstaja odrasla spekulativna fikcija, pravzaprav slovenska literarna stroka v svojem repertoarju sploh nima izraza spekulativna fikcija. V zvezi s to besedno zvezo sem dozivel ze kar nekaj zanimivih in po svoje zabavnih trenutkov. Pri nas se ljubiteljska scena prebuja iz nicesar. Obstaja fandom, kakrsen je povsod po svetu in se lepo razvija. Edina razlika glede na razvitejse scene je odsotnost generacije 30+. Na Euroconu namrec srecas predvsem ljudi 45+. To je ena od logicnih posledic dogajanj na slovenski sceni pred 25 leti, ko so se takratni kljucni akterji scene cisto po slovensko med sabo zravsali, kdo je veqi alfa in ŽF&F je pristal med obskurnostjo pod robom kulture. Takrat je tudi ugasnila do tedaj odlicna zalozniska podpora Tehniske zalozbe Slovenije in tudi buticni Blodnjak v okolju pospesene marginalizacije ŽF&F in uni-cenja organiziranega fandoma ni mogel vec drzati koraka s svetom. Žadnje zbirke so izsle pred mnogimi leti in se te so bile odraz ugasanja pomena spekulativne fikcije v slovenski umetnosti. Sledil je 10-letni ustvarjalni premor, ko ni izsla nobena zbirka in samo nekaj romanov, ki so bolj ali manj oblezali v skritih kotickih redkih knjiznic. Tudi fanzina ali magazina ni bilo. Sele konec 90-tih je bil ustanovljen Gil-galad, ki je zacel s furanjem Tolkienove dediscine. Vsaj tu smo v koraku s svetom. Prislo je tako dalec, da ima literarna stroka pisatelje tovrstne literature za nekaksne bolnike, ki pisemo zaradi terapevtskih vzgibov in bi nas bilo najbolje za dobrobit narodne kulture ukiniti. Žal se odsotnost vsakrsne podpore odraza tudi na kvaliteti izdaj, za kar pa so avtorji se najmanj krivi. Žaradi tega vse do Konfuzije 2007 nismo imeli nicesar primerljivega z razvitim svetom. A Konfuzija ni bila delo organizirane skupnosti, temvec entuziazma posameznika. Bila je se ena ponovitev, kjer se je pokazala ta 25-letna luknja. Pojavila in ugasnila je Prizma, edino drustvo, primerljivo s podobnimi v tujini. Slovenski fandom mora zaceti rasti od spodaj ... Torej od mladine, ki dozori in se zlahtno postara skupaj s svojo ljubeznijo do spekulativne fikcije in tega ne skriva, ko se »zresni«. Nekateri pravijo, da smo majhni. A to ni izgovor. Nic kaj vecje drzave z nizjim BDP nas konkretno sisajo. Hrvaska, drzava s samo dvakrat toliko prebivalci kot Slovenija, ima cel kup lokalnih konov, ljubiteljskih dru-s tev vseh vrst in aktivno sodeluje na svetovni in evropski ravni. S svojimi dobrimi 4 milijoni prebivalcev ima enega najrazvitejsih fandomov. Žato ima nekaj zalozb, revij in izdaj kvalitetnih ŽF&F knjig. Avtorji in avtorice so clani pisateljskih drustev in so del hrvaske kulture. Mi ne zmoremo pripraviti kvalitetnega zastopstva na velikih konih, kot sta Eurocon in Worldcon, ker pac nimamo organizirane ljubiteljske skupnosti generacije 30+. Žaradi tega nimamo klasimega kona, primerljivega z Sferaconom ali Istraconom pri sosedih Hrvatih. Pri nas letno skupaj ne spravimo niti ene zbirke spekulativne fikcije, medtem ko imajo na Hrvaskem celo festival fantazijske knjizevnosti. Vsako leto izdajo nekaj tematskih in obcih zbirk. Pri tem so izdatno podprti z javnimi sredstvi. Njihov festival odprejo pomembni politiki, ki pri nas se blizu ne pridejo, da si ne umazejo ugleda. DOLG ZAKLJUČEK DOLGEGA UVODNIKA Seveda na tem posvečenem mestu ne bom glasno nergal nad odnosom kulturne srenje, ki ima spekulati-vno fikcijo za plazno literaturo in jo vztrajno negativi-sticno ignorira. Vse skupaj je povezano. Če ni domacih avtoric in avtorjev, ki bi lahko kje objavljali, ni ljubiteljske skupnosti, ki bi podprla izdaje, in ni prireditev. Pri nas bo treba se veliko izobrazevanja in dogodkov, da bo spe-kulativna fikcija zlezla iz plenic. V Drustvu Zvezdni prah, avtorskem drustvu, smo poskusali z zagonom. Leta 2012 smo imeli Sicon 2012. Zaradi lokacije v Čelju je bil brez kvalitetne in tudi mnozicne udelezbe. Ponovitev? Zal so razmerja v Sloveniji taksna, kot so, in nima nobenega smisla organizirati se enega taksnega dogodka. Skoraj ni nacina, da bi nekako zamasili to 30-letno luknjo. Redki starejsi ljubitelji, ki se ne sramujemo svojega interesa za »otrosko« literaturo in »otrosko« maskarado, moramo pomagati pri ponovni rasti slovenskega fandoma. Naslednja faza gradnje fandoma se je ze zgodila. Od lani imamo v Ljubljani kon z drugacnim pedigrejem in ta se je izkazal za uspesnega. Govorim o Na meji nevidnega, ki ga organizira drustvo Smaug s podporo Gil-galada in se nekaterih. Gre za prireditev, prilagojeno obstojecemu stanju, in to je odlicno za nadaljnji razvoj. Organizator je storil nekaj spretnih potez. Kot prvo, prireditev je v centru Ljubljane. Vecina dejavnosti se pac dogaja v Ljubljani, ker je tudi univerzitetno sredis-ce. Mocno se je naslonil na zivahno skupnost ljubiteljev kostumov (cosplay), najpopularnejsih fantazijskih del (Harry Potter itd.), privabil skupnosti igralcev namiznih iger in prodajalce s fantazijsko robo. Vse skupaj je zabelil s pravo programsko shemo, ki sledi podobnim prireditvam v tujini (Comic-Con). Uspeh ni izostal. A o letos-njem NMN v posebnem clanku, ker si ga glede na uspes-nost koncepta in izvedbe tudi zasluzi. Poleg NMN je lani zacel svoje delovanje se igracar-ski kon, GobliCon v Mariboru. Ze v svoji drugi izdaji je pridobil na sirini in iskreno upam v uspesno nadaljevanje. Tudi tu gre za mlade ljudi in na svojem pod-rocju in na svoj nacin krepi navzocnost fandoma v slovenski zavesti. Vec kot bo taksnih prireditev in posledicno prepletanja razlicnih delov scene, vec bo od tega imela slovenska spekulativna fikcija. Ena od nalog je recimo razbitje fame, da so samo tuji avtorji dobri. Manjka nam tudi malce zahtevnejsa ZF, tako v prevodih kot izvirna domaca. A za to sta potrebna cas in razvoj. To je bilo vse za dolg uvod. LONCON 3 - WORLDCON 2014 (LONDON, 14. DO 18. 8. 2014) Worldcon obstaja ze od leta 1939, torej gre za prireditev z res castitljivo tradicijo. Letosnji, 72. po vrsti, se je imenoval Loncon, odvijal pa se je v Londonu v kampusu ExCeL. To je velik kompleks, kot se spodobi za tako veliko prireditev z nekaj tisoc udelezenci. Zlasti velik je bil delez ljubiteljic in ljubiteljev iz ZDA. Tam ni nic cudnega, ce se vzorni dedek in babica cez vikend prelevita v princeso Leio in Darth Vaderja in s sabo pripeljeta se vnucke v vlogi padawanov. Kaj bi pri nas porekli na to? Vidite, zato pri nas nimamo fandoma za zrele generacije. Seznam prireditev je preprosto preobsezen, da bi ga lahko priobcil. Na svoj racun so prisli vsi. Zacelo se je s Tolkienom, zanimivo je bilo na Razlicnosti v spe-kulativni fikciji (ja, razviti uporabljajo ta, pri nasi kul-turniski eliti skoraj nepoznan izraz), astrobiologiji, internetni varnosti, ctivu znanstvenikov, graficnih romanih, glasbi v utopiji, nordijski ZF&F ... astronavtiki, namiznih igrah, fandomu v fikciji in se in se. Bilo je nekaj sto predavanj in prireditev. Kot se spodobi za vsak resnejsi kon, so bili tudi castni gostje Iain Banks (in Memoriam), John Člute, Malcolm Edwards, Chris Foss, Jeanne Gomoll, Robin Hobb in Bryan Talbot. Nasi domaci, malce sirsi ljubiteljski skupnosti, so vsa ta imena, razen Robin Hobbo-ve, bolj ali manj neznanka. To niti ni cudno, saj nase zalozbe ne izdajajo spekulativne fikcije, ki ni namenjena predvsem mladinski in otroski publiki. Pravzaprav se ZF&F v Sloveniji se ni izvila iz kliseja, da gre za neresno, predvsem otrokom in mladini namenjeno razvedrilo. Loncona se je udelezilo tudi preko 200 pisateljic, pisateljev in drugih umetnikov s podrocja spekulativ-ne fikcije. Ja, tudi Martinu bi lahko stisnili roko, saj je reden gost taksnih prireditev. Seveda je bila tudi parada kostumov, saj je cosplay priljubljena ljubiteljska dejavnost. Ljubitelji pokazejo, kako se znajo preleviti v svoje priljubljene junake. To je parada ustvarjalnosti, iznajdljivosti in predanosti. Iain M. Banks (In Memoriam) www.iain-banks.net Bryan Talbot www.bryan-talbot.com Jeanne Gomoll www.unionstreetdesign.com John Clute www.johnclute.co.uk Chris Foss www.chrisfossart.com Na Worldconu vsakoletno podelijo najprestižnejše nagrade Hugo. 3587 veljavnih glasovnic je v nekaj krogih izbiranja izbralo: • Najboljsi roman: »Ancillary Justice« od Ann Leckie (Orbit US / Orbit UK); • Najboljsa novela: "Equoid" od Charlesa Strossa (Tor.com, 09-2013); • Najboljsa povest: "The Lady Astronaut of Mars" od Mary Robinette Kowal (maryrobinettekowal.com / Tor.com, 09-2013); • Najboljsa kratka zgodba: "The Water That Falls on You from Nowhere" od Johna Chuja (Tor.com, 022013); • Najboljsi esej: "We Have Always Fought: Challenging the Women, Cattle and Slaves Narrative" od Kamerona Hurleya (A Dribble of Ink); • Najboljsi strip (oziroma grafični roman): "Time" od Randalla Munroe (xkcd); • Najboljsi film: Gravity (Gravitacija), scenarij Alfonso Cuaron & Jonas Cuaron, rezija Alfonso Cuaron (Esperanto Filmoj; Heyday Films; Warner Bros.); • Najboljsi kratki film: Game of Thrones: "The Rains of Castamere", scenarij David Benioff & D.B. Weiss, rezija David Nutter (HBO Entertainment v sodelovanju z Bighead, Littlehead; Television 360; Startling Television in Generator Productions); • Najboljsi urednik kratkih oblik: Ellen Datlow; • Najboljsi urednik dolgih oblik: Ginjer Buchanan; • Najboljsi poklicni umetnik: Julie Dillon; • Najboljsi polprofesionalni fanzin: Lightspeed Magazine uredniki John Joseph Adams, Rich Horton in Stefan Rudnicki; • Najboljsi fanzin: A Dribble of Ink, urednik Aidan Moher; • Najboljsa ljubiteljska oddaja: SF Signal Podcast Patrick Hester; • Najboljsi ljubiteljski (fan) avtor: Kameron Hurley; • Najboljsi ljubiteljski umetnik: Sarah Webb. Malcolm Edwards www.sfgateway.com Robin Hobb www.RobinHobb.com SDÄIDR^KON SHAMRAKON - EUROCON 2014 (DUBLIN, 22. DO 24. 8. 2014) Dublinski Eurocon je bil 36. po vrsti. Odvijal se je v DoubleTree by Hilton. Morebiti vecina ne ve, da smo imeli Eurocon v Cankarjevem domu pred 30 leti. To so bili zlati casi, ko je nasa ZF&F se sledila svetovnim trendom in ni bila potisnjena na rob otroskega razvedrila. Ceprav sem agent Eurocona za Slovenijo, mi ni uspelo pripraviti dostojne udelezbe. Zal poleg mene ni bilo nikogar, ki bi se zelel tega udeleziti; seveda je boljsa stevilnejsa udelezba, a za formalne dejavnosti ESFS sta potrebna vsaj dva delegata. Letos nismo nikogar nominirali za ESFS nagrade (lani je bil med dobitniki ESFS nagrade Martin Vavpo-tic, predlani Ales Oblak, se prej pa nic 30 let, od Eurocona v Ljubljani), saj pri nas ni posebnega interesa in tako bo, dokler znova ne bomo sposobni zagotoviti ustreznega zastopstva. Eurocon je bil dobro obiskan, saj mu je slo v prid dejstvo, da se je vikend prej odvijal svetovni dogodek Worldcon. Velik del publike so predstavljali America-ni, ki so poleg Anglezev, Rusov, Hrvatov in se nekaterih veliki ljubitelji in udelezenci taksnih dogodkov. ESFS nagrade za letošnje leto: • Evropski veliki mojster: Jim Fitzpatrick - Irska • Dvorana slave: • Najboljsi avtor: Wolfgang Jeschke - Nemčija • Najboljsi umetnik: Jim Fitzpatrick - Irska • Najboljsi založnik: Angry Robot - Združeno kraljestvo • Najboljsi magazin: Cosmoport - Belorusija • Najboljsi prevajalec: Ms. Kersti Juva - Finska • Najboljsi promotor znanstvene fantastike: Dave Lally - Irska • Duh predanosti: • Umetnik: Alexander Prodan - Ukrajina • Najboljsi performans: Priredba Dr. Horribles Sing-along blog - Hrvaska • Najboljsa ZF spletna stran: Geek Ireland - Irska • Najboljsi fanzin: Darker - Rusija • Najboljsi avtor otroske ZF ali fantazijske knjige: Oism McGann - Irska in Vladimir Arenev -Ukrajina (nagrajena sta bila oba). • Nagrada za pogum Marco Rauch - Avstrija Victor Martinovich - Belorusija Genoveva Detelinova - Bolgarija Irena Hartmann - Hrvaska Mila Linc - Česka Anthea West - Irska Robert M. Wegner - Poljska Rui Alex - Portugalska Eugen Cadaru - Romunija Roman Shmarakov - Rusija Lenka Štiblarikova - Slovaska Igor Silivra - Ukrajina Kot se za vsak kon spodobi, so bila različna predavanja, kvizi, maskarada (v prevodu: cosplay) in seveda predstavitve posameznih drzav. Vsega je bilo veliko in za resno predstavitev dogajanja je potrebno kaj vec od clanka v fanzinu na robu vesolja. Častni gostje so nekateri pomembni evropski soustvarjalci evropske spekulativne fikcije Michael Čar- Michael Carroll Jim Fitzpatrick McGuire, Andrzej roll, Jim Fitzpatrick, Seanan Sapkowski in Ylva Spangberg. Šplosni publiki pri nas je mogoce znan Andrzej Sapkowski, saj je avtor Witcherja, po katerem je narejena precej znana (in dobra) racunalniska igra. Michael Carroll je organizator konov in razlicnih dogodkov, izdajatelj fanzinov, izdelovalec spletnih strani in je zraven, kjer je treba kaj postoriti za izvedbo dogodkov. Jim Fitzpatrick je ilustrator oziroma likovni umetnik. Seanan McGuire je pisateljica s precej obsirnim opusom (prevladuje urbana fantazija) in se zadnja leta vedno vrti v blizini naj-pomembnejsih nagrad. Pise tudi pod psevdonimom Mira Grant. Da je mera polna, je tudi pesnica z nekaj pesniskimi zbirkami, glasbenica in avtorica besedil z lastnim glasbenim albumom. Ylva Spängberg prihaja iz nordijskih krajev. Ze zelo mlada je sodelovala pri Tolkienovem drustvu, bila zraven pri fanzinu in je ves cas aktivna na sceni. Njeno glavno delo je prevajanje, saj ima za sabo ze 150 naslovov mnogih eminentnih svetovnih avtoric in avtorjev. NASLEDNJI EUROCON Ta bo v St. Petersburgu od 23 do 26. aprila 2015. Ze zdaj iscem morebitne interesente za pot v Rusijo. Upam, da bomo uspelo skupaj spraviti aktivno udelez-bo in nominacije. Seanan McGuire European Science Fiction Society (ESFS) je mednarodna organizacija profesionalcev in ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije (ZF&F). Ustanovljena je bila v Trstu leta 1971. Od takrat vsaj na dve leti organizira Eurocon, konvencijo za promocijo spekulativnih umetnosti. ESFS podeljuje evropske ZF&F nagrade na različnih področjih. Andrzej Sapkowski K Poroča Mitja Bosnič Konvencija fantazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega 2014 je predstavljala pomemben premik na področju ljubiteljstva tovrstnih žanrov, saj je na njej sodelovalo več kot 25 trgovin, društev, skupin in posameznikov, s čimer hitro stopamo po poti združevanja slovenske scene. Seveda je bil dogodek zelo zabaven tudi za obiskovalce, saj so si lahko na stojni-čah ogledovali predmete in sodelovali na delavničah, uzivali v tekmovanju za najboljsi kostum in se udele-zili okroglih miz, vse skupaj pa je bila tudi odlična priloznost za druzenje s podobno mislečimi ljudmi. Področje literature so letos pokrivale tri zalozbe, Mladinska knjiga, Pasadena in Akva, na stojničah stirih trgovin pa so lahko obiskovalči kupili najrazlič-nejse izdelke iz svojih najljubsih fransiz, naj so te fantazijske ali znanstvenofantastične, knjige ali televizijske serije, stripi ali filmi. Predstavili so se ljubitelji Tolkienovih del, mang in Harryja Potterja, na sporedu je bil kratki slovenski fantazijski film Kresnik, na okrogli mizi smo se pogovarjali z mladimi slovenskimi ustvarjalči - pisateljem, reziser-jem, avtorjem namizne in razvijalčem video igre. Na tekmovanju za najboljsi kostum smo videli resnično impresivne izdelke, letos prvič tudi veliko skupinsko masko likov iz Pesmi ledu in ognja. Skupno več kot 500 obiskovalčev nam je potrdilo, da dogodek razvijamo v pravo smer in veselimo se ze naslednjega leta, ko bo konvenčija se večja, program pa bolj pester in bolj zabaven! SODELUJOČI NA NMN Pripravil Andrej Ivanuša (besedilo in slike povzeto po http://namejinevidnega.si/) DRUŠTVA, SKUPNOSTI ... Društvo Gil-galad Slovensko Tolkienovo društvo Gil-galad že vec kot 15 let povezuje ljubitelje del J. R. R. Tolkiena pri nas. Člani drustva se srečujejo na rednih mesečnih srečanjih, ustvarjajo na delavnicah in skupaj berejo, dvakrat na leto pa se udelezijo tudi večjih srečanj, ko se za nekaj dni v objemu narave druzijo in uzivajo v prijetnem fantazijskem vzdusju. Novi člani so vedno dobro-dosli! Tolkien je avtor cele kopice knjig, najbolj znane med njimi pa so Gospodar prstanov, Hobit in Silmari-lion. V skoraj vseh drzavah v Evropi in marsikje drugod po svetu obstajajo Tolkienova drustva, ki ljubitelje teh del in filmov, posnetih po njih, zdruzujejo in jim dajejo moznost kreativnega ustvarjanja. LARP Slovenija Skupnost LARP Slovenija, so navdusenci nad igranjem vlog (Live Action Role Play), ki se redno udelezu-jejo tovrstnih dogodkov v Sloveniji in Evropi. Na delavnicah si izdelujejo kostume ter prirejajo majhne dogodke igranja vlog. LARP je hobi, ki v Evropi zadnje case zelo pridobiva na popularnosti. Veliki mednarodni dogodki, ki se jih udelezuje vec tisoc ljudi, se kar mnozijo in vse vec ljudi najde v tem hobiju zabavno alternativo igranju racunalniskih iger. KUD Ampus Na konvenciji se je predstavilo na novo ustanovljeno kulturno umetnisko drustvo Ampus iz Trzica. Člani so navduseni ustvarjalci na podrocju fantazijskih kostumov - pred kratkim so ustvarili odlicen kostum Nazgula, ki si ga lahko ogledate na njihovi Facebook strani. Imajo ogromno idej, druzi jih velika motiviranost in na konvenciji so pripravili nepozabno kostumsko predstavo. Zvezdni Prah »Spekulativne umetnosti, kamor sodijo dela s pod-rocja znanstvene fantastike, fantazije in hororja ter se katero, so v slovenskem okolju podhranjena in podcenjena. Dobra zgodba v romanu je vedno dobra zgodba, pa naj se dogaja v kameni dobi, v srednjem veku, sedaj ali tri sto let v bodocnosti, na Zemlji ali kjerkoli drugje v Vesolju. Prvi zacetki literarnosti cloveske vrste so prav izmisljene zgodbe, pravljice, bajke in epi. Vse bi lahko oznacili kot spekulativno umetnost.« Člani drustva skusajo spremeniti in povecati ugled, veljavo in promocijo piscev, slikarjev, risarjev, filmar-jev in ustvarjalcev na spekulativnih podrocjih umetni-skega izrazanja. Zal so zaradi obveznosti v zadnjem trenutku odpovedali udelezbo. Virtualna Bradavičarka Spletna skupnost Virtualna Bradavicarka zdruzuje navdusence nad Harryjem Potterjem ze vse od leta 2001. Člani Virtualne Bradavicarke na spletni strani igrajo vloge profesorjev in ucencev na carovniski soli, pri cemer sodelujejo na predavanjih, resujejo izpite in igrajo quidditch. Tysona FaF TFF12 (Tysona FaF) je avantgardni blog kolektiv, kjer lahko preberete marsikaj o razlicnih digitalnih vsebinah: od literature in fikcije do teorije video iger. Če si zelite nekaj drugacnega na temo fantazije ali znanstvene fantastike, si jih oglejte! KUD Zlati Goblin KUD Zlati Goblin zdruzuje igralce fantazijskih iger domisljijskih vlog - preizkusite se kot pogumni bojevniki, pretkani zmikavti, divji barbari, radovedni ucen-jaki, ali drugi fantazijski junaki! Game Master (GM) nam je na NMN dodelil nenavadne usode, a mi smo se kljub temu znasli v zapletenih situacijah. Makkon (v^ay) Makkon (vyay) je skupina in je dogodek, ki ga redno pripravljajo. Na njem se vse vrti okoli animejev, mang in japonske kulture. Ime je sestavljanka japonske besede matsuri (^), kar pomeni festival, in angleske besede convention. Obiskovalci dogodka, ki so ga predstavili na NMN, se lahko preizkusijo v arkadnem plesu in konzolnih igrah, obiscejo poucna predavanja, predstavitve, nastope in tekmovanja. Stalnice so se risarski, origami in bralni koticek, sejem in razstava risb doma-cih umetnic. ... IN POSAMEZNIKI Peter Gaber Mag. um. akad. slikar Peter Gaber ze vec kot 15 let ilustrira fantazijski Srednji svet pisatelja J.R.R. Tolkie-na. Preizkusil se je ze v najrazlicnejsih likovnih tehnikah, od risbe s svincnikom, tusem, akrilne in oljne slike, stripa pa do risanke. Je dolgoletni clan Sloven- skega Tolkienovega drustva Gil-galad ter velik ljubitelj fantazije in znanstvene fantastike, zato se je odlo-cil aktivno sodelovati s svojimi likovnimi deli. Na ogled je bila serija reprodukcij njegovih ilustracij, ki je bila tudi na prodaj, prav za ta dogodek pa je naslikal tudi veliko sliko, na kateri bodo poznavalci prepoznali stevilne znane like. W f i л Mojstrovina izdelana za dogodek Na meji nevidnega Žiga Ris Žiga Ris, student strojnistva, je z izdelovanjem replik bolj kot ne za salo zacel leta 2011. Od takrat je ustvaril ze precej odlicnih kosov, ki smo si jih lahko ogledali na NMN 2014! Galerijo njegovih izdelkov si lahko ogledate tudi na deviantART. PREBRANO ZA VAS ф OGNJENI KAMNI (ARK OF FIRE) CHLOE PALOV Za vas bral Bojan Ekselenski CHLOE PALOV OGNJENI KAMNI Brownova uspesnica Da Vincijeva sifra je sprozila plaz posnemovalcev in posnemovalk. Naenkrat se je zacela mnozica bolj ali manj povprecnih avtorjev oz. avtoric boriti za kos pogace »alternativne biblijske in krscanske zgodovine«. Tudi pricujoca knjiga je ena od njih. Prav nesramno se slepa na se eno biblijsko skrivnost - znamenito skrinjo zaveze. Zgodba izhaja iz spe-kulacije, da so skrinjo zaveze nasli vitezi na krizar-skem pohodu (podobno Da Vincijevi sifri). Zacne se enako kot roman Dana Browna - z umorom v javni instituciji in begom pred lazno obtozbo ter se nadaljuje, kot se mora po regeljcih zanra in Brownove uspesnice. Imamo zensko in moskega (Edie Miller + Caedmon Aisquith - ta nastopa se v treh knjigah), ki sta na begu pred obtozbo in placanci. Mimogrede sta se na lovu za t. i. ognjenimi kamni, pomembno relikvijo, ki so jo placanci ukradli na zacetku romana. V Da Vincijevi sifri je vlogo iskane poti do koncnega zaklada uspesneje odigral kripteks. Zgodba ima nekaj dobrih trenutkov, saj ji ne morem ocitati kaksne posebne pomanjkljivosti. Lepo in tekoce se bere in ljubitelji Da Vincijeve sifre se boste imeli prav fino. Kaj vec vam o vsebini ne povem, da vam ne pokvarim morebitnega bralnega uzitka. Mogoce naj kaj povem o avtorici. Poleg Ognjenih kamnov je leta 2010 spisala tudi The Templar's Code, nadaljevanje Ognjenih kamnov. Ze naslov knjige pove, kam pes taco moli. Vendar to se ni vse templjarsko, kar je spravila iz sebe. Kasneje sta izsli se The Templar's Secret (2013) in The Templar's Guest (2012). Obe knjigi se na veliko naslanjata na Da Vincijevo sifro in Indiano Jonesa. V njih v Brownovi maniri (tam je glavni Robert Langdon) nastopa sposoben moz Caedmon Aisquith. Nobena od njih se ni prevedena v slovenscino in najbrz tudi ni posebne potrebe po tem. Teta konkluzija je povedala: -^ VSEBINA OCENA IN KONKLUZIJA 6/10 Sama knjiga je povprečna. Ni presežek, a ni neumnost brez smisla obstoja na umorjenih drevesih. Za podporo, opremljenost, vrednost za denar pa se bomo zmenili za precej manj. Mogoce je kriva moja razvajenost. Avtorica nima niti svoje spletne strani niti tega nimajo njene knjige. Stricek Gugl ni bil pretirano zgovoren. $-^ PODPORA OCENA IN KONKLUZIJA 4/10 Žepnice tega obsega so praviloma cenejše, naslovnica je generična, da boli, oblikovanje je korektno, manjkajo dodatki, ki bi sedli glede na vsebino. Naslov OGNJENI KAMNI (ARK OF FIRE) Avtor/ica Chloe Palov Prevod Branka Šnek Založnik Anu Elara, 2009 Fizični opis Trda in mehka vezava, 490 strani ISBN 978-961-6778-25-1 Cena 29,95€ in 19,95€ 300: VZPON IMPERIJA 300: RISE OF AN EMPIRE Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Warner Bros., Legendary Pictures, Cruel & Unusual Films 6. marec 2014 Dolzina: 103 minute * R Režiser: Noam Murro Scenarist: Žack Snyder , Kurt Johnstad Igralci: Sullivan Stapleton, Eva Green, Rodrigo Santoro, idr. Kratek opis Akcijski film o klasicnem ustvarjanje protiteroristicne koalicije proti malopridnim teroristom z arabskim naglasom in to ze za casa starih Grkov! Vsi, ki imamo radi ekstravagan-co 300, smo zeljno pricakovali 300: Vzpon imperija. Resnicno vam povem, upal sem na poslastico, kakrsno je na stripovski podlagi kultnega Franka Millerja dostavil Žack Snyder. A Noam Murro ni Žack Snyder, temvec zgolj povpre-cen obrtnik. Snyder je bil tokrat producent. Skoda. Seveda film ni totalni poden, kot bi pricakovali po uvodnih mislih. Žal pa je nazadovanje glede na izjemen izvirnik. Po ogledu si nisem mogel kaj, da ne bi glave zakopal med roke in vprasal: »Žakaj?« Žgodba temelji na graficnem romani Xerxes Franka Millerja in se plete okoli atenskega generala Temistoklesa, ki je vodil pomorsko bitko s Perzijci. Perzijsko megaladjevje vodi zenska z imenom Artemizija. Vsebina ni nic posebnega, pac klasicno ustvarjanje protiteroristicne koalicije proti malopridnim teroristom z arabskim naglasom. Mimogrede spoznamo, kako je Kserks postal taksen zajebanec demonskega glasu in moci. Glavni problem filma je preobilna (zlo)raba upocasnjenih posnetkov. V 300 so delovali sveze, bili so odlicno tempirani, a tukaj so zaradi nekontrolirane uporabe veckrat zelo motea. Sama zgodba je zaradi vizualnosti prevec v ozadju in ce je Frank Miller ustvaril kakovosten strip, iz njega ni nastal film enake kvalitete. Konkluzija je jasna. рб-~-w OCENA IN KONKLUZIJA 6,5/10 Film je gledljiv, ni pa presežek. Vsi, ki ste uživali v prvotnem 300, se boste imeli OK, a ostali ne boste tako navdušeni. Nakup DVD ali Blu-Raya takrat, ko bo cena okoli 6-7€. Nič prej. JAZ, FRANKENSTEIN I, FRANKENSTEIN Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Hopscotch Features, Lakeshore Entertainment, Lionsgate 24. januar 2013 Dolzina: 93 minut * PG-13 Režiser: Stuart Beattie Scenarist: Stuart Beattie (scenarij), Kevin Grevioux (zgodba) Igralci: Aaron Eckhart, Miranda Otto, Bill Nighy, idr. Kratek opis Akcijski film o borbi med temnimi svetlimi. Ampak nima nic skupnega z originalnim Frankenstajnom. Jaz, Frankenstein sem si ogledal na DVD. Ne, nisem jaz Frankenstein, gre za film s tem naslovom. Film je pravzaprav Podzemlje, kjer vampirje in volkodlake zamenjajo angeli in demoni. Gre za ze videni fajt med temnimi in svetlimi, na sredi pa se nahaja Adam, Frankensteino-vo prvotno ime. S tem v bistvu ni nic narobe, saj gre pri znatnem delu urbane fantazije za boj med dvema podtalnima rasama. Zgodba je variacija znanega ozi-vljenega mrtvaka. Ko Adam naleti na demone, jih potolce, s cimer pritegne pozornost angelskih varuhov, ki ga pripeljejo pred svojo kraljico. V dvorcu si zasluz i prostost in orozje. 200 let kasneje, v sedanjosti, Adam se kar bezi in vmes pobija demone. Ti imajo nacrt, kako zavladati svetu, in del tega je ozivljanje trupel, ki bi jim vdihnili duse v pekel padlih pobitih demonov. Imamo tudi nastavke plitve lju-bavne storije in ves nabor klisejev tovrstnega zanra (saj ste gledali Kronike podzemlja, Podzemlje ipd). Film resujejo igralci in spodobna scenografija. Vse skupaj je korektno posneto, zato se boste ljubitelji prej omenjenih izdelkov dobro imeli. rS- OCENA IN KONKLUZIJA 6,0/10 Film seveda ni parada izvirnosti, je pa korekten, zato tudi povprečna ocena. Dvomim, da se ga bo komu zdelo zanimivo pogledati dvakrat, da bi ujel kakšne spregledane podtone. VESOLJSKO DVIGALO Pripravil Andrej Ivanuša TRANSPORTNI SISTEM IN GEOSTACIONARNA ORBITA Danes pod pojmom vesoljsko dvigalo razumemo fiksno pritrjen kabel na ekvatorju, ki se razteza preko geostacionarne orbite v vesolje in se uporablja za transport tovora in ljudi na geostacionarno orbito. Protiutež na koncu kabla postavlja masni center iznad geostacionarne orbite. To ustvarja centrifugalno silo, ki nasprotuje sili teznosti in s tem je sistem v ravnotezju. Posebna dvigala prevazajo tovor in ljudi v obe smeri. Vesoljsko dvigalo je usklajeno z rotacijo Zemlje. Geostacionarna orbita ali tudi geosinhrona ekvatorialna orbita (GEO) je orbita, kjer je predmet, ki krozi okrog Zemlje, navidezno vedno na isti točki na nebu za opazovalca na tleh. To je na visini 35.786 km nad ekvatorjem in predmet mora kroziti v isti smeri kakor krozi Zemlja in z isto hitrostjo. Pravimo, da Zemljo obkrozi v enem sideralnem dnevu. Z oddaljevanjem od Zemlje, se zmanjsuje vpliv gravitacije in povecuje vpliv centrifugalne sile. Na tej visini sta obe sili v ravnotezju. Ta orbita je najboljsa za t.i. geosinhrone satelite in prvi jo je leta 1928 izracunal in predlagal v svoji knjigi Herman Potoc-nik Noordung. V literarnem delu je idejo prvi zapisal George O. Smith v svojem romanu Venus Equilateral. Najbolj popularna pa je postala preko del Arthurja C. Clarka in tako jo tudi nekateri imenujejo Clarkova orbita. Obodna dolzina celotne orbite je 265.000 km. ZGODOVINA IDEJE VESOLJSKEGA DVIGALA Prvi je zamisel o vesoljskem dvigalu predlagal Konstantin Ciolkovski, ruski kozmolog, leta 1895 po svetovni razstavi v Parizu. Na njej je Eiffel zgradil znameniti jekleni stolp. To je navdihnilo Konstantina, da ga je podaljsal v vesolje. Njegova zamisel je v osnovi pravilna, vendar Zemlja ne bi mogla zdrzati teze taksnega stolpa. Pravzaprav bi bila izvedba temeljev za tako zgradbo prakticno nemogoca. Ob tem niti nimamo dovolj zeleza na Zemlji, da bi ga zgradili. Ruski znanstvenik Juri N. Artsutanov je leta 1959 predlagal drugacno resitev. Predlagal je, da bi najprej izstrelili geostacionarni satelit. Z njega bi v obe smeri, proti Zemlji in v vesolje, istocasno odvijali kabel. Na koncu kabla bi bila protiutez, ki bi skrbela, da bi bil sistem v ravnotezju. Ko bi odvili kabel do konca, bi ga zasidrali fiksno v tocki na ekvatorju. Svoj predlog je objavil v nedeljski prilogi Komsomolskaye Pravde leta 1960 in tam predlagal, da bi kabel imel razlicno debelino na razlicnih visinah, kar bi zmanjsalo napetosti v njem. Torej, pri Zemlji bi bil tanjsi in se debelil do geo-orbite. Leta 1966 so ameriski znanstveniki Isaacs, Vine, Bra- dner in Bachus obnovili idejo in jo poimenovali »Sky-Hook«. V reviji Science so predvsem razmisljali o materialih, ki bi bili potrebni za izgradnjo taksne naprave. Glavni problem so naleteli pri materialu za izdelavo vrvi. Izracunali so, da bi potrebovali material, ki bi bil vsaj dvakrat cvrstejsi od takrat znanih materialov, kot so grafit, kvarz in diamant, da bi bila zadeva vsaj v osnovi izvedljiva. Pa tudi, da bi moral biti kabel enako debel po vsej svoji dolzini. Ideja je prevec zanimiva, da bi ja kar tako opustili. Leta 1975 je ameriski znanstvenik Jerome Pearson znova preveril vso zamisel in svoje izracune objavil v reviji Acta Astronautica. Izracune je naredil na predpostavki Artsutanova s kablom spremenljivega preseka. Protiu-tez je postavil na visino 144.000 kilometrov, kar je skoraj na pol poti do lunine orbite. Tako je uposteval se gravitacijske motnje Meseca, moc vetra v atmosferi Zemlje in tezo premicnega tovora na kablu. Izracunal je, da bi potrebovali vec kakor tisoc poletov vesoljskega colnicka in tudi transport z vesoljskim dvigalom pred koncem gradnje. Material pa bi verjetno morali pridobivati se z asteroidov, Meseca in Marsa. Leta 1979 je Arthur C. Clarke uporabil idejo vesoljskega dvigala v zgodbi The Fountains of Paradise. S tem je postala ideja splosno znana. V svojih romanih so jo uporabili tudi Charles Sheffield (The Web Between the Worlds, 1980), Robert A. Heinlein (Friday, 1982), Kim Stanley Robinson (Red Mars, 1993), David Gerrold (Jumping Off The Planet, 2000), idr. Na najbolj nenavadno idejo je prišel Joan Slonczewski v zgodbi The Highest Frontier, ki je za gradnjo uporabil biološko samogradno strukturo. Ta je bioinzenirsko narejena na mutiranih bacilih antraksa, ki se prehranjujejo z vesoljskimi smetmi, neuporabnimi sateliti in raketnimi stopnjami. Ko so se pojavile ogljikove nanocevke je David Smit-herman, inženir pri NASA/Marshall, leta 1990 uvidel, da bi jih bilo mogoce uporabiti za izdelavo najtezavnej-sega dela vesoljskega dvigala - vrvi. To je leta 200 spodbudilo Bradleya C. Edwardsa, da je predlagal izdelavo vrvi iz ogljikovih nanocevk v dolzini 100.000 km in predlagal, da bi jo izdelali kot tanek in sirok trak in ne kot okroglo vrv. Tako bi se tudi dvigalo samo lazje vzpenjalo po tako oblikovani vrvi. NASA Institute for Advanced Concepts je idejo podprlo in tako je Edwards svoje delo dopolnil. Razdelal je sistem transporta, način vzpenjanja, prenos energije, izogibanju orbitalnih smeti, sistem sidranja, preprecevanje atomske oksidacije, udarov strel, viharjev, lokacijo sidra, konstrukcijske stroske, cas gradnje in ekolosko obremenitev. Da bi pospesili razvoj vesoljskega dvigala, so objavili nekaj tekmovanj, ki so spodbujala razvoj z dvigalom povezanih tehnologij. Predvsem so spodbujali razvoj plezalnih dvigal - plezalnikov, oblik vrvi iz ogljikovih nanocevk in pogonskih sistemov za plezalnike. Leta 2005 je LiftPort Group iz New Jerseya v ZDA najavila gradnjo tovarne za izdelavo ogljikovih nano-cevk. Leto kasneje so objavili, da so izdelali eno miljo (1,85 km) dolgo vrv, ki so jo sestavljale ogljikove nanocevke in fiberglass in je merila 50 x 1 milimeter. Dvignili so jo z baloni in preizkusili njeno trdnost ter napetost. Za leto 2010 so napovedali, da bodo izdelali vrv, ki bo segala do meje vesolja, torej 100 km visoko, vendar jim to ni uspelo. V tem casu so se tudi Japonci spustili v tekmo za izvedbo vesoljske dvigala. Leta 2012 je Obayashi Corporation najavil, da lahko v naslednjih 40 letih izdelajo vesoljsko dvigalo. Plezalnik, ki bi prevazal 30 oseb, bi plezal navzgor s hitrostjo 200 km/h in dosegle geo-orbito v 7 in pol dnevih. FIZIKA VESOLJSKEGA DVIGALA Vrv dvigala rotira skupaj z Zemljo okrog njene osi. Objekti na vrvi so pod centrifugalno silo, ki jih zeli odtrgati in oddaljiti od Zemlje. A osnovna je gravitacijska sila, ki jih zeli pritegniti nazaj k tlom. Predmet, ki se vzpenja po vrvi, je vedno manj pod vplivom gravitacije in vedno bolj pod vplivom centrifugalne sile. Obe sili sta v ravnotezju prav na visini geo-orbite. No, centrifugalna sila se nam zdi kakor navidezna gravitacija. Zemeljska gravitacija je usmerjena navzdol, torej v minus, centrufugalna sila pa navzgor, vstran od Zemlje, torej v plus. Prav na geo-orbiti bi v plezalniku obcutili brezteznost. Pot na Jupiter — 96.000 km Pot na Mars — 57.000 km PROTIUTEŽ Geostacinarna orbita KABEL GEO =35.786 km GLAVNA POS turistična nastanitev, bivališča za zaposlene, itd. PLEZALNIK Nizka zemeljska orbita — NEO <2000 km BAZA NA EKVATORJU SEVERNI TEČAJ m Na doloceni tocki sta gravitacija in centrifugalna sila v ravnotezju in objekti na kablu so brez teze. To je prav na geo-orbiti. Za Zemljo je ta tocka na visini 35.786 km nad povrsjem Zemlje na ekvatorju. Če odklopimo od kabla predmet pod geo-orbito, ga bo gravitacija privlekla k tlom. Če pa predmet odklopimo od kabla iznad geo-orbite ga bo centrifugalna sila potisnila v vesolje, stran od Zemlje. KABELSKI PROBLEMI Sam sistem vesoljskega dvigala naceloma ni nic posebnega in je dejansko izvedljiv. Glavni problem predstavlja vrv za kabel po katerem se plezalnik vzpenja. Pravzaprav je najvecji problem napetost v kablu, ki je vecja atomske sile, ki drzi atome materialov skupaj in povzroci pretrganje kabla. Notranja napetost v kablu je najvecja prav na visini geo-orbite. Tukaj bi moral material vzdrzati celotno tezo od tocke sidranja na zemeljski povrsini do geo-orbite, torej vso tezo 35,786 km dolgega kabla! Ob tem pa se tezo enega ali vec plezalnikov. To dejstvo pogojuje debelino kabla. Tako je najtanjsi ob Zemlji in najdebelejsi ob geo-orbiti. MODELI RANJE VESOLJSKEGA DVIGALA Od leta 1959 so bili razviti stevilni modeli vesoljskega dvigala. Vsi pa vsebujejo sidro, oz. bazno postajo, kabel, plezalnike in protiutez. Kabel je lahko moc-no zasidran, pa tudi pripet le na plavajoco formo na oceanu ob ekvatorju. Bistvena je protiutez, ki poravnava kabel in poskrbi, da rotira skladno z Zemljo. Ple-zalniki, pa se gibljejo navzgor in navzdol po kablu in prevazajo tovor in potnike. Bazna postaja V zadnjem casu se nagibajo k izdelavi mobilnih ali plavajocih baznih postaj, saj te omogocajo, da se vesoljsko dvigalo z manevriranjem izogiba mocnim viharjem, nevihtam in vesoljskim smetem. Ob tem so oceanska sidra v mednarodnih vodah in se s tem investitor izogne placilom odskodnin. Edina prednost stacionarnih kopenskih baznih postaj je, da so manj zahtevne za gradnjo, cenejse in logistika dostopa je enostavna in vedno enaka. Ob tem jo je mogoce postaviti tudi na vrh planine ali na vrh visokega stolpa. Tako se izognemo atmosferskim pojavom in vplivom. Ob tem pa je kabel za nekaj kilometrov krajsi, kar tudi vpliva na velikost natezne sile v njem. Kabel Za kabel so dolgo iskali najbolj primeren material. Trenutno je nas favorit kabel in ogljikovih nanocevk. Kot smo ze povedali, mora kabel nositi lastno tezo in se tezo vseh plezalnikov z njihovim tovorom vred. Najbolj ugodno je, ce je tanek pri zemeljskem povrsju in najdebelejsi na geo-orbiti. Material mora prenesti velikansko notranjo natezno silo v kablu. Mora biti torej ulta-lahek in super-cvrst na natezno silo. Če vzamemo za material titanij, jeklo ali aluminij, bi se kabel zaradi lastne teze pretrgal na visini 20 do 30 km. Moderni materiali kevlar, fiberglass ali ogljikovo-grafitna vlakna bi se pretrgali na visini 100 do 400 km. Zadnji materiali, ki so izdelani z nano-tehnologijo, na primer ogljikove nanocevke ali grafenski trakovi, pa naj bi se po izracunih pretrgali na visini 5000 do 6000 km. Ob tem imajo se to prednost, da lahko po njih prenasamo elektriko. Ogljik je edini sesti element na periodicni tabli in ima primerjalno malo protonov in nevtronov v atomu. Ti namrec najvec prispevajo k »mrtvi tezi« materiala. Atomske vezi ustvarjajo samo elektroni na zunanji orbitali. Torej je ogljikova moc in stabilnost dalec naj-vecja v primerjavi z maso atoma. Ogljikove nanocevke so zaprte strukture izredne cvrstine. Glavni problem je, kako iz majhnih nanocevk izdelati zapletene makro j I i m ••A M M m večplastna kompozitna nanocevka premera 10 mikrometrov vezni trakovi enoplaščna nanocevka ШГ i,»t« večplaščna nanocevka Sistem zakrivljene ploščate vrvi iz nanocevk. Zakrivljena oblika zmanjšuje poškodbe zaradi mikrometeoritov -strukture, torej kabel z nekaj metri premera in z dol-zino 72.000 kilometrov (dvojna geo-orbita). Se vedno jih ne znamo povezati v strukture brez mikro-napak. Seveda pa obstaja moznost, da odkrijemo se boljse materiale. Plezalnik Plezalniki so bistven element vesoljskega dvigala. Brez njih ni mogoce prevazati ljudi in tovora po kablu. Seveda ne moremo kar prenesti kabino obicajnega dvigala na nov sistem in jo samo hermeticno zapreti. Tukaj nimamo dodatnih pogonskih kablov in ne strojnice v geo-orbiti. Najti moramo naan, kako bodo potovali po kablu s pomoqo zunanjega pogona. Njihova oblika je bila v razlicnih predlogih zelo razlicna. Najveckrat je odvisna od oblike kabla. Po ploscatem kablu bi se kar kotalili kakor po rolerjih, okrogli kabli zahtevajo posebne objemna kolesa, itd. Nekatere bi uporabili za prenos tezjih tovorov in bi bili redkeje v uporabi. Lazji plezalniki, pa bi potovali po kablu pogosteje. Pri vzpenjanju plezalnikov je potrebni upostevati Coriolisovo silo. Ta nastane zaradi rotacije Žemlje in povzroca tudi rotiranje zracnih mas (ciklon, anticiklon) ter doloca smer oceanskih tokov. Coriolisova sila rahlo upogne kabel. Pri plezanju plezalnika navzgor se kabel upogne proti zahodu in pri njegovem spuscanju proti vzhodu. Orbitalna hitrost vsake tocke je drugacna, vendar je vedno vecja, cim bolj se oddaljujemo od povrsja Žem-lje. Najnizjo orbitalno hitrost dosezemo na 66% visine med povrsjem in geo-orbito. To je na visini okrog 23.400 km. Ce takrat spustimo tovor s kabla, bo ta krozil okrog Žemlje v zelo ekscentricni elipticni orbiti. Najnizja tocka te orbite komaj preseze tocko atmosferskega povratka satelita. Visje ko tovor izpustimo, manj elipticna je krozna orbita satelita. Ce tovor spustimo na geo-orbiti, je njegova orbita krozna in predmet ostane v blizini kabla.Seveda pa lahko nadaljujemo z vzpenjanjem in orbitalna hitrost se povecuje. Ce izpustimo tovor na visini 100.000 km, lahko satelit, oz. plovilo odpotuje do asteroidnega pasu izza orbite Marsa. Paziti je potrebno se na naslednje dejstvo. Ko se plezalnik dviguje, ne pridobivamo le visine, temvec tudi kotni moment (horizontalno hitrost) zaradi Žem-ljine rotacije. Coriolisova sila vlece plezalnik s kablom vred proti zahodu ob vzpenjanju, kar povzroä, da se rotacija Žemlje tudi za neko vrednost upocasni. Ko se plezalnik spusca, coriolisova sila vlece proti vzhodu, kar povzroci, da se rotacija Žemlje za neko vrednost pospesi. Centrifugalna sila skusa kabel ves cas obdr-zati v energetsko najbolj ugodni poziciji. To pa je, da je kabel popolnoma navpicno in pod pravim kotom glede na zemeljsko povrsje. Protiutez na koncu kabla ves cas niha okrog najbolj ugodne tocke. Sistem deluje kakor na glavo postavljeno nihalo. Masna tocka vsega sistema mora biti nad geo-orbito, da ves cas vzdrzuje vesoljsko dvigalo v ravnotezju in v najbolj ugodnem polozaju. Tehnicno osebje vesoljskega dvigala mora skrbeti, da je operacija plezanja in spuscanja kar najbolj ugodna za sistem. Delovanje protiutezi mora biti kar najbolj skrbno nacrtovano in nadzorovano. Žato je tudi hitrost potovanja plezalnika omejena na najvec 300 km/h in za potovanje do geo-orbite pri tej hitrosti potrebuje 5 dni. Pogon plezalnika Ža dvig plezalnika, pa tudi za njegovo spuscanje, potrebujemo zanesljiv, poceni in ne prevec pozresen pogon. Seveda potrebuje energijo za vzdrzevanje notranjih sistemov, se posebej je to izpostavljeno pri pot- Levo: oceanska bazna postaja * Desno: protiutež iz zajetega asteroida niskih razlicicah. Potencialno energijo mora plezalnik hitro pridobiti, da je kabel cim prej pripravljen za naslednji tovor. Predlaganih je bilo nekaj nacinov: • Brezzicni prenos energije • Prenos energije preko zicnatega sistema • Hranjenje energije pred startom (nuklearni pogon) • Uporaba soncne energije Trenutno najvec obeta laserski pogon. Naprava je na Zemlji in z laserskim zarkom dviguje plezalnik po kablu. Nekaj megavatov mocan laser v kombinaciji z zrcali premera 10 metrov naj bi ustvaril dovolj moci za dvig plezalnika. Odvecna energija pa bi se naj odbijala s toplotnimi sciti, ki pa dodajajo nekoristno tezo k plezalniku. Drug zanimiv predlog je podal Yoshio Aoki, profesor precizne mehanike na univerzi Nihon in direktor Japan Space Elevator Association. Predlaga, da bi dodali se en kabel iz ogljikovih nanocevk po katerem bi prenasali elektricno energijo. Protiutež Na konec kabla je potrebno obesiti protiutez. Predlogi zanjo so: • Tezek, zajet asteroid; • Vesoljski dok, vesoljska postaja ali vesoljsko izstrelisce izza geo-orbite; • Nadaljevanje, podaljsanje kabla, ki bi s svojo tezo in povecano centrifugalno silo predstavljal protiutez; • Uporabljeni gradbeni plezalniki, druge vesoljske smeti in material, ki je bil namensko dvignjen kot del protiutezi. Podaljsanje kabla je zelo preprosta ideja. Ob tem bi plezalnik, ki bi priplezal do tja, dobil zelo velik pospe-sek. Ko bi zdrsnil s kabla, bi se lahko odtisnil v med-planetarni prostor, torej bi imel dovolj hitrosti za potovanje izven nasega Osoncja. Slabost je ta, da bi potrebovali se enkrat toliko materiala kot smo ga potrebovali za gradnjo kabla do geo-orbite. V tej tocki bi delovala na kabel tudi dvojna sila notranjega natega. VRATA DO GLOBOKEGA VESOLJA Na visini 53.100 km objekt doseze ubezno hitrost. Satelit izpuscen na tej visini ima dovolj veliko hitrost, da se odtrga od Zemljine gravitacije. Za doseganje Lagranzejevih tock L1 in L2 (gravitacijski privlek nebesnih teles je v teh tockah v ravnotezju) moramo doseci visini 50.630 km in 51.240 km. Za pot na Luno je potrebno doseci visino 50.960 km. V kolikor bi zgradili dvojno Pearsonovo vesoljsko dvigalo, bi dosegli visino 144.000 km. Tangencialna hitrost na njegovem koncu je 10,93 km/s in z njo bi bilo mogoce doseci Jupiter. Ta gigantski planet pa lahko uporabimo kot vesoljsko fraco in s pomocjo njegove gravitacijske asistence posezemo tudi med-planetarni prostor izven nasega Osoncja. Seveda je mogoce zgraditi vesoljsko dvigalo na drugih planetih, lunah ali asteroidih. Marsovsko dvigalo Plezalnik ilustriran na podlagi japonske ideje bi bilo lahko mnogo krajse od Zemljinega, saj ima ta planet slabso gravitacijo, ki doseze le 38% zemeljske. Njegova rotacijska hitrost je le malo manjsa od nase. Na Zemlji traja en obhod 24 ur, na Marsu pa 25 ur. Tako je njegova sinhrona orbita mnogo blizje povrsju planeta. Material iz ogljikovih nanocevk bi popolnoma zadoscal za izdelavo marsovskega vesoljskega dvigala. Problem predstavlja njegova lunica Phobos, ki kro-zi v nizji orbiti in vsakih 11 ur in 6 minut preseka ekvatorialno raven. Tudi nas Mesec bi bilo mogoce uporabiti za izdelavo vesoljskega dvigala. Ker je njegova gravitacija zelo nizka, bi zadoscal le 50.000 km dolg kabel. Tezava je v tem, da je njegova rotacija zelo pocasna, saj za eno rotacije potrebuje okrog 28 dni in ne obstaja dovolj efektivna stacionarna orbita. Ce ga zgradimo na vidni strani, lahko uporabimo Lagranzejevo tocko L1. Na temni strani bi lahko tudi postavili kabel, ki pa bi moral biti dvakrat daljsi od Zemljinega. Vendar bi ga bilo mogoce zaradi nizke lunine gravitacije zgraditi iz jekla, aluminija, titana in podobnih materialov. Hitro rotirajoci asteroidi bi bili tudi primerni za izgradnjo majhnih vesoljskih dvigal. Seveda pa bi z njimi le izstreljevali material, ki bi ga na njih kopali, na pot proti Zemlji. Prav tako bi bilo mogoce z njihovo pomocjo ustvariti generatorje energije, kot je predlagal Freeman Dyson, angleski fizik in matematik. Tudi na oddaljenih dvojnih sistemih, kot sta na primer Pluton in Charon, bi bilo mogoce zgraditi vesoljsko dvigalo s pomocjo njihovih medsebojno vplivnih gravitacijskih polj. Problem bi bilo izdelati sistem s spremenljivo dolzino kabla. To je potrebno zato, ker ti planeti krozijo po precej elipticnih orbitah. IZGRADNJA SISTEMA Sedaj nam je jasno, da je izgradnja taksnega sistema mogoca. Vendar se vedno potrebujemo napredek na podrocju inzenirstva, proizvodnje in fizikalne tehnologije. Prvo vesoljsko dvigalo bo kar precej stalo, kasnejsi sistemi pa vedno manj. Pred predlogom Edwardsa leta 2000 so vsi razmis-ljali o gradnji kabla v vesolju. Menili so, da je to nujno potrebno predvsem zaradi njegove dolzine in zaradi velikanskega volumna protiutezi. Mnogi so predlagali, da bi uporabili asteroide iz nase neposredne sosesci-ne kot gradbeni material. To pa pomeni, da bi bilo potrebno najprej v vesolju zgraditi proizvodno tovarno, ki bi ji dostavljali asteroide. Tako bi bilo potrebno najprej zgraditi vesoljska plovila za njihovo lovljenje. Ob tem pa se pripraviti vso podporno industrijo v vesolju. Prakticno nemogoca naloga. Po predlogu za izvedbo kablov iz ogljikovih nano-cevk so priceli razmisljati o manjsih proizvodnih sistemih v vesolju. Kabel bi proizvajali na Zemlji in ga navili na velikanske bobne. Te bi neposredno izstrel- Umetniška vizija vesoljskega dvigala jevali v vesolje. Kable bi tam z njih razvili in stikovali skupaj. Proizvodna enota bi bila kar na geostacionarni orbiti in bi od tam razvijali kabel proti Zemlji in vstran od nje. Tukaj bi sproti dodajali protiutez glede na dolzino odvitega kabla. Novejse ideje predlagajo, da bi kar sam boben predstavljal protiutez. Tega bi pocasi oddaljevali od geo-orbite, ko bi se kabel razvijal navzdol. Ko bi dosegel bazno postajo, bi ga zasidrali. Tako bi bil kabel ves cas pod napetostjo in mozno bi ga bilo takoj uporabiti se za gradnjo geo-orbitalne postaje. Tako bi se takoj od zacetka po njem vzpenjali sestavni deli in stroji za gradnjo. Na zacetku bi bile v uporabi klasicne rakete. Te bi zmogle prenesti tovor teze 19.800 kg. Osnovna vrv bi dovoljevala prevoz teze 619 kg po posameznem ple-zalniku. Ti bi dodajali sekundarno vrv in za njeno izgradnjo bi potrebovali 207 vzponov. S tem bi se povecal presek kabla. Doseci bi bilo potrebno kabel premera 160 mm na njegovem najsirsem premeru v geo-orbiti. Teza kabla bi bila 750 ton in po njem bi lahko plezal plezalnik s kapaciteto tovora 20 ton. Na zacetku bi plezalniki potrebovali okrog 5 dni do geo-sinhrone orbite. Zemljo obdajajo Van Allenovi radiacijski pasovi, ki nas sicer scitijo pred nevarnim soncevim vetrom. Zato so polni radiacije in bi bilo potrebno plezalnike za prevoz oseb zascititi pred njo. Namrec skozi pasove bi potovali vec ur in doza prejete radiacije bi presegla dovoljeno mejo. To znizuje koristno tezo posameznega plezalnika in omejuje ste-vilo oseb na 30 po posamezni napravi. Vsekakor bi morali okrog dvigala omejiti letalske polete. Problem so tudi vsi predmeti, ki krozijo okrog Zemlje na orbitah, ki so nizje od orbite protiutezi. Danes je v kroznicah okrog Zemlje ze nekaj 1000 kosov neuporabnih delov vesoljskih plovil in seveda se vsi aktivni sateliti. Tako je Edwards predlagal, da je protiutez opremljena z raketnimi motorji, ki omogo-cajo, da kabel zamaknemo v poljubno smer in se s tem izognemo trkom z vecjimi deli, ki jim je mogoce slediti. Udarce manjsih pa bi kabel moral prestati brez tezav, kar bi naredili z ustrezno obliko kabla. EKONOMIJA VESOLJSKEGA DVIGALA Z uporabo vesoljskega dvigala bi bila cena izstrelitve posameznega vesoljskega plovila le del cene, ki je danes potrebna za izstrelitev raket. Kilogram tovora izstreljen s konvencionalno raketo do geo-orbite stane okrog 25.000 dolarjev (po cenah iz leta 2000). Simulacije kažejo, da bi bilo mogoče isto tezo s pomočjo vesoljskega dvigala prepeljati za ceno od 220 do 350 dolarjev. Torej le za 1,4% sedanje vrednosti. PODOBNE ZAMISLI Sodobna ideja vesoljskega dvigala obsega precisce-ne zamisli trojice znanstvenikov Ciolkovski - Artsuta-nov - Pearson (CAP) in je osnova nacrta, ki ga pripravlja International Space Elevator Consortium. Osnova je staticna bazna postaja zasidrana na kopnem, ki drzi kabel brez kakrsnekoli protiutezi. Tovor spleza po kablu in na koncu dobi ustrezno tangencialno hitrost. Ko zdrsne s kabla, se utiri v doloceno orbito s pomoc-jo lastnih raketnih motorjev. Leta 1977 je Hans Moravec predlagal »A Non-Synchronous Orbital Skyhook«, ki je v bistvu nekak-sna velikanka praca. Rotirajoä kabel bi bil krajsi, a bi zaradi lastne rotacije dal plovilu dodaten pospesek. Predvsem bi bila fraca primerna za zajetje satelitov na nizjih orbitah, po dodajanju dodatne rotacije in s tem pospeska pa bi jih »metala« na visje orbite. Obstajajo ideje, da bi izdelali visoke stolpe, ki bi segali izven atmosfere. Bili bi podobnim drogovom za zastave in bi dosegali visino 100 km. Ti bi zmogli uti-riti manjse satelite v nizke orbite okrog Zemlje. Kanadski znanstveniki predlagajo manjse drogove do visine 20 km. Plovilo bi se dvignilo ob njih s pomoqo pnevmatskih struktur. Uporabljali bi jih v turisticne namene, za komunikacijo, generiranje vetra in nizko-cenovnih izstrelitev majhnih satelitov v nizke orbite. Ideje povezane z vesoljskim dvigalom so se orbitalni obroc, pnevmaticni vesoljski stolp, vesoljska fontana, izstrelitvena zanka, nebesna kljuka, vesoljski povodec, vesoljska gred, itn. Spacegun—vesoljski pnevmatični top KONSTANTIN EDUARDOVIC CIOLKOVSKI Pripravil Andrej Ivanuša Konstantin Eduardovic Ciolkovski (1857-1935, rusko: Константин ^дуардович Циолковскии; poljsko: Konstanty Ciolkowski) je bil rojen v vasi izevsko-je (danes Rjazanska oblast, distrikt Spaski) materi Mariji Jumasevi in ocetu Edvardu Ciolkowskemu, ki je bil poljskega porekla. Mati je bila izobrazenka, oce je bil gozdar, ucitelj in nizji vladni uradnik. Pri desetih letih starosti je prebolel skrlatinko in ob tem skoraj oglusel. Ko je imel 13 let, je njegova mati umrla. Zaradi tezav s sluhom je prenehal obiskovati solo in se je pricel sam izobrazevati. Veliko je bral in se kmalu navdusil nad matematiko in fiziko. Ze kot najstnik je pricel razmisljati o vesoljskih potovanjih. Skupaj z Americanom Robertom Hutchingsom Goddardom (1881-1945), Nemcem Hermannom Juli-usem Oberthom (1894-1989) in Slovencem Hermanom Potocnikom Noordungom (1892-1929) je eden od zacetnikov sodobne raketne znanosti in astronavtike. Njegovo delo je navdusilo ruska znanstvenika Sergeja Pavlovica Korovljeva (1907-1966) in Valentina Petrovica Gluska (1908-1989), ki sta zacetnika ruskega, ter Nemca Wernerja von Brauna (1912- 1977), ki je osrednja osebnost ameriškega vesoljskega programa. Ciolkovski je skoraj vse svoje življenje preživel na obrobju mesta Kaluga, ki leži kaksnih 200 km jugozahodno od Moskve. Bil je samotar in za svoje somesča-ne čudak in posebnež. Poskusil je tudi studirati v Moskvi, vendar so bile težave s sluhom prevelike. Zato je tri leta ves svoj čas preživel v knjižnici, kjer je redno prijateljeval s knjižničarjem Nikolajem Fjodorovom (1828-1903), ki je bil prav tako »vesoljski« navduse-nec. Ob tem je prebiral Julesa Verna in se navduseval nad njegovimi knjigami iž katerih je črpal nove ideje. Ob koncu tega obdobja je bil prepričan, da je usoda človeske rase kolonižačija vesolja. To bo pripeljalo do ižpopolnitve človeske vrste, do njene nesmrtnosti in brežskrbne eksistenče. Oče je žahteval, da žaključi katerokoli solo. Tako je naredil ižpite ža učitelja in se žaposlil na soli v meste-ču Borovsk v bližini Moskve. Oženil se je ž Varvaro Sokolovayo in se preselil v mesto Kaluga. Ampak prvi desetletji 20. stoletja sta bili žanj katastrofalni. Leta 1902 je njegov sin Ignaty naredil samomor. V poplavah leta 1908 so bili uničeni vsi njegovi dotedanji žapiski. Leta 1911 so njegovo hči Lybovo žaprli žaradi revolučionarnih aktivnosti. Vendar je prebrodil vse težave. Napisal je preko 400 del, ki niso na splosno žnana. Od tega je objavil 90 del, ki so povežane s potovanjem po vesolju. V njih je prikažal načine iždelave raket, pogonskih sklopov, večstopenjskih vesoljskih plovil in vesoljskih postaj. Natančno je opisal, kako ižvesti žračno žaporo ža prehod iž vesoljskega plovila v vesolje, iždelal žaprte bio-loske sisteme ža proižvodnjo hrane in kisika v vesoljskih kolonijah. Po odprtju svetovne ražstave v Parižu leta 1895 in navdusenju nad Eifflovim stolpom, je bil prvi človek, ki je prisel na idejo o vesoljskem dvigalu. Dejansko je ražmisljal o tem, da bi žgradili velikanski stolp, ki bi segal do geosinhrone orbite 36.000 km visoko. Ciolkovskijeva prva skica sistemov vesoljskega plovila Njegovo najpomembnejse delo je ižslo leta 1903 ž naslovom Ražiskovanje vesoljskega prostora s pomočjo reaktivnih plovil (rusko: Исследование мировмх пространств реактивнмми приборами). Tukaj je ižračunal, da je mogoče vždrževati nižko orbito okrog žemlje pri hitrosti 8 km/s in da je to mogoče doseči s pomočjo večstopenjske rakete, ki jo poganjata tekoči vodik in kisik. V naslednji knjigi pa je že uspel ižraču-nati ubežne hitrosti ž Zemlje, iž osončja, itn., torej, hitrost, ki je potrebna, da raketa ubeži iž primeža gra-vitačije. Vse je opravil teoretično in ni nikoli žgradil nobenega modela. Vendar njegovi ižsledki v čeloti ustrežajo realnemu svetu. Njegova dela so bila na žahodu dolgo časa prežrta, saj je podprl boljsevisko revolučijo in novo sovjetsko oblast. Leta 1918 so ga sprejeli v Sočialistično Akademijo žnanstvenikov. Ruski žnanstveniki so obilno uporabljali njegova dela in tako želo uspesno tekmovali ž ZDA pri osvajanju vesolja. Sele po drugi svetovni vojni so o njem pričeli brati na žahodu. O Življenju, Vesolju in sploh Vsem www.andros.si/vesolje/ podroben opis Sonča in planetov Osončja, nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, življenje in smrt žvežd, bigbang, struktura vesolja in njegov koneč, o možnostih življenja na ražličnih planetih, potovanja na Mars, ižža meja Osončja in se dlje, pojmovnik, pojasnilo manj žnanih pojmov, formule. MU* a ».(llljtMjSl rMkui*'< a* >* ONOSTRANSTVO TIŠINE Bojan Ekselenski Poezija iz nastajajoce pesniske zbirke Onostranstvo tišine SPOZNAJ SE IN UVIDEL BOS VSE MODROSTI VESOLJA! Bodi pozoren in prepoznaj! S prepoznavanjem pride modrost! Modrost prinese dar brezpogojne ljubezni! Skozi brezpogojno ljubeznijo si zvezda! Zvezda si neskoncna v brezmejnosti. Skozi nebeške strune Zaljubljen sem v vode, ki se odprejo nad puscavskimi sipinami, Ljubece objemam toplino ognja sredi ledene teme, Modrost gre mimo mene, Saj vem, kam moram, Dobro vem, kje soncna ladja pade v morje Zahodno, Tam na Vzhodu cutim ljubeci vrt. Ona je ta sinja praznina neskoncne poti, Njeno telo je pot v vse poti razodetja, Ob njej sem vedel, zakaj sem na poti, Ona je stkala mrezo strun nebeskih, Grem in vem, da pridem, Cilj je povsod na moji poti. Neskončnost Prihaja iz neskoncnosti, Ljubeca je na sencni strani, Nevidna je na osonceni strani, Njena pesem odzvanja tam, Njena tisina vlada tu, Ljubimec vecnosti, Pokazi svojo pot, Pokazi svojo resnico, Nikoli ne bos prisel, Kajti nje ni tam, Ceprav si na cilju, Nisi spoznal zacetka, Nje ne vidis, Ona je povsod, Ti si nikjer. Junaki srda božjega Glejte jih na pragu vrta, Oglejte te vojscake silne, V eni roki scit, v drugi strela srda bozjega, Prihaja konec casov, Vstajenje zveri iz globoän je blizu, Junaki zbrani na peklenski dan, Zaman hitite v pogube ponor, Zaman borite se za bozjo cast. Ste spoznali svoje duse? Ste spoznali svoje srce? Pognale so vas tuje misli, Pognal vas je tuj zanos. Vojscaki s strelami in sciti. Junaki pred zidom zbrani, Kralj silni stopi pred njih oblicje, Zaklice poziv casti in zvestobe, Zaklice zvestobi do vladarja in dezele, Oj junaki zbrani, Caka nas boj krvavi, Silna ujma bo zgrabila nase duse, Strasna volja nas stiska! Oj junaki zbrani, Skupaj se poslednjic izvlecimo mece, Se poslednjic naj zaplapolajo zastave svobode, Ce smrt bo kosila, Pokosi naj nase duse, Ne nase svobode! Dva v raju Onadva sta bozja stvaritev, Polozena sta na rajski otok, Vse sta imela, Obsijana od bozje luci, Obdana z bozjimi stvaritvami, A onadva nista Luc, In zazelela sta si stebra devic Moa in Pravice, Draga zaljubljenca, zakaj hoceta stebre Pekla? Zakaj isceta moc jemanja? Zakaj sta zavrnila moc darovanja? ZF ZGODBA ф KOPIRNICA Frank Roger, Belgija (Originalni naslov: COPY ČAT, iz anglescine prevedel Bojan Ekselenski) Tecem. Tecem skozi zamegljeno okolje, skoraj se spotikam cez svoja stopala in padam na tla, ampak uspe mi obdrzati ravnotezje in samo tecem, ceprav z negotovimi koraki. Svet okoli mene postopoma prevzema prepoznavno obliko, kot bi rahel vetric raztapljal meglice. Tecem skozi z zasilnim sistemom slabo osvetljen hodnik. Vzamem si kratek predah, poskusam se nekajkrat mezikajoce osredotociti na meglicastih obrisih okrog mene. V umu se pojavljajo nejasne misli, kot bi jih prevec raztopile notranje meglice. Kdo sem jaz? Kje sem? Kaj pocnem tukaj? Ni odgovorov. Moja senzoricna zaznava postaja vse ostrejsa in moj um je vse cistejsi. Ždi se mi, kot da so vse te funkcije popolnoma nove. Ždaj se prvic vklapljajo in nekaj casa bo trajalo, da se ogrejejo in potem vse gladko stece. Žatemnjeni spomini se mesanjo v ozadju mojih mislih, ampak v tem trenutku mi se ne dajejo vseh odgovorov na moja vprasanja. Čeprav nimam pojma, kje sem in kaj bi bilo zame najbolje, je ocitno, da je nesmiselno ostati tukaj, v tem praznem hodniku. Nadaljujem svoj tek, se nakljucno obrnem, spustim po stopnicah, znajdem se v drugem slabo osvetljenem hodniku in nadaljujem svoj tek. Slej ko prej moram najti izhod. Poskusim nekaj vrat, mimo katerih tece, a vsa so zaklenjena. Ždi se mi, da sem v tej stavbi sam. Ta je ocitno zapuscena, zaprta, neomejena do vsakogar. Torej, kako sem koncal tukaj? Skusam kricati, a uspe mi hripav vrisk, kot bi moje glasilke se vedno bile tovarnisko zaprte, nepripravljena za uporabo. To me niti ne skrbi prevec, saj me tako nihce ne more slisati. Ker sem utrujen se odloam za se kratek odmor. Žmotijo me vprasanja. Kdo sem jaz? Kaj je ta hisa labirint, kako sem lahko znasel tukaj, v tem ocitno opus-cenem kraju? Žakaj tecem, odkar sem prisel k zavesti? Kako se lahko nekdo zbudi iz nezavesti, medtem ko tece za nekaj? Nic od tega nima smisla in nejasni spomini v mislih se ne izkristalizirajo v dejstva ali uporabne informacije. Mogoce bi preprosto moral teci, dokler ne pridem ven. Torej, to je tisto, kar sem naredil. Ne stejem koridorjev, skozi katere sem vihraje stekel, ne stejem ste-vila stopnic, po katerih sem se spustil ali stevila zaprtih vrat, mimo katerih sem tekel. V trenutku, ko mi v meni napihnjena strah in negotovost sporocata, da ne bom nikoli nasel poti ven, sem videl sij luä na koncu hodnika. Žakricim, in tokrat moj glas ze bolje deluje. Izstrelim se kot puscica proti izhodnim vratom, kot da je prehod v raj, jih odrinem, se pojavim zunaj in obsta-nem kot mrtev. Čakajo me trije oborozeni strazarji v zelenih uniformah, zagotovo so slisali moj krik in vame usmerijo svoje puske. Eden izmed njih rece: »V redu, se eden!« Medtem, ko sem se vedno poskusal vpijati vse te nove obcutke (hladen zunanji zrak, prsenje, mracni oblacni pokrov neba, mokra cesta, ob njej sive stavbe, trije vojaki in vozila, parkirana lucaj stran), me je eden od uniformiranih fantov vklenil in nic kaj sveca-no porinil ob oklepno vozilo. Nisem se trudil z odporom, saj se zavedam, da nimam moznosti proti trem oborozenim vojakom. Poskusil sem vprasati, kaksen nesmisel je vse to, ampak sem momljal nekaj nerazumljivega. Ti trije me sploh ne poslusajo. Odprejo zadnja vrata tovornjaka, me potisnejo notri in mi sledijo. Postavim se nazaj na noge in se soocim z nekom neprijaznega videza v oklepljeni zeleni uniformi, ocitno tem trem fantom nadrejenega. »Se enega imamo porocnik,« rece eden izmed njih. Porocnik prikima in pokaze na nekaj, kar je videti kot pilotski sedez. »Žvezite ga,« ukaze svojim ljudem, »in se ga znebite!« Potem obrne pogled k meni, »Žal mi je, kolega! Nesmiselno je ponavljati vajo, do tega sem bolan in utrujen, vendar mora biti delo opravljeno. Na podlagi izvrsnih odredb bo vase telo reciklirano. Prosim, brez vprasanj, ker ne morem pomagati.« Obrne pogled stran od mene, in namigne ljudem, naj nadaljujejo. »Pocakajte! Povejte mi, za kaj gre,« recem, vesel, da imam v tem kriticnem koncno normalen glas. Porocnik strese z glavo, na moje presenecenje eden od vojakov pravi: »Povej mu, porocnik! Človek si ne more pomagati. Žasluzi si pojasnilo.« Pricakujem izbruh besa in ogor-cenja tej zavrnitvi ukaza od nadrejenega, vendar porocnik na moje zacudenje vzdihne in rece: »No, v redu. Povedal vam bom nestetokrat ponovljeno zgodbo.« Že nestetokrat? Ne razumem kam me vozijo, vendar nimam casa vprasati, saj je porocnik ze zacel svojo zgodbo. Svoj pogled je fiksiral na nekaj na svojih nogah v prizadevanju, da bi se izognili mojim ocem. »V stavbi, iz katere prihajas, se je izvajal vojaski poskus, kot vidis, Čopy-Čat raziskovalni projekt. Poskus se je izjalovil, nihce ne ve, kaj je slo narobe, kraj je bil evakuiran in je zdaj strogo varovan. Varujemo ga ljudje, kot smo mi, dokler znanstveniki ne bodo nasli odgovorov na vsa vprasanja in resitve za neprijeten stranski uanek, ki te je pripeljal sem.« Porocnik vzdihne, si oblizne ustnice in nadaljuje. Njegov glas je obrobljen z utrujenostjo in navezanostjo. Slisati je, kot da to zgodbo pripoveduje tako dolgo, kot se spomni, je zgodba, ki jo sedaj pozna na pamet, ampak bi jo najraje povsem pozabil. »Eksperiment z neke vrste snovi za razmnozevanje je sel po zlu in od takrat kar naprej zbiramo to prekleto surovo stvar in vracamo v rezervoar. Ta stvar podvaja priblizno desetkrat na dan fanta, ki je bil iz nekega nerazlozljivega razloga ujet v duplikatorju v casu nezgode. Ta clovek, omoticen in sokiran, vedno stece. Medtem, ko pocasi prihaja k sebi z na novo replicira-nimi cuti, koncno plane ven. Mi naj bi ga potem ujeli, usmrtili, saj je dejansko le kup podvojene snovi in ga vrnili nazaj v rezervoar. Tako naj bi se izognili nece-mu grozljivemu, kar pa ne smem povedati. Saj se spomnite, to je zaupni vojaski poskus!« Porocnik pogleda vame, njegov obraz se spremeni v brezizrazno masko in za trenutek nastopi srhljiva tisina. »Jaz sem ta fant. Je tako?« zasepetam in porocnik samo prikima. »Kako dolgo se ze to dogaja?« sem vprasal. Porocnik odkima: »Zelel sem, da me ne bos spomnil,« pravi, »Lahko pa vam zagotovim, da sem videl na stotine vas, vse identic-ne in preprican sem, da jih bo po tebi se veliko več« »Torej me boste ubili?« »To ni ubijanje,« porocnik protestira, »Vi niste resni-cna oseba. Ste kopijo v neskoncni seriji podvojenih raz-licic originala, ki je preminul. Glede tega so bili zelo formalni. Subjekt se ne dvigne zaradi koga od nas, vse ekipe delajo v izmenah po uro. Saj veste, ker se vedno znova vracate. No, bojim se, da je to vse, kar vam lahko povem.« »Kdo sem?« vztrajam, »Kaj je moja vloga v poskusu? Ali sem res umrl, ali je moj prvotni jaz se vedno ziv in ujet nekje na tej napravi? Bo ta nesmisel trajal vemo?« Ampak porocnik zdaj odlocno odkima in trije vojaki me posadijo na stol. »To bo hitro in nebolece,« je pomirjujoce dejal eden od njih. Ni dvoma, da je to ze velikokrat rekel. Trije vojaki in porocnik si izmenjajo poglede in kasneje njegov pogled spusti nazaj name in mola. »Fantje, mislim, da je konec z mano,« recem. »Ja, za vas morda,« porocnik mrko odgovarja, »Toda ne za nas. Ne verjamem, da smo videli zadnjega od vas. Zbogom, prijatelj. Kmalu se znova vidimo.« Potem eden izmed vojakov obrne stikalo in svet potemni. ZF(?) ZGODBA ф ČRVINA VERNIH Bojan Ekselenski Znanstveniki Kalifata so dosegli pomemben napredek. Veliki Alah jih je navdihnil, kako fizično priti v Njegovo bližino. Zdaj bodo pokazali nevernikom! Sončili se bodo v neprekosljivem sijaju Alahove navzočnosti. Pokazali bodo bogu vse svoje kreposti, veličino dezel Kalifata in nedoumljivo moč edine prave vere v edinega pravega boga. Evrolandija se je zbudila s čudovito novico. Kongrega-cija za stik z bogom je udejanjila čudovit izum. Bozji izum. Biti blizu boga ni več fikčija. Iznasli so vrli znanstveniki, bog varuj njihove duse, tehnologijo za dosego blizine večnega nebeskega očeta. Končno bo sin človekov lahko nagovoril boga očeta, se rokoval s sinom bozjim in se pogrel s plameni svetega duha. Dokazali bodo, kdo ima edino resnično vero v edinega resničnega boga. Veselje odmeva tam med najvisjimi gorami sveta. Lame, honorarno se atomski fiziki, so nasli pot do Budi-nih stopal. Pravih stopal. Za nirvano ne bo treba začeti ob vznozju neskončno visoke gore, temveč jih bo iznajdba pripeljala tik pod vrh, od koder bo do čilja samo se nekaj lahkotnih korakov. Iznasli so gondolo do bozjih stopal. Dalajlama je zdaj prepričan, da je budizem edina prava pot do edinega pravega boga. Sredi pusčave je Kalifat postavil skrivnostno zgradbo, čudezno stvaritev resnično vernih. Američane je premagala radovednost. A glej ga zlomka! Vsi sateliti so posneli en sam nič. Tudi taksna in drugačna letala so ostala praznih diskov. Niti groznja z bombardiranjem se ni obnesla. Strog ameriski gospodar skliče svoje pse: »Kalifat je postal resna teroristična groznja! Kako si drzne skrivati svoje skrivnosti?« Kalif seveda ne poslusa pridige gospodarja sveta. Glavo ziba v ritmu napevov, ki jih predvaja njegov telefon Bagdad X1. Odkar so Američani rekli Ne za Jabolka, so se v Kalifatu čisto dobro znasli. Kjer je volja, je tudi pot. No kalif je ta pregovor malče moderniziral - kjer je denar, tam je zagotovo pot na čilj. Rim, čenter Evrolandije, objame mistična megliča. Kongregačija je postavila svoj čudovito veličasten Stroj. A skrivnost je treba varovati. S Torinskim prtom so prekrili svoj skrivni bozji čudez. Noben satelit, nobeno letalo ne zmore s svojimi umetnimi očmi pre-dreti do nedoumljive skrivnosti Stroja. Ameriski gospodar znova besneče kriči: »Evropa je postala groznja nasi načionalni varnosti! Mednarodna skupnost tega ne bo tolerirala!« Sveti oče opazuje Stroj, prekrit s Prtom. Veselo kramlja s svojim Sančtum S5. Imel je o čem kramljati. Na planoti poleg Lashe nastaja kupola čudnega sijaja. Takoj privlači satelite in ostale umetne oči. A kupola noče izdati svoje skrivnosti. Prekriva jo Dalajlamov plasč. Gondola nirvane noče in noče razkriti skrivnost svojega mističnega ustroja. Ameriski gospodar je resnično jezen. Nihče mu ne zna pojasniti, zakaj je kupola poleg Lashe neodkrita skrivnost. »Mislili smo, da so Tibetanči nasi prijatelji. Kitajči so ze vedeli, zakaj so jih okupirali! Namesto prijateljstva nam ponujajo teroristično groznjo.« Drzavni sekretar pihne skozi zobe: »Tibetanči so se spoprijateljili s Kitajči. Mednarodna skupnost se bo zganila. To vam zagotavljam.« Kalif vstopi v napravo. Izgine. Sveti oče stopi skozi mavrična vrata Stroja. Izgine. Dalajlama pogumno zakoraka pod kupolo. Izgine. Ameriski gospodar se odloči. Vsi sledijo Kalifu. Izginejo. Vsi sledijo Svetemu očetu. Izginejo. Vsi sledijo Dalajlami. Izginejo. Izplujejo letalonosilke, polne letal. Izplujejo podmorniče, polne konič pogube. Zabrnijo zverski zvoki tankov. Kalif sreča Svetega očeta. Dalajlama sreča Kalifa. Vsi srečajo vse. Nepopisna gneča vlada v majhnem prostoru. Kalif je presenečen: »Sveti oče, kaj ti tukaj, na konču črvine do Alaha?« Sveti oce odvrne: »Tudi jaz imam isto vprasanje. Kaj pocnes na koncu crvine do boga oceta, sina in svetega duha?« Vmesa se Dalajlama: »Kako sta se vidva znasla pred Budinimi stopali? Kaj pocneta v dvorani nirvane?« Tedaj ugotovijo, da je okoli njih polno cudnih bitij. Kalif se cudi: »So to bozje stvaritve?« Sveti oce se pogladi po bradi: »Kaksen je to dvor Oceta, poln bitij, ki jih ni v Svetem pismu?« Dalajlama ne skriva zacudenja: »V nasih spisih pise vse o ustvarjenju sveta, a nikjer ne omenjajo teh kreacij.« Lopute se odprejo. Izletijo ognjene puscice pogube. Letala vzletijo in kot besneci roji jeznih srsenov zatemnijo nebo nad mesti duhov Kalifata. Silhuete nevidnih bombnikov preletijo tihi zastor Himalaje. Tanki zaropotajo po praznih cestah Evrope. Iz crvin prihajajo pred vrata bozanska vedno novi in novi prisleki vseh barv koze, perja, udov in pisanega stevila oa. Kalif, Sveti oce in Dalajlama prepoznavajo ljudi svojih dezel. Vsi so prisli. Tudi prostitutka iz Bruslja, goljuf iz Firenc, droben tatic iz Bagdada ali tihotapec iz Lashe. Atomske gobe se dvignejo v nebo. Orkani pogube odnesejo, kar so nekoc ljudje zgradili. Ameriski gospodar s svojimi slednimi psi zre v ekrane. Najprej dra-maticne podobe unicenja, zatem velike zaslone zapolni snezenje praznine. Veselo zaploska: »Unicili smo teroriste. Mednarodna skupnost nam bo hvalezna.« Eden od mrkih generalov zvedavo vprasa: »Katera mednarodna skupnost?« Sveti oce se spogleda s Kalifom in Dalajlamo: »Zakaj smo se mucili vsak s svojo napravo? Ce bi jo gradili skupaj, bi ze davno prej prisli pred bozje oblicje.« Kalif in Dalajlama soglasno odvrneta: »Ce se ne bi lotili izgradnje, ne bi nikoli vedeli.« <> BEG V NEZNANO PODOBE IZ PRIHODNOSTI Vid Pečjak Teleburgi so cakali, da jih pridejo iz agencije iskat. Sedeli so na kavcu v sprejemnici, le Mark je brskal po racunalniku in iskal nove informacije. Nenadoma je poskocil in glasno prebral: »Mednarodni Odbor za polet na planet Hermes objavlja spisek potnikov. Kot je bilo receno ze prej, poletijo osebe, ki so financirale projekt, osebe, ki so visoki strokovnjaki, 20 odstotkov preostalih pa naj bi dolocil zreb. Zrebanje je bilo danes zakljuceno. Iz nasega kantona so bili izzrebani Adam Vigred, Margareta Schwartz, in Mark Teleburg.« Druzina je zavpila: »Hura! To smo mi, Teleburgi!« Mark je nadaljeval: »Jujuh! To je sreca, se vec, neizmerna sreca, ki je nikoli nisem pricakoval. Nase prezivetje! Ko smo se prijavili, sem menil, da imamo samo odstotek verjetnosti, da nas bodo sprejeli.« »Se manj!« je dejala Klara. »Med dvema milijonoma prijavljencev!« Mark je bral naprej: »Mednarodni odbor za odhod na planet Hermes je sklenil, da z izzrebanci lahko potujejo njihove druzine, namrec registrirani partner ali partnerica, mlajsa od 55 let, in njuni otroci v starosti od 1 do 20 let.« Ana je veselo pripomnila: »Torej gresta tudi Klara in Andi.« Mark je nadaljeval: »Potniki lahko vzamejo s seboj najvec 20 kg prtljage brez nevarnih sredstev. Potreben pa je natancen zdravniski pregled. Odbor ima pravico, da v zadnjem trenutku iz opravicenih razlogov zamenja posamezne potnike.« »Kaj pa so nevarna sredstva?« je vprasal dedek Oto. »Nuklearno orozje« »Bezi, bezi!« ga je zavrnila Ana. »Kdo pa bi jemal nuklearna eksploziv na tako dolgo pot? Ze od upora mladih v 21. stoletju teroristov ni vec.« »In ce se ponovijo? Glede na to, da bo vecina prebivalstva ostala na propadajoci Zemlji, lahko pride do nevarnih nemirov. Mi smo izjemniki.« »Ne bodo se ponovili. Brez tajkunov bo svet lepsi in prijetnejsi. Ocistil se bo najhujse nesnage, nenasitnih pijavk, ki nam pijejo kri in ovirajo nadaljnji razvoj planeta.« »Spet filozofiras?« je vprasala Ana. »Zreb je izbral nas in to naj nam zadostuje. Zal mi je, Oto, da ne mores z nami. Radi bi te imeli pri sebi. »Zal nam je vsem,« je pristavil Mark. Oto pa se ni dal. Vprasal je: »Kdo pa pravi, da zelim z vami? Ne zalujte. Jaz sem vesel, da ostanem tukaj. Spremenili bomo socialne odnose in ocistili okolje. Brez danasnjih politikov in tajkunov bo slo. Ustvarili bomo boljsi, lepsi, pravicnej-si svet in tudi varnejsi svet.« Pozvonilo je. Odprli so vrata in vstopil je Andi. Ana ga je vprasala: »Andi, ali ze ves?« »Vem, vem!« je odgovoril Andi. Imamo neverjetno sreco. Zreb je izbral naso druzino. »Ali ni to cudovito?« je rekla Klara. »Namesto da se zadusimo tukaj, potujemo na cisti planet Hermes! Oci, poglej na internet, kaj pise o njem.« Mark je bral: »Nedavno odkriti planet Hermes nahajamo v oson-cju Proxima Čentauer, ki je oddaljen 4,5 svetlobnih let od Zemlje. Po velikosti je malo manjsi od Zemlje. Na njem je zemeljska raziskovalna postaja, ki zbira podatke o planetu. Tukaj je nekaj bolj podrobnih podatkov: Oddaljenost od maticne zvezde 120 milijonov km, obhodna doba 400 zemeljskih dni, naklon 1.800 stopinj, premer na ekvatorju 9.504 km, povrsina 2.400.100 km, masa 11.400.100 kg, teznost 0,70 g. Temperatura na povrsin: min. -20 stopinj, max. 30 stopinj Č, tlak 1,5 kPa, sestava zraka: 70% ČO2 25% kisika, vodne pare ... « »Pustite te stevilke,« ga je prekinil Andi, »ki jih beremo ze vec kot leto dni. Pomembno je nekaj drugega. Kdo odpotuje in zakaj. Odgovor je na dlani: odpotujejo tajkuni, ljudje, ki imajo veliko pod palcem in veliko socialno moc. Poleg njih visoki strokovnjaki, ker bogatasi ne morejo brez njih preziveti na novem svetu.« »20% je navadnih drzavljanov, ki jih je izbral zreb.« »Pa ves zakaj?« je zajedljivo vprasal Andi. »Ker se bojijo nemirov, bojijo se, da bi jim preprecili odhod z Zemlje. Zato so odvrgli nekaj drobtinic z mize. Pesek v oci. Zdaj ne more nihce reci, da je polet rezerviran samo zanje in da so nacrtovalci spregledali navadne drzavljane. Poleg tega bodo na Hermesu potrebovali tudi delovno silo, ki naj bi pomagala zgradit nov dom. Tam ne bo bagerjev in buldozerjev, ki nam tukaj nadomescajo fizicne delavce.« »Naj gredo!« ga je podprl Oto. »Zal bodo med njimi tudi nedolzne in nic krive zrtve, taksne kot druzina Teleburg.« »Mislis, da bomo cistili kanale?« se je prestrasila Klara. »Tudi stranisca,« je dodal Oto. »Mislis, da bodo tajkuni sami cistili svoje sranje?« »Odletelo bo vsega skupaj 80 ljudi, v naslednjih poletih pa se nekaj sto. Zagotovo manj kot tisoč. Vsaj v tem stoletju. To pa je premalo. Brež ižbiranja ne gre.« Andi je omalovažujoče žamahnil ž roko. »Potem bi bilo bolje, da ne odleti nobeden,« je rekel. »Poleg tega bodo odsli ravno tisti, ki so povžro-čili sedanjo katastrofo, odsli bodo na varno krivči, medtem ko bodo njihove žrtve ostale tukaj. Vprasu-jem se: ali je to pravično?« »Komu pa je mar pravičnost? Oditi bi morali vsi skodljivči, strokovnjaki pa ostati, da pomagajo obnoviti svet,« je menil Oto. »Krivi so nasi predniki!« »Gotovo,« je dejal Andi. »Prekleti predniki! A krivi niso samo tisti, ki kradejo, temveč vsi, ki imajo od tega korist. Ali lahko rečete, da ste povsem nedolžni? Ali niste nikoli kupili plastičnih predmetov, nikoli kurili fosilnih goriv, nikoli smetili po čestah, travnikih in goždovih, prižigali po nepotrebnem luči in trosili karbonsko elektriko, nikoli ... ? Pa kaj bi govoril! A nekaj vem: ne bo minilo niti sto let, ko bo novi planet postal prav tako onesnažen, kot je ždaj Zemlja. Kar se Jane-žek nauči, to počne vse življenje. Kam pa bodo odsli nasi potomči potem? Na nov planet? Koliko pa je gostoljubnih planetov v nasi galaksiji? Deset, sto ali tisoč?« »Kaj se pritožujes?« ga je žavrnil Mark »Ali ne bos tudi ti odsel na Hermesa?« »Vidim, da me ne ražumete. Saj ne gre žame. Prisegamo na pravičnost. Ne vidite, da prisegamo na nekaj, česar ne obstaja, česar ni ne na tem, ne na onem svetu. Grem pogledat v hladilnik, da pojem že žadnji žemeljski sendvič in popijem se žadnji kožareč žemeljskega soka.« Odsel je v kuhinjo in žaprl vrata ža seboj. »Andi je ježen, ker ne odpotuje tudi njegova Alina,« je rekla Klara. »Jaž ga ražumem. Preveč je žaljubljen.« »Zaljubljenost ni greh!« je dejal Oto. »Vsi smo nekoč osvajali dekleta in se poljubovali ž njimi. Tudi ostareli Oto. Alina pa naj bo žadovoljna, da ostane. Svet bo postal lepsi in sprejemljivejsi kot je sedanji.« »Bomo napisali prosnjo, da vaju vžamemo s seboj, a slutim, da nam ne bodo ustregli. Pravila so želo stroga. Zakaj pa nimata otroka? Skupaj sta že več kot stiri leta, a nič.« »Zame ne prosjačite,« je rekel Oto. »Vesel sem, da ostanem. Ne bom prosil usmiljenja.« »Pred stirimi leti nismo vedeli, da bo mogoče žbe-žati v vesolje. Mislili smo, da ne bo tako hudo in da se bomo navadili na nove ražmere. Ražen tega sta bila žares se premlada. Kdo pa ima otroka pred 30. letom?« Ražsirila je roke in pogledala po drusčini. »Prekleti predniki!« je že tretjič vždihnil Mark. »Saj so vedeli, da bodo imeli potomče? Zdaj pa potomči plačujejo njihove grehe? Zdi se neverjetno.« »Neverjetno, a resnično,« je dejala Klara. »Zadnjikrat sem prebirala stare dokumente in odkrila, da so nekateri ljudje vendarle protestirali proti nežadržnemu uničevanju planeta.« »Zal žaman,« menil Mark. »Ena lastovka ne prinese poletja. Mar Andi misli, da odhajamo ž veseljem? Stokrat rajsi bi ostal tukaj v ugodnih življenjskih ražme-rah. Ne pa v negotovih in nevždržnih, prav peklenskih, kot se nam kažejo ždaj. Pripravimo se rajsi na odhod. Napisimo spisek tega, kar bomo vželi s seboj. 20 kilogramov na osebo ni veliko. Poslovimo se od sorodnikov in prijateljev. S Hermesa se nihče ne bo vrnil na danasnji svet. Odhajamo ža vedno, nažaj ne pridemo. Pisma pa bodo potovala v obe smeri 9 let! 300.000 kilometrov v sekundi. Saj to je grožno.« »Jim verjames?« je bila negotova Klara. »Obljubljajo, da bodo vželi s seboj tudi pomembne aparate in živali,« se je oglasila Ana. »Pojdi no nekam!« jo je žavrnil Oto. »Nemara tudi stranisčne skoljke in pinčete ža puljenje obrvi?« »Seveda,« je pritrdil Mark. »Kako pa mislis, da bomo živeli na onem svetu?« Oto je ironično pripomnil: »Naj odnesejo komarje in vse skodljivče. Pa muhe, sčurke, podgane in misi.« Klara ni soglasala: »Ne ravno živali, pač pa tkiva ža kloniranje. Požna-te žgodbo o Noetovi barki? Bog je hotel poplavili svet, pravičniku Noetu in njegovi družini pa je naročil, naj si naredijo barko in resijo sebe ter druga živa bitja na planetu. Ta barka bi morala biti neverjetno velika. Danes živali klonirajo in tkiva ne vžamejo veliko prostora. Verjetno pa ne bodo klonirali komarjev in drugih strupenih živali.« »Kaj pa,če ima Hermes lastne strupene živali. In mi bomo neke vrste Neotova barka. Samo da na ladji ne bo pravičnikov.« »Ali ne verjames, da živijo na svetu tudi pravični ljudje? »Verjamem,« je rekla Ana. »Ce vprasas ljudi, so vsi pravičniki. V resniči pa smo taksni samo bele vrane.« »Ne vem. Kadar prosijo bolniče organe, se prijavlja na tisoče žastonjkarjev. Tudi anonimni darovalči niso redki. » »Ti bodo ostali. Z njimi bomo žgradili nov svet, lep-si od Hermesa,« se je oglasil Oto. Klara pa mu ni ostala dolžna: »Dedek, ti si nepopravljiv činik. Prosim te, ne vžemi nam vere in upanja. To je vse, kar nas drži pri življenju.« Ana pa je menila: »Nas Andi je bela vrana. Zal mi je žanj. Vem, da bo pogresal Alino. Upam, da ne bo naredil kaksne neumnosti. Vedno je ravnal želo nepremisljeno. Spomnim se, kako se je kot otrok stepel ž mnogo večjim fantom, ki te je nadlegoval.« »Kaj pa naj bi storil?« je vprasala Klara. »Prekleti predniki!« je zarobantil Oto. »Nic niso mislili na nas. Vendar se sprasujem ali pa mi mislimo na potomce? Ni nam mar zanje. Saj sploh ne vemo, kam pluje nasa ladja, ki ji pravimo zivljenje.« Prekinil ga je zvonec. Vstopil je postar. Brez maske in zato ga je Ana najprej vprasala: »Kje pa imas masko?« »Dovolj jo imam. Zdaj hodim brez. Knaussov Korel jo je vedno imel na obrazu. a je pred nekaj dnevi umrl zaradi embolije pljuč« »Ti mi smo jo siti, a jo vendarle nosimo.« »Ko imas necesa dosti, se ne bojis več Kar je pre-vec, je prevec. Tukaj je sporocilo komisije. Cestitam! Redki imajo tako sreco.« Ana je brz odprla kuverto in vzela ven svezenj obrazcev. »To so pa hitri! Vsak izzrebanec mora izpolniti obrazce, da dobi dovoljenje za odhod.« Bere: »Starost, izobrazba, stan, stevilo otrok, velikost in teza ... Kaj pa jih brigata moja velikost in teza?« »Da izracunajo celotno tezo posadke. Teza v plovilu je omejena.« »Nazadnje bodo hoteli vedeti se stevilko mojih cev-ljev. Kaksna birokracija!« »Poslusajte!« je vzkliknila Klara. Zunaj so se slisali pritajeni kriki. Cez nekaj casa je pocil strel. »Protesti!« je zavpil Andi. Planil je skozi vrata hise in Klara mu je sledila. »Danasnja mladina skace cez vodo tam, kjer je most,« je rekel Oto. »Ni mostu,« je menil Ana. Andi in Klara sta se pridruzila mnozici, ki je korakala po cesti. Slisali so se kriki: »Lopovi! Barabe! Ne boste nam usli. Hocemo zraven!« Zazvonilo je in vstopil je sosed Mark. S hitro potezo si je strgal masko z obraza. 1. dejanje Mark: Aha, se je ze zacelo. Upam, da ne bodo prep-recili odhoda! Maks (pozvoni in vstopi): Pozdravljeni. Mark: Kaj bo dobrega, sosed Maks? Dolgo se ze nismo videli. Maks: Sem slisal, da ste izzrebani. Imate prekleto sreco! Oto (dvigne glavo): Ali pa nesreco. Mark: Imamo sreco, ki ni prekleta. Maks: Zares. Mi je nismo imeli. Prisel sem, se pogovorimo. Mark: Zares? Povej, kaj te tezi? Maks: Smo v tezkih razmerah. Helenca je bolna in komaj prenasa onesnazeni zrak. Vsak dan ima astma-ticni napad. Zdravnik ji napoveduje smrt. Midva z Ano sva na koncu potrpljenju. Pomagaj nama. Mark: Kako? Maks: Prodaj zadetek na zrebu. Otroka morava odpeljati iz tega peklenskega okolja. Sicer bo umrla. Mark: Menim, da zadetka ni mogoce prodati. Kdor je izzreban, je pac izzreban. Maks: Usmili se nase hcerke. Lepega dne nama bo umrla. Napeljali smo umetno klimo v njeno sobo, a se ne sme premakniti iz nje. Poleg tega popolna izolacija ni mogoca. Nima nobenih izgledov, da zivi normalno zivljenje. Mark: Ne morem. Skrbim za lastno druzino. Ali naj moja druzina umre zaradi tvoje? Maks: Tega nisem prosil. Tvoja druzina je zdrava, moja pa ima hudega bolnika. Po novih podatkih se stanje na Zemlji izboljsuje. Koliäna CO2 se je zmanj-sala, prav tako strupenih plinov. In kar je glavno: Ostali boste doma! Blagor doma, kdor ga ima. Mark: Ne vem. Preprican sem, da zamenjav ne sprejemajo. Maks: Poznas Vilija Petrovica? Njemu je uspelo zamenjati rezervacijo za svojega bolnega sorodnika. Mark: Ali res? DRUGOTNOST.SI SVET NA DRUGI STRANI DOMIŠLJIJE www.drugotnost.si Kar ni mogoce najti v tej stevilki, je zagotovo na nasi spletni strani. Tudi stare stevilke Jasubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve stevilke) do danes in to v PDF! Mark (se obrne h Klari.] Daj, Klara, poklici Vilija Petrovica. Oto: Ne razumem, da se vsi tako pulite za vozno karto. Namesto da bi se posvetili propadajoa zemlji in jo skusali obnoviti, da bo taka, kot je bila. Klara (pritisne na daljinca]: Jaz nisem zato, da se premislimo. Hermes bo boljsi od Zemlje, naj jo se tako obnavljamo. Bog je najprej sebi ustvaril brado. Mark (telefonira]: Tukaj Mark, saj se poznava. Pred dvema letoma sem ti pomagal odnesti nesnago in zelez-nino na deponijo. Kaj zelim? Slisim, da so ti dovolili prenesti izzrebani zadetek za tvojega sorodnika. Vili: Poskusil sem, a mi zal mi ni uspelo. Ni slo. Rekli so, da ne prenasajo dobitka na drugo osebo. Poleg tega nisem bil izzreban, temvec so me vzeli kot visokega strokovnjaka za elektroniko. To pa je nekaj drugega. Mark: Zal mi je. Zdaj vsaj vem, da ne gre. Maks: Saj te razumem. Vem, da bi pomagal, ce bi mogel. Si podata roko, Maks odide. Kmalu zatem se znova zasliši zvonec na vratih. Skozi priprta vrata pomoli glavo Glista. Glista: Čestitam! Bral sem na Book writingu. Imeli ste neverjetno sreco. Mark: Kaj zelis, kolega Glista? Je kaj novega v sluz-bi? Sporoci tistim, ki se ne vedo, da odpotujem. Ana: Na veke vekov. Vsako slovo je tezko, najtezje pa takrat, ko ves, da se ne vrnes vec. Glista: O, vsi vedo. Rad bi te nekaj vprasal. Mark: Na dan z besedo. Glista: Koliko in komu ste placali? Mark: Nikomur. To je bil zreb. Glista: Pojdi no! Le kdo bi verjel? Spomni se, kako sem te na plesu branil. Sam se ne bi obranil. Moja pest je mocnejsa! Mark: Tako se je zgodilo in pri tem ostanem. Zdaj pa, prosim, da nas pustis, ker moramo opraviti se veliko dela. Glista vihravo odide. A kmalu spet zazvoni. Vstopi profesor Mižek Mark: Pozdravljeni, spostovani profesor Mizek! Kaj je novega? Mižek: Na poti na univerzo sem se ustavil se pri vas. Kot veste, je bila Klara je bila moja najboljsa ucenka. Klara: Res je, dva semestra. Kako, da se me spominjate? Mižek: Kdo se ne bi spomnil tako odlicne student-ke? Saj si bila en semester celo moj demonstrator! Cestitam na zadetek na zrebu. Sedeli ste v drugi vrsti, tretji sedez z leve strani. Zdaj pa imate neverjetno sreco. Pravim sreco, ker po verjetnostnem izracunu ne pridete niti v skupino p < 0,05, kaj sele p<0,01. Klara: Zares. Se zdaj poznam nazive silogizmov, s katerimi ste nas gnjavili pri logiki. Barbara, celarent, darii, ferio, baroco, bocardo... Mižek: Dovolj je, dovolj! Saj vem, da jih se vedno znate. Tudi Aristotelove zakone. To je identiteta v vasem nezavednem. Klara: ... ki je struktuirano kot jezik. Spominjam se vasih besed. Naj ponovim zakone? Mižek: Nikakor! Nisem prisel na izpit, temvec da vam cestitam! Res vam privoscim beg iz ekoloskega pekla. Zelite slisati moje poslovilne besede? Mark: Vsekakor! Mižek: Zreb vas ne odvezuje humanitarnih dolzno-sti. Upam, da ostanete odgovorni, kot ste bili doslej. Z makrobiotiko imate sanse, da prezivite. Diletantizem pa bi pomenil dihotomijo in ponoven razpad druzbe na razrede. Vse naj ostane transparentno, kar pa doslej ni bilo. Zato so izbruhnili nemiri. Vsak fetisizem je utelesenje lazi. Tako, zdaj pa grem. Ne bom rekel na svidenje, pac pa srecno pot. Odide. Klara: Joj, kako malo ga razumem. Cudno, da se ni zrinil med odposlance. Mark: Profesor Mizek je cudak! (Čez kratek premor.] Kmalu odpotujemo. Imamo mesec dni casa za pripravo. (Se obrne h Klari.] Kot vidim, ga privlaäs? Klara: Le kaj bi s tako staro, osivelo in pohotno mrcino? Zapleše, kasneje se ji pridruži Ana. Ana: Potujemo v Jeruzalem, kdo gre z nam? Od tam naprej v Betlehem, ti gres z nam! Pozvoni videofon. Klara ga odpre. Klara: Prihaja moj zarocenec. Jakob. Mark: Kaj mu bos rekla? Klara: Da odhajamo. Mark: Ves, da ga bos zelo prizadela? Klara: Vem. Ze dolgo trpi za depresijo in moj odhod ga bo dokoncno zlomil. Pred dvema letoma je grozil s samomorom in so ga zdravili na psihiatricni kliniki. A kaj naj storim? Saj bi ga vzela s seboj, ce bi se dalo. Vendar se njemu na cast ne bom odrekla svet-lejsi prihodnosti. Kmalu zatem Jakob vstopi. Jakob: Dober dan. Prisel sem se posloviti. Mark: Nobeno slovo ni prijetno. Zal nam je zate. Jakob: Rad bi govoril na samem s Klaro. Prisotni odidejo skozi stranska vrata in Jakob ostane sam z njo. Stopi tik k njej. Jakob: Klara, ali si kdaj pomislila, kako bo z menoj, ko te bom izgubil? Ko bom ostal sam s svojim srcem, ki te prevec ljubi? Ko bom izgubljen taval po mestu in klical: Klara, Klara ...? Ko bom sleherno noc sanjal o tebi in se zbudil v prazni postelji? Klara: Sanje naj ostanejo sanje. Čim jih skusas ure-sniciti, se pretrgajo in jih ne sanjas vec Mislila sem nate in mi je hudo. A kaj naj storim? Jakob (jo objame): Ostani z menoj! Klara: Tukaj? Ne morem! Razmere se bodo hitro slabsale, jaz pa imam sele 18 let in bi rada se zivela. Jakob: Nisem dosti starejsi od tebe. Tukaj bi zivela skupaj. Pravijo, da ljubezen premaga vse ovire. Premagala bova zastrupljen zrak, vodo, neznosno vroä-no, pomanjkanje dobrin ... S teboj ne bom pogresal niti elektrike, hrane, vode... Klara: Ne, ne, ne morem! Kdor zavrne novo zivlje-nje, ga zavrne za vselej. Jakob: Klara, pomisli, razmere se izboljsujejo. Žrak postaja cistejsi, voda manj strupena, vse se bo se popravilo. Vecina ljudstva ostane itak na Žemlji. Žakaj bi se izogibali usodi clovestva? Klara: Prebivalci Žemlje bodo postali fosilni ljudje, ziveli bodo brez vsega, kar potrebujejo za zivljenje. Jakob: Ali mislite, da boste ziveli na Hermesu v zlatih dvoranah? Klara: Ne, vendar v upanju, da bomo zgradili boljsi svet. Jakob: Ž novimi tajkuni? Klara: S komurkoli, zato ne ostanem tukaj. Odpotujem s svojo druzino med zvezde. Jakob: Druzino imava lahko tudi tukaj. Klara: Ž otroci, ki bodo hlastali za zrakom, ki jih bodo mucile ekoloske bolezni, ki ne bodo docakali zrelih let? Jakob: Ampak to bo usoda vseh. Žakaj se ji izmi-kas? Klara: In kaj potem? Če bodo trpeli drugi, ne bo moje trpljenje nic manjse. Ne, Jakob, saj te imam rada, ampak ocitno premalo. Jakob (jo spusti): Se enkrat te prosim, ostani z menoj. Klara: Ne in ne! Si bova pisala. Jakob: Pisma bodo potovala nekaj let. Razen tega naju ne bodo fizicno zdruzila. Tolazis me s pravljicami. Klara: Žal mi je. Jakob: Se se bova videla, cutim! Ž naslednjim transportom pridem za teboj. Klara: Le kako? Ža zreb potrebujes neizmerno sre-co, ki je ti nimas, najboljsi dokaz je to, da si izbral mene. Jakob se obrne, si nadene obrazno masko in si jo spet sname. Jakob: Prisel bom za teboj v eni od naslednjih odprav. Jakob: Kako neki? Kupil bom karto. Bogdan mi je povedal, kako pridem do nje, Klara: Siromak si zeli vse tisto, cesar nima. Kako bos pa prisel do denarja? Ž delom se polza ne ujames. Bili so na Žemlji casi, ko so govorili: delu cast in oblast. Minuli so. Ža vedno. Jakob: Če ne bo slo drugace, bom oropal bom banko. Klara: Kot kavboji v starih casih, ali ne? Toda ti casi so minili, banko lahko oropas le s financnimi mahinacijami, ne pa z ukazom »roke gor!« Prevec gle-das stare filme. Poleg tega nimas nobenega smisla za bancne mahinacije. Ostal si reven postenjak in nimas nobenih pogojev, da bi postal bogat tajkun, niti taj-kuncek! Obnasas se kot otrok v nevarni situaciji. Jakob: Potem pa se posloviva. Ostala bos v mojem srcu, nihce te ne bo zamenjal. Spominjaj se me. Odide iz sobe. Vrneta se oče in mati brez Ota. Mark: Žal mi je. Bila bi prav dober par. Klara: Nisem prepricana. Bil je malenkosten, blodnjav in bolno nevoscljiv. Bolehal je za depresijo in pred enim letom je obiskoval psihiatra. Taksen, ko je, ne bi bil primeren soprog niti na Žemlji, kaj sele na Hermesu. Ana: Čas je za kosilo. Prinese jedilni pribor in hrano. Ana: Od zadnje lakote je hrana nadvse draga. Ni se pocenila, kot je obljubljala oblast. Na sreco si jo se lahko privoscimo. Družina je kosilo. Ana odnese pribor skozi stranska vrata. Klara: Morda je to nasa zadnja riba. Na Hermesu jih niso odkrili. Zazvoni telefon. Klara: Tukaj druzina Kozinski. Iz telefona oz. zvočnika se zasliši sogovorec. Dr. Melton: Tukaj psihiatricna klinika, pri telefonu dr. Meton. Klara (prestrašeno zakriči): Kaj se je pripetilo Jakobu? Dr. Melton: Poskus samomora. Ždaj je pri nas. Klara: Bo prezivel? Dr. Melton: Vsekakor. Izprali smo mu zelodec in ga uspavali. Pred tem pa je narocil, da od vas ne sprejema nobenih klicev, se manj pa obiskov Pri nas moramo poslusati bolnikovo zeljo. Klara: Ojoj! (Zajoka.) Vsega sem kriva jaz, ker nocem ostati tukaj in ga zapuscam. Gotovo veste, da smo bili izzrebani. Dr. Melton: Vemo, nam je povedal. Ko se prebudi, ga bomo prosili, naj sprejme vas obisk. Klara: Hvala. Obvescali me boste tudi o njegovem stanju, ali in kako se izboljsuje. Dr. Melton: Vsekakor. Klara (odloži komunikator): Nazadnje bom se jaz kriva za njegovo bolezen, ceprav mu nisem nicesar obljubila. Vsakdo odgovarja zase in za svoje izbire. 2. dejanje Pokrajinski prizor. Očitne so sledi ekološkega opustošenja (suho drevje, kupi nesnage in odpadkov, po odru se vali megla ali dim). Andi in Alina si gresta nasproti brez maske. Se objameta. Andi: Ze ves? Alina: Vem. Slisala sem na televiziji. Zapustil me bos. Odsel bos daleč, daleč na drugi svet. Na spisku je bila tvoja druzina. Imas srečo, ki ti jo zavidam. Andi: Ne bom odsel! Brez tebe ne grem nikamor! Alina: Bodi pameten! Imas edinstveno priloznost, da zbezis iz tega pekla. Samo noreč je ne bi izkoristil. Andi: Torej sem noreč. S teboj nimam pekla, temveč nebesa. Samo s teboj sem srečen. Kako ze pravi tista opera? Kjer tebe ni, zivljenja ni... Alina: Pretiravas. Se opravičujes? Andi: Nikakor! Rekel sem, da ne grem in pika. Skoda, da ne moreva oditi oba. Alina: Skoda. A kaj hočeva. Nisva se oba rodila pod srečno zvezdo. Bogovi so samo tebi naklonili milost. Andi: Skoda zato, ker ne sprejemajo parov brez otroka. Alina: Seveda, otroka. Meni je zelo zal. Takrat, ko je bil na poti, sva se odločila za »ne«. Andi: Meni je tudi zal. Ko bi takrat vedel, da bomo lahko zapustili Zemljo! Alina: Nisva vedela. Mark: Ne gre samo zato, da bi zbezala. Lahko bi ga imela, dala sva mu čelo ime. Srečko. Zdaj bi nama prinesel srečo. A sva zavrnila sva srečo. Bila sva mlada, polna upov in načrtov ... zelo mlada, lahkomiselna, oba sva se studirala ... hotela sva postati pravnik in zdravniča. Alina: Se gres moralista? Nekoč sem brala, da gres-niki pred smrtjo prizigajo svečke. Andi: Nimava svečke. Sploh pa se ne kesam zato, da lahko pobegnem. Alina: Zakaj pa? Verujes v boga, ki dobro plačuje in slabo kaznuje? Andi: Neee! Ampak - plačujemo in kaznujemo sami sebe. Alina: Zakaj? Ali ni lazje ziveti brez plačila in brez kazni? Andi: Kakor vzames. Gotovo pa je potovanje zelo negotovo. Kdo ve, ali bi ga Srečko prezivel? Kaj sploh vemo o Hermesu? Da je planet, primeren za zivljenje. Tako pravijo znanstveniki z raziskovalne postaje Cou-irier. Pa je to res? Skoraj pet let je trajalo, da nas je doseglo kratko sporočilo. In zdaj gremo tja. V tem času se marsikaj spremeni. Alina: Zakaj bi nam lagali? Taksni temeljni podatki se ne morejo spremeniti. Vazno je, da je tam dovolj kisika in rastlinstvo. Andi: Da začnemo novo zivljenje kot neandertalči? Kdo ve, ali bo skupina sploh prezivela? In da je v takih razmerah sploh mogoce preziveti? Alina: Pred tristo leti se je skupina beguncev zatekla na neki osameli otrok v Pacifiku. Prezivela je. Čez oder gre skupina protestnikov z velikim transparentom, na katerem piše HOČEMO NA HERMES. Andi: Hocejo tja, kamor nas posilja zreb. Lovijo macka v zaklju. Upajo na nemogoce. Kako naj vesoljsko plovilo sprejme milijone ljudi? Imeli smo pac sre-co, to je vse. Alina: Andi, zakaj vendar govoris v mnozini? Zdi se mi, da se vedno oklevas in upas na odhod? Andi: Nikakor. Ostanem s teboj. Morda pa bodo sprejeli naso prosnjo, da gres z nami? Smo jo ze napisali. Slisal sem, da so jo nekomu izpolnili. Alina (se stisne k Andiju): Stori tako, kot zeli tvoje srce. Pogresala te bom. Andi: Ne, ne, kaj blebeces neumnosti? Rekel sem, da ostajam s teboj. Kjer bos ti, tam bo moje srce. Alina: Nisi priklenjen name. Nimas obveznosti. Nic te ne silim. Ce zelis oditi, potem pojdi! Poslusaj svoj pritajeni klic. Andi: Rekel sem, da ne grem brez tebe. Nikamor brez tebe! Brez tebe bi odsla samo moja polovica. Kaj pa druga polovica? Alina: Kaj pa druga polovica? Saj te razumem. Morda bi na tvojem mestu tudi sama oklevala. Morda bi odsla. Nisem nobena svetnica. Andi: Ampak jaz ne oklevam, ker vem, kaj hocem. Hocem tebe. Kako bom zivel brez pogovorov s teboj, brez tvojega nasmeha, brez najinega kramljanja, brez tega, kar imam najrajsi? Alina: Pravis bom namesto bi. Uporabljas prihodnik Andi: Prekleti predniki! Oni so spekli pogaco, ki jo moramo zdaj pojesti. Oni so nam zakuhali ta pekel, to propadanje, to smrt! Oni so krivi! Alina: Ne izgovarjaj se na prednike. Resda so povz-rocili sedanje stanje, vendar niso krivi, da si se odlocil odpotovati. Andi: Nic se nisem odlocil! Andi Kozinski je moz beseda. Protestniki se vrnejo in gredo v nasprotni smeri čez oder. Slišijo se kriki. Alina: Se se spomnis, kako sva se spoznala? Andi: Kako bi pozabil? Prvic sva se srecala, ko smo zbirali po gozdovih odpadke. Imela si jih veliko in sem ti jih nekaj odvzel. Vprasala si, kako mi je ime. Odgovoril sem s polnim imenom »Andrej«. Ti pa mi nisi povedala svojega in si hotela, da uganem. Poskusil sem z Ano, Marijo, Marjano, potem pa si mi rekla »Alina«. Alina: Dobro se spomnis. Potem pa si me primerjal s ... Andi: Spomincico. Hotel sem jo poiskati, a nisem nobene nasel. Najbrz so ze izumrle, tako kot mnoge druge cvetice. Na naslednjem sestanku pa sem ti izpovedal ljubezen. Alina: Rekel si: »vecno ljubezen.« Andi: Ne, tega nisem rekel. To sem dejal mnogo kasneje. Alina: Zakaj bi se sramoval? Ljubezen je edino, kar je se lepega na tem opustosenem svetu. Andi: Morda. Toda vsakdo resuje najprej svojo kozo. Alina: Svojo kozo? Tako torej! Resil si bos svojo kozo in odplul v nepovrat, mene pa pustil tukaj z mojim prevelikim srcem. Zdaj vem, kdo si! Navaden sebicnez, ki se prekriva z lepimi besedami! Andi: Alina, nikar! Alina: Vem, ni prijetno, ce ti kdo nastavi zrcalo! Si hudoben in sebicen! Zal mi je, da sem se druzila s teboj! Ne bom se več A spoznanja prihajajo prepozno. Zajoka. Andi: Kaj sem ti storil? Alina: Dobro ves. Tudi za Srecka si kriv! Za vse si kriv! Ti si me nagovoril! Andi se obrne in počasi odhaja z odra. Se obrne in si stečeta nasproti. Se objameta. Andi: Alina, Alina, moja najdrazja Alina! Prisel sem, da ti povem, kako sem se odlocil. Ti pa me zmerjas in obtozujes, da te hocem zapustiti. Alina (v joku): Oprosti. Tako sem razburjena, da ne vem, kaj govorim. Z vseh strani prihajajo protestniki in se zbirajo na odru. Alina: Kaj je to? Revolucija, sodni dan? Alina in Andi se pridružita skupini protestnikov Protestnik (se obrne k Andiju): Ali nisi ti iz druzine, ki je bila izzrebana? Andi: Sem. Protestnik: Potem si pa nor! Andi: Morda sem nor. Toda rajsi sem nor kot izdajalec. Protestnik: Izdajalci so tisti, ki odhajajo, norci pa mi, ki ostajamo. Na večji kamen ali kaj podobnega se povzpne govornik. 1. govornik: Tovarisi! Zbrali smo se, da povemo, kaj si mislimo o teh odhodih na nekaksen planet Hermes. Ze od 19. stoletja naprej Evropa protestira proti diskriminacijam in neenakostim, ki vladajo na tem svetu. Nekaj casa je zares kazalo bolje, a zdaj smo se vrnili na prejsnjo pot. Protestniki: Prekleti predniki! Govornik: Da, prekleti predniki. In kaj je vzrok? Na eni strani cedalje bolj zastrupljeno okolje, na drugi pa odkritje planeta Hermes, na katerem je bojda mogoce ziveti in dihati s polnimi pljuci. Enakosti je konec. Taj-kuni so si prigrabili pravico do odhoda, s seboj pa jemljejo strokovnjake, brez katerih ti zajedavci ne morejo ziveti. 20%, ki so jih obljubili navadnim lju- dem, pa je goljufija. Kdo pravi, da jih bodo v resniči toliko ižžrebali? V nadžorne komisije so uvrstili sami sebe, karte pa že prodajajo na črnem trgu, medtem ko mož ne more vžeti s seboj niti žene, če nimata otrok. Kdo je napisal ta pravila? Protestnik: Politiki! 1. govornik: Da, politiki, ki so obenem tajkuni ali pa njihovi plačanči. Protestniki: Fuj plačanči! 1. govornik: Pojdimo ždaj pred parlament in žahte-vajmo žamenjavo vlade ter nove volitve. Volili bomo samo resnične predstavnike ljudstva! Protestniki (kričijo, vmes se slišijo besede): Dol ž vlado ... dol s tajkuni ... živelo ljudstvo ... prekleti predniki ... hočemo na Hermes! ... 2. govornik (se povzpne na podlago): Tovarisi! S tem, ko bo denarna in strokovna smetana odsla, se bo stanje na Zemlji poslabsalo. Imeli bomo manj denarja in manj strokovnjakov. Propadanje bo čedalje hujse in hitrejse Ne bomo doživeli naslednjega stoletja. Odho-dniki bodo prepustili Zemljo počasni smrti. A mi nočemo umreti! Skrbi nas usoda nasih otrok in vnukov. Skrbi nas usoda potomčev. Hočemo biti boljsi od prednikov. Le mi lahko resimo svet pogube. 3. govornik (se povzpne na podlago): Tovarisi! Jasno je, da vsi ne moremo pobegniti na Hermesa. Na svetu so milijarde ljudi. Eno plovilo, a četudi bi jih imeli sto, ne morejo resiti človestva. Tudi ni gotovo, ali bodo begunči na Hermesu preživeli. Alfa Centauer je dvojna žvežda in nihče se ni dokažal, da je na njunem planetu mogoče živeti. S tem odhodniki ogrožajo čelotno človestvo. Predlagam, da najprej očistimo Zemljo in sele potem načrtujemo pobege. Najprej shladimo ožračje, žaprimo karbonske ižpuhe, rečikli-rajmo smeti in tako dalje. Danasnja žnanost ima kar dobre resitve ža te probleme. Ampak politiki in tajku-ni so gluhi žanje. Ce se posvetimo Zemlji namesto nekaksnim Hermesom in podobnim planetom, potem morda sploh ne bo treba bežati nanje. Se je čas! Novi režultati kažejo, da se Zemlja obrača na bolje. Zemlja -to smo ljudje in ljudje smo Zemlja! Ne verjemite goljufom! Posvetimo se najprej lastnemu planetu in ustavimo plat žvona! Na oder pride profesor Mižek. Protestniki (kričijo): Naj govori profesor Mižek! Mižek stopi na podlogo, si pogladi brado in začne svoj govor. Mižek: Tovarisi in tovarisiče. Zahvaljujem se vam ža žaupanje. Vsega je kriva pomanjkljiva identiteta. Zavedajmo se, da narodovo duso ražkriva transparen-ča. Pri nas pa ni žadovoljiva in ignoranča je velika. Ali smo vedeli ža fiksni datum? Nismo. Smo videli sež-nam odhodnikov? Nismo. Dosedanja politična apatija je strah pred bivanjem s simbolno strukturo niča. Skrivnost je v simbolnem nežavednem. Protestnik: Povejte, ali odobravate beg v vesolje? Mižek: V kolikor bi bila žadovoljena transparenča, v kolikor bi smeli poslusati barbare... Protestnik: Ne ižmikajte se! Odgovorite DA ali NE! Mižek: Seveda NE. Protestniki (zaploskajo, zasliši se krik): Zivel profesor Mižek! Na oder pritečejo policisti in začnejo z električnimi gumijevkami tolči po protestnikih. Nekaj jih obleži. Drugi pobegnejo. Z njimi odidejo tudi Alina in Andi in Mižek. 1. policist: Očisčeno? 2. policist: Da, očisčeno 1. policist: Je profesor pobegnil? On nam ne sme uiti! To je ukaž od žgoraj! 2. policist: Pa naj ga oni ujamejo. Zal nama je usel. Kot da bi se vdrl v žemljo! 1. policist: A ne ža dolgo. Stečeta z odra. 3. dejanje Ista soba kot v prvem prizoru. Mark, Ana in Klara zlagajo kovčke, Klara jih tehta. Klara: Dovolj ža nas stiri. 80 kilogramov. Vstopita Andi in Alina. Držita se za roko. Mark: Pohiti. Zvečer odpotujemo. (Zagleda Alino.) O, Alina! Zal nam je, da ne odpotujes ž nami. Naredili smo vse, da bi ti omogočili odhod. Odposlali smo pro-snjo. A ni slo in ni slo. Andi: Midva sva se odločila, da ne grem ž vami. Jaž ostanem na Zemlji. Vsi ga presenečeno pogledajo. Ana: Si žnorel, ali kaj? Mark: Z nami gres pa pika! Andi: Ne morete me prisiliti. Ana (se obrne k Alini): Ti si kriva, ti si ga pretentala, ti ražbijas naso družino! Ti nam onemogočas beg iž tega peklenskega planeta! Ti, ti ...! Andi: To je bila moja odločitev, Alina ni kriva, ona je hotela da grem ž vami, ampak jaž ne morem živeti brež nje. Klara: Bodi no pameten, Andi. Gremo v novo življenje. Caka nas nov svet. Ali te nič ne mika? Andi: Seveda me mika, toda le skupaj ž no. (Se obrne k Marku.) Oče, ko si pred tridesetimi leti dvoril moji mami, kaj bi storil, če bi se žnasel v moji sedanji situačiji? Kako bi se odločil? Mark (osupne, pogleda Andija, nato Ano, pa spet Andija, slednjič zajeclja): V taki situačiji . ne vem . ljubil sem jo, najbrž bi storil tako, kot ti ždaj Ana: Oh Mark! Stopi k njemu in ga objame. Nato stopi k Andiju in objame še njega. Mark: Stori, kot ti veli srce. Ne morem ti preprece-vati. Upam, da si svojo odloatev dobro premislil. Andi: Sem in ne samo enkrat. Mark: Upam, da boste ljudje, ki ostanete na Zemlji, preziveli. Da boste obnovili cvetoce obdobje. Andi: Upam. Clovek ne sme nikoli obupati. Zadnja merjenja so dala spodbudne rezultate. Nazadnje bomo mi preziveli, vi na Hermesu pa propadli. Vsaj tako pravi dedek Oto. Mark, Ana in Klara dvignejo kovčke. Objamejo Andi-ja in Alino, Ana zajoka. Mark: Vsak cas bodo tukaj. Vesoljska ladja odleti cez sest ur. Vesta, slovo obicajno ni tako hudo, hudo je pri zavesti, da se ne vrnes vec. Vidva sta se itak nameravala osamosvojiti, saj sta ze odrasla. Ohranita nas v svojem srcu, spominjajta se naju. Zasliši se zvonec, vstopi vodnik. Vodnik: Ste pripravljeni? Gremo? Mark: Andi ne gre, ostane na Zemlji. Ostane pri svoji izvoljenki. Odloatev ni bila lahka. Vodnik: Kakor hoce. Ana (se obrne k njima): Mislita na nas! Zal bo posta redka in pocasna. Alina: Vse, kar prihaja z drugega sveta, prihaja pocasi. Pa zbogom. Mislila bova na vaju. Mark, Ana, Klara in vodnik odidejo. Andi: Kaj pa zdaj? Grem v kuhinjo, da pripravim nekaj za pod zob. Odide skozi stranska vrata, ki ostanejo odprta, tako da se ga sliši. Andi: Hladilnik je poln. Mati ga je zalozila, imava hrane za nekaj dni. Alina se usede na kavč in prižge daljinca. Na ekranu se prikaže napovedovalec. Napovedovalec: Cez sedem ur odide prva zemeljska odprava z izseljenci na planet Hermes, kjer si bo uredila novo zivljenje v cistern okolju. To je velik dan za Zemljo, skoraj tako velik kot nastanek cloveka. Koncno se je osvobodil teznosti in zacel osvajati vesolje. Zares velik dan! Prvi potniki se ze zbirajo na odle-tiscu. Poslusajmo, kaj nam bo povedal profesor Mizek. Mižek se prikaže na ekranu. Mižek: Eksteritorialno obmoqe nam je znano samo po robotih. Zemlja si siri svoj zivljenjski prostor. Nekateri menijo, da izvajamo autogenocid. Takole vam povem: Genocid je vse, kar unicuje nas specius, siritev Homo sapiensa na Hermesa pa je kontrageno-cid. Clovestvo ze tisocletja sanja o potovanju na tuje svetove, to pa ni turisticno ali znanstveno potovanje, temvec siritev nasega humanitas zunaj osonqa. Vse lepo in prav, ce ga ne bi organiziral tjakunski razred, temvec zelene organizacije, kot npr. Mankind Survival, Green Future in tako dalje. Tajkunom pa nasi ljud- je ne zaupajo. No trust! Brez zaupanja ni progresa. Brez zaupanja ni trajnostnega razvoja! Brez zaupanja ni sprejemljive solucije. Ni identitete! Ostane samo nezavedno, samo struktura nemogocega. Brez zaupanja prevlada politicna apatija. Alina (zapre ekran): Bla, bla, bla. Ali slisis, kako spet naklada? Pripoveduje, a nic ne pove. Kopici besede, ki niso nic drugega kot nesmiselno cencanje Andi (iz kuhinje): Slisim. Kaj pa pricakujes od njega? Alina: Nic. Pravzaprav tolazbo. Ljudje so zelo razburjeni. Poslusali bi nekoga, ki bi jih pomiril. Profesor Mizek pa ni taka oseba, on nas razburja. Andi: Je nas vodilni filozof, ki ga cislajo po vsem svetu. Alina: Za kogar je, je. Na Hermesu bo neznan. Mene ni nikoli navduseval. Na fakulteti smo mu rekli »cvekac«. Mižek (še vedno na ekranu): Vsega je kriva pomanjkljiva komunikacija. Beg na Hermesa so pripravljali netransparentno, kar pomeni, v nezavednem, v ilegali. Ljudje pa so jim zavidali, namesto da bi jih hendikapi-rali, zaustavili in preprecili fugo. Andi: Zares je cvekac Ugasni ekran, necem ga vec poslusati. Alina (ugasne ekran): Ampak ljudje mu nasedajo. Saj si slisali, kako so mu zadnjic ploskali. »Mizek, Mizek«, so kricali. Andi prinese zajetna sendviča. Usedeta se za mizo in jesta. Andi: Si lacna? Ves dan nisva zauzila grizljaja. Zac-neta jesti, a kmalu odlozita hrano. Nimam nobenega teka. Alina: Jaz tudi ne. Kako neki! Slovo mi se vedno roji po glavi. Kdo ve, ali bodo na Hermesu kdaj jedli taksen bogat sendvic. Andi: Bodo, a cez vec let. S seboj vzamejo dva mlada prasicka za zarod. Pravzaprav klona. Tukaj imam spisek morebitnih klonov, ki gredo z njimi. Razgrne list. Pregledal sem ga in ugotovil, da manjkajo cebele? Sicer pa ne najden skoraj nobenih zuzelk. Ne muh, komarjev, brencljev, pajkov ... To so si dobro zamislili. Alina: Toda cebele? Ucenjak Einstein naj bi bil dejal, da bo clovek brez cebel zdrzal le pet let. Potem ne bodo jedli medu. Andi: Ne gre le za med. Cebele oprasujejo skoraj vse sadno drevje in mnogo poljscin. Alina: Potem bomo jedli jabolka samo se na Zemlji. Andi: Zal so cebele skoraj izginile tudi na Zemlji. Niso prenesle strupa, s katerimi smo sipali polja in drevesa. Nenadoma se spet zasveti ekran. Na njem se pokaže moška oseba. Istočasno se odprejo vrata in vstopi ded Oto. Brez maske. Oto: Pozdravljena! Ko sem prejel sporoalo, da ostaneta na Zemlji, sem se odloäl priti k vama. Na ekranu bomo skupaj opazovali odhod in jim zazeleli zadnji zbogom. Se usede k njima na kavč. Andi: Lepo, bomo lazje prenesli loätev. Lahko se tudi preselis k nama, zdaj sva lastnika vse hise. Reporter: Pozor! Pozor! Vesoljsko plovilo ... Alina (zakriči]: Jaz, jaz, ali je to mogoce? Skoči pokonci, nato se sesede. Andi: Saj ne morem verjeti, da zares odhajajo! Oto: Cestitajmo jim! Zal nas ne slisijo. Upam, da se ne bodo kesali. Alina: Ti je zal, da nisi odsel z druzino?. Andi: Nikakor! Skupaj bova, to je glavno. Oto: In z dedkom Otom. Da vidimo, kaj bodo povedali za okroglo mizo nasi znanstveniki. Na ekranu se spremeni slika. Prikaže se okrogla miza z voditeljico in štirimi udeleženci. Voditeljica: Tukaj sedijo: znani astronom Ben Bell, najvecji astrofizik Justin Iles, ki je odkril Hermesa, biolog Dagg Singer, ki je zasledil na Marsu cianobakte-rije in svetovno znani filozof profesor Mizek Bull. Najprej bodo odgovorili na vprasanje, kaj menijo o poletu na Hermesa. (Se obrne k prvemu.] Gospod Ben Bell, kaj lahko poveste o planetu Hermes in ozvezju Proxima Centaver? Bell: Centavrov planet Hermes je le malo manjsi od Zemlje. Ker vsebuje ozraqe veliko kisika, sklepamo, da raste na njem avtohtono rastlinstvo. Odkrili smo ga pred 15 leti, pred osmimi pa smo poslali naj avtomatsko raziskovalno postajo Opcijo, ki je potrdila rastlinsko odejo, morje in gore, ni pa odkrila animalnega sveta. Mikroskopsko zivljenje je veliko redkejse od zemeljskega. Skoda, da nismo poslali tja kaksnega androida, ker bi nam poslal nazaj bolj zanesljive podatke. Domnevamo, da bi bil planet primeren za naselitev z Zemljani, ceprav nekateri znanstveniki dvomijo. Dr. Humar iz University of Colorado celo trdi, da sestoji planet iz antrimaterije. V tem primeru bo naso ekspedicijo enostavno razneslo. Iles: Dolgo smo mislili, da Alfa in Proxima Centauer nimata planetov. Sele nova tehnika nam je omogocila odkritje. Odkril sem ga cisto slucajno, ko je zvezda za hip utripnila. Mislim, da zdaj odpiramo novo poglavje v zgodovini clovestva: naselitev vesolja. Uresnicujemo stoletne sanje. Smo ocividci najpomembnejsega dogodka v toku casa, pomembnejsega od odkritja ognja, kolesa in pisave. Pricakujemo, da bo raketa v petih letih dosegla cilj. Se obrne k Bellu. Dr. Humar je znan sarlatan in njegova beseda ni vredna pocenega grosa. Izustil je celo tako neumnost, da je sredisce Zemlje zunaj nje. Ni cudno, da so mu odvzeli doktorat! Bell: To so klevete! Dr. Humar je castitljiv znanstvenik! Voditeljica: Pustimo Humarja in se posvetimo vesoljski ladji Hermes. Singer: Nekoc nismo verjeli, da v vesoljskem prostoru obstajajo ziva bitja. Robotsko vozilo Helios pa je na Marsu odkril primitivne bakterije. Celo za rastline ne vemo ali so podobne nasim. Zdi se, da je sla tam evolucija po drugi poti. Vedno smo domnevali, da obstaja na planetih kakega drugega osonqa nam podobno zivljenje. A bolj verjetno je precej drugacno. In koncno: morda tam zivljenje ne temelji na ogljiku, temvec na siliciju. Vztrajanje na zemeljskih organizmih je samo nas predsodek. Ostanek geocentricnega pogleda na zivljenje. Mižek: Tudi vesolje mora biti transparentno, v net-ransparentnem prostoru nezavednega ne moremo videti nicesar. Cisto nicesar! Lahko, da na Hermesu zivijo dinosauri, a mi jih ne vidimo, ker nimajo ustrezne simbolne strukture. Avtomatska postaja Opcija opazi le majhen del komunikacijskega sveta. Poleg tega ima tezave s transparenco ... Voditeljica: Ali so lahko tam tudi razumna bitja, vesoljci, ljudje? Mižek: Homo Sapiensi gotovo ne. Ni dvoma, da imajo glavo zgoraj in noge spodaj, ker je to najbolj ustrezen polozaj, ki ga lahko izbere evolucija. Tudi spolni organi so na pravem mestu, toda mozgani, mozgani, ti so tu vprasanje! Za njihov kefalni polozaj ne bi dal roke v ogenj! Lahko so kjerkoli. Tam je fizio-loski sedez clovekovega nezavednega, simbolnega jaza. Kot astrofiziolog bi rekel ... Singer: Oprostite, toda vi niste astrofiziolog. Mižek: Kot filozof sem vse, ce hocete, tudi komparativist cloveskega blata, ker narodovo duso najbolje odkrivas v straniscu. Zdaj pa basta in aloie vera! Singer: In tudi pripovedovalec pravljic, ali ne? Mižek (dvigne prst in ga usmeri v Singerja]: Amicus Plato, sed magis amica veritas! (Platon je moj prijatelj, vendar je resnica še večja moja prijateljica!] JASUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI www.drugotnost.si DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH www.zvezdni-prah.si DRUŠTVO PRIZMA www.prizma.si TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD www.drustvogil-galad.si FUTURUM www.futurum.si VODNIK PO ZF vodnik-zf.info MARA R. SIRAKO www.marasirako.info MARTIN VAVPOTIČ martinvavpotic.wordpress.com BOJAN EKSELENSKI www.pisatelj.net www.samozalozba.eu VITEZI IN ČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com ANDREJ IVANUŠA www.andros.si MIHA REMEC www.miha.remec.si MIHA MAZZINI mihamazzini.com MIKI MUSTER www.muster.si IVAN SIVEC www.ivan.sivec.net VID LEGRADIČ www.vtine.org/nr.html SLOVENSKA WIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska znanstvena fantastika DELAVNICA TEORIJA & PRAKSA E-ZALOŽNIŠTVA Delavniča je brežplačna ža vse studente, dijake in člane pisateljskih in literarno-kulturnih drustev. Organizatorja: Bojan Ekselenski in društvo Zvezdni prah. Poudarek na delavniči bo na brežplačnih orodjih (ižjema je Word, ki je nekaksen standard), torej se ne bomo ukvarjali ž InDesignom in drugimi prečej dragimi orodji. Okvirni program delavnice 1. dan 1. ura: Uvod v E-žaložnistvo in anatomija ePub 2. ura: Praktični prikaž pretvorbe Wordovega besedila v xHTML ž vgrajenim shranjevanjem ali uporabo posebnega makra, nekaj o pripravi grafičnih elementov. 2. dan 1. ura: xHTML in CSS ža rabo v ePub 2. ura: Mičrosoft Expression Web 4 - brežplačni urejevalnik spletnih dokumentov. 3. dan 1. ura: Delo ž osnovnimi programi in validatorji ePub 2. ura: Testiranje končnega iždelka in žaključek Cilj delavniče je naučiti, kako od literarnega besedila brež muk priti do žaključenega iždelka e-knjige v ePub formatu, ki ga podpirata nasi najpomembnejsi knjigarniski platformi. Delavničo je nemogoče ižvajati brež osnovne opreme: Potrebujete lasten prenosni računalnik s polno baterijo. Pohitite, stevilo mest je omejeno na 5. Prijavo posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com ali info@zvezdni-prah.si