tafiaja vsat Četrtek in vetja s poitaia« vred ali
M Maribora s pošiljanjem na dom za celo lega 82 D, pol leta 16 D, Setrt leta 8 9. Irren Ju-
gailavijt 16 D. Naročnina se polije na nprav-«nitvo »31ov. Gospodar-
Ei« v Mariboru, Koroä-a cesta 8. Li»t se do-pošilja do odpovedi. Haročnina s« plačuje v oaprej. — Telefon intar-urbnn it. 113.
¡Posamezna številka stane 1-50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
UredaiStv« ja v HarilM»-ru, Koroška cesta 6t K. Rokopisi se ae vračajo. Upravaištvo sprejem« aaročnino, inserate i« reklamacije.
d»
Geaa inseratom po a»-g«T«ru. Za večkratne oglase primerea popost. Neiaprte reklamacije»» poštnine proste.
Cekovai račun poštnega arada Ljubljana 10.6OT, Telefon interurb, št, 113,
öteTriiisa,
MASIBOK. dne 20. maja 192©
SO. ietnlls.
SO.
Kmetski dnevi v Mariboru.
18. — 14. — 15. avgusta 1926.
Po naših vaseh je žalostno.
Primanjkuje stare vere in starega poštenja; nič več ni stare zvestobe in stare ljubezni; nič več starih šeg in stare noše; nič več stare pesmi in stare besede.
Nič več ni starega veselja.
Kdo bo ljubil polje in travnik, ko požirajo fab-rike in mesta fante in dekleta?
Kdo bo ljubil gorice in lesove, ko se po kmets-kih domovih šopirijo mestne razvade in poje boben na rubežen?
Ko so naši davni očanci še več trpeli z gruntom, 90 imeli vendar več ljubezni do grunta.
Ko je bilo nekoč kakor dežja toliko krvi in solz po brazdah, je bilo vendar več veselja po naših vaseh kot danes.
Stari duh kmetskega stanu umira. Umira stara vera in staro poštenje, stare šege in stara beseda.
Zato ni več starega veselja.
Kmetski stan pa je svet in mogočen stan.
Zakaj nismo deležni njegove svetosti?
Zato ne, ker je nimamo v svojih srcih.
Zakaj nismo deležni njegove moči?
35ato ne, ker je ne spoznamo.
Pojdimo na »Kmetski dan«!
Poromali bomo k milostni Materi božji v Ma-iribor.
Poiskali si bomo pota do svetosti in moči našega kmetskega stanu.
Ker moč je v nas.
Moč je v naši grudi. V naših kmetskih družinah je moč — moč naroda, države in človeštva.
To moč nam odkrivata izobrazba in prosveta.
Pojdimo na »Kmetski dan«!
Poiskali si bomo veselja in ljubezni, da bodo aaši kmetski domovi studenci sreče za ves narod.
Da ne bo več žalostno po naših vaseh; da kmetski stan ne bo več kakor mačeha gruntu in gozdu; da se bomo znali ubraniti sovražnikov kmetskega stanu; da bodo naši vasi kot ena sama ljubeča se družina; da bodo rože na oknih, zadovoljnost v srcih aa veselje v očeh!
Pojdimo na »Kmetski dan«!
Za pripr. odbor: Dr. Andrej V e b 1 e 1. r., predsednik. Profesor Ivan Prijatelj 1. r., tajnik.
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov, .•ingležki spisal E. R. Borroughs. — Prevedel Paulus.
Stari profesor je šiloma požiral, kakor bi ga nekaj iiičalo v grlu, obrisal solzo z velega lica, zamahnil z roko proti gospodu Filandru, ki je vse zavzet momljal začudene, pretrgane stavke, pogledal črnca, ki se je zadovoljno režal od enega ušesa do drugega, nato pa je . razprl roke mladima zaročencema ter rekel z negotovim glasom.
»Pojdita k meni, ljuba otroka! Saji sem srečen, da sta se našla! Ves srečen!«
Ine je jokala od' veselja na očetovih prsih, gladil ji je lep« zlate lase, krepko držal za roko Trzana ter pravil:
»O — tudi takle star knjigožerec ima mehko, čuteče srcel Ti, lord lepi, divji človek, ti si mi zlezel v srce že ko sem, te prvikrat videl! In vedel sem tudi, da si mi ukradel srce moje edinke! Pa veselilo me je in hudo sem trpel, ko sem gledal Inino nesrečo —I«
i MA- ■ ■ .	.:. _ «usti* , ? i 3
Obisk Porterjev pri Claytonovi koči se je končal Sisto drugače, nego so si ga zamislili.
Mesto da bi se bili tisti večer za vselej poslovili od divje džungle, so slovesno in šumno obhajali zaroko
Plačilo neposrednih davkov in samoupravnih doklad v Sloveniji.
(Narodni poslanec Vlad. P a š e n j a k.)
Ker se širijo, mnogokrat tudi uradno, popolnoma napačni glasovi glede obremenitve Slovenije, ker se ne uvažuje, da plačuje Slovenija razen državnih davkov visoke samoupravne doklade, je umestno, da si ogledamo celotno obremenitev Slovenije v 1. 1924 in 1925.
V	Sloveniji se plačajo sledeči neposredni davki: zemljiški davek, hišno-razredni davek, hišno-najem-ninski davek, splošna pridobnina, pridobnina od pod jetij, ki so obvezana javno polagati račune, dohodnina, davek na tantijeme in drž. doklade, ki znašajo ve činoma 153.5% omenjenih davkov. Razen teh davkov, kateri se plačujejo na podlagi že obstoječih avstrijskih zakonov, se plačujejo novi davki, ki so se uvedli po prevratu in to: davek na poslovni promet, invalidski davek, izredna 500% in 30% doklada, komorska doklada, davek na ročno delo in davek na plače drž. uradnikov.
Kot samoupravne doklade se plačujejo na bivšem Kranjskem okrajne doklade in to za okrajno blagajno, okrajni cestni odbor in zdravstveno okrožje ter občinske doklade. Na bivšem Štajerskem se plačujejo doklade za okrajni zastop in občinske doklade, v Prekmurju 50% cestne in 5% zdravstvene doklade ter občinske doklade, na bivšem Koroškem le samo občinske doklade.
Leto 1924.
V	letu 1924 se je plačalo državnih neposrednih davkov 190,938.719 din., ali 13.2% vseh v državi plačanih neposrednih davkov. Na 1 prebivalca v državi je prišlo 120.35 din., v Srbiji se je plačalo le 79.07 din., v Sloveniji pa 180.78 din. neposrednega davka na osebo. V Sloveniji se je plačalo za 50% več, kakor pride povprečno na 1 prebivalca v državi, se je plačalo skoro 2^krat toliko kot v Srbiji, ki je plačala komaj 60% zneska, ki pride povprečno na 1 prebivalca v državi, Srbija je plačala manj kot pride povprečno na 1 prebivalca v državi.
Kar se tiče okrajnih doklad, so na bivšem Kranj skem izmed 26 okrajev v 17 okrajih znašale okrajne doklade nad 150 do 402%. V okraju Mokronog na Dolenjskem so znašale okrajne doklade 326%, v okraju Velike Lašče 367%, v okraju Ribnica 371%, v okraju Višnjagora 402%.
Na bivšem Štajerskem so izmed 21 okrajev znašale okrajne doklade v 14 okrajih od 200 do 490%, v okrajih Brežice, Marenberg, Sv. Lenart v Slov. g. so znašale celo 500%.
Trzana in Ine. Vse je bilo veselo. Poročnik Arnot je bil kar iz sebe, da je spet našel svojega prijatelja, njegova soproga se kar ni mogla nagledati Ininega junaka, ki je o njem že toliko čula, profesor Porter pa je venomer pravil:
»Vidiš, Ine! Kako si bila huda tistikrat, da smo šli iskat zaklad sem v Afriko! Sedaj pa smo ga le našli in ti si vsa srečna!«
In ker je gospod Filander še vedno ves začuden gledal svojega učenika ter momljal nerazumljive besede, mu je rekel poln prešerne veselosti:
»Glejte ga Filandra, kako je jezen, da se nič več ne menim z njim učenih reči! Dragi tajnik, dovolj dolgo sem skrival svojo nevoljo in svojo žalost nad Ino pod krinko raztresenega profesorja ter se skušal zamotiti z učenimi študijami o starodavnih kostenjakih.
Sedaj bo temu konec! Sami se bavite s starinami, jaz se bom odslej pečal z mladino —!«
Ine je oživela. Lahna rdečica jo je zaplala po licih, veselje do življenja se ji je spet iskrilo iz oči. Našla je zdravilo za svojo bolezen.
Trzan pa je pripovedoval —.
»Pri očetu Konštantinu sem bil zadovoljen«, je končal svoje dogodivščine. »Izprva vsaj. Pa kmalu so se mi zbudili spomini in dolgčas mi je bilo po svetu in po Wisconsinu. Spoznal senu, da so bile moje želje po
Izmed 2175 občin v Sloveniji znašajo v 645 občinah občinske doklade 100—200%, v 762 občinah od 200 do 1100%, v celem ima torej 1407 občin, t. j. dve tretini vseh občin, občinske doklade nad 100%.
Kot podstava za odmero samoupravnih doklad je služil državni davek v znesku 11,498.312 din., — predpisalo se je v Sloveniji samoupravnih doklad v znesku 31,264.569 din., kar znaša 272%. državnega davka, ki služi kot podstava. Pripomniti treba, da se ne predpisujejo od mnogih državnih davkov, kakor n. pr. od dohodnine, samoupravne doklade.
Ako upoštevamo tudi samoupravne doklade, pa pride v Sloveniji na prebivalca okrog 210 din. obremenitve v obliki neposrednih davkov in samoupravnih doklad.
Tako je izgledala obremenitev Slovenije glede neposrednih davkov in samoupravnih doklad v letu 1924, v katerem je SLS bila tri mesece na vladi, bila na vladi v času (avgust, september, oktober 1924), ko se je gospodarilo na podlagi proračuna, kateri je bil v veljavi od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925, za katerega SLS ni glasovala. V času, ko je bila SLS na vladi, se niso zvišali stari davki, ne upeljali nov! davki, ni se povečal proračun, pač pa je dobila delegacija od finančnega ministrstva navodilo, naj se o-zira na gospodarske razmere, naj upošteva prizive davkoplačevalcev proti predpisu dohodnine in drugih davkov.
Leto 1925
nam da čisto drugo sliko. V tem letu so v vladi ved-rili in oblačili pol leta samostojni demokrati z dr. Žerjavom in dr. Pivkom, pol leta pa Radičevci z Pu-celjem in Kelemino.
Državnih neposrednih davkov se je plačalo 293.4 milijone din., za 103 milijone din. več kot leta 1924. Plačilo Slovenije je v letu 1924 znašalo 13.2%, v letu 1925 pa 15.48% vseh v državi plačanih neposrednih davkov. Že pretirano plačilo Slovenije se je v letu 1925 še za več kot 2% povečalo. Temu se ne smemo čuditi, če pomislimo, da se je 1. 1925 po zaslugi samostojnih demokratov in Radičevcev povišal invalidski davek in komorska doklada, da se je u-peljal nov davek na ročne delavce, ne smemo se osobito čuditi, če znamo, da so davčne oblasti brez ozira na znatno poslabšane razmere navijale davčni vijak v Sloveniji do skrajnosti. Na 1 prebivalca v državi je prišlo 157.97 din., v Srbiji se je plačalo le 90 din., v Sloveniji pa 277.84 din. neposrednega davka na osebo. V Sloveniji se je plačalo za krog 50%' več, kakor pride na prebivalca v državi, in se je pla čalo trikrat toliko, kot v Srbiji, ki ni plačala niti 60% zneska, ki pride povprečno na prebivalca v državi. Srbija je plačala torej manj kot pride povprečno na 1 prebivalca v državi. Plačilo Slovenije se je v primeri s celotnim plačilom neposrednega davka v državi povečalo, plačilo'Srbije pa celo zmanjšalo, razmerje plačila neposrednih davkov med Slovenijo in Srbijo je za Slovenijo mnogo neugodnejše, kot v letu 1924. To so dobrote centralizma, dobrote toliko
sv >bodni džungli le plitve in da me tudi džungla ne more zadovoljiti.
Najrajši bi bil rekel očetu Konštantinu, naj piše Ti Pariz. Pa sram me je bilo, ker sem mu prvi dan rekel* da mi ni nič več za svet
Nemiren sem bil in otožnost se me je lotevala. Oče Konštantin me je bistro pogledal in nekega dne mi je ponudil, naj grem' k 'očetovi koči po knjige. Potrebuje jih, je pravil, posebno tiste s slikami, da bo po njilj poučeval svoje črnce. Spremljal me bo, je dejal.
Koj smo se pripravili, pred1 dobrim tednom smo od-" šli, četa črncev je šla z nami. Oče Konštantin je vzel seboj tudi majhen oltar in mašno opravo, da je lahka maševal med potom.
Davi smo se ločili. Pohitela sva z mojim črnim pri-* jateljem Busulijem naprej, da nastreliva sveže divjači-« ne. Kake pol ure od koče sva se ločila, da bi vsak po svoji strani poskusila lovsko srečo.	v
Prišel sem na rob gozda in tam sem ves iznenaden zagledal Ino, vso v žalost zatopljeno. Dolgo sem jo opa-« zoval z bližnjega drevesa in premišljeval, kako bi se jI približal, da je ne bi prevčč prestrašil. In tedaj, se je priplazil po gošči Numa, lev.
Počakal sem na ugoden trenutek, ko je bil lev sko-i raj trdo pod menoj, in ga prebodel s sulico. Srečo sem imel, kakor ves dan. S prvim sunkom sem ga zadel J
srce-€	L......... _____liiižJ
Važno vprašanje
pri sedanjem nezanesljivem vremenu je zaščita telesa od Škodljivih posledic nazebe. Ze pri najmanjih bolečinah v nt^iih, glavi ali križu, pri znakih nahoda se ne sme lahko-
hvalisanega narodnega edinstva, dobrote vladne politike, katero vodi Pucelj, to je — enakost v obdavčenju posameznih delov države!
Kakor so se neposredni davki znatno povečali, bo se povišale tudi avtonomne doklade. Kot podstava za odmero doklad je služil državni davek v znesku 18,862.390 din., predpisalo se je v Sloveniji samoupravnih doklad v znesku 42,390.890 din., za 11 milijonov din. več kot leta 1924, kar znaša 225% državnega davka, manj kot v letu 1924 in sicer radi tega, ker okraji in občine niso v istem razmerju povečavah doklad, kakor so se povečavah državni davki.
Vsi okraji na bivšem Kranjskem so imeli okrajne doklade nad 150%, okraj Bled 500%, okraj Črno- : melj celo 581%.
Od 21 okrajev na bivšem Štajerskem izkazuje 17 okrajev okrajne doklade od 200 do 550%. Okraji i Ormož, Ptuj in Marenberg imajo okrajne doklade 500%, Gornjigrad 530, Brežice 550%.
Izmed 2175 občin v Sloveniji izkazuje 585 občin občinske doklade od 100 do 200%, 869 občin od 200 do 1100%, v celem 1454 občin, to je več kot dve tre-tini občin izkazuje občinske doklade nad 100%.
Ako upoštevamo plačilo državnih neposrednih davkov in avtonomnih doklad v Sloveniji, vidimo, da je v letu 1925 znašalo v Sloveniji plačilo teh davkov na osebo 320 din., ali za 110 din. več kot leta 1924. Obremenitev Slovenije je v letu 1925 bila za 50% večja kot 1. 1924, kar je zasluga samostojnih demokratov in Radičevcev,ki so leta 1925 sedeli v vladi in glasovali za povečanje starih davkov in uvedbo novih davkov, ki pa niso prav nič storili, da bi pri-žlo do izenačenja davkov, katero je nujno potrebno, ako se hoče rešiti Slovenijo gospodarskega propada. Vlada, slovenski poslanci, ki podpirajo vlado in pa finančni delegat se prav nič ne brigajo, za sklepe neštevilnih protestnih shodov, ki so se vršili širom Slovenije, na katerih so zastopniki gospodarskih kro gov in somišljeniki vseh političnih strank brez razlike protestirali proti neznosni obremenitvi Slovenije in zahtevali izenačenje davkov v celi državi.
--	•	•	- • --»«M^I— .i H - -■	miW|W|ni.,'«<l»W»'«—.Ma»«mrvmtJ:'*of--m&Vti
Narodni poslanec Franjo Ž e b o t:
Naša gospodarska zveza z Avstrijo,
Slovenija je v gospodarskem oziru navezana na najbližjo sosedo, na republiko Avstrijo. Po mojem mnenju bi moralo vladati med sosednjimi deželami tako prijateljsko razmerje, kakor vlada med dvema dobrima kmetskima sosedoma. Pomagata si posebno v gospodarskem oziru, kjer le treba. Iz takega brats kega razmerja in tesne prijateljske zveze imata ha-sek oba. In obe kmetiji napredujeta, sreča je doma v obeh hišah.
Tako razmerje si želimo v gospodarskem oziru Slovenci s sosednjo Avstrijo. Pri nas imamo za naše domače potrebe preveč živine, posebno goveje in gvinj, obilo vina, sadja, krompirja in drugih takih pridelkov. Nasprotno pa Avstrija vsega tega ne pridela dovolj. Na drugi strani izdelajo tovarne v Avst-
»Spet si mi rešil življenje!« je rekla Ine in ga hvaležno pogledala.
»Nisem preveč hvale vreden, Ine! Sebičnež seml Rešil sem ti življenje, ker sem ga hotel sam zase!«
Tema je že bila, ko so zadoneli vzkliki na robu džungle. In kmalu nato je prikorakala h koči četa irncev, z njimi pa oče Konstantin.
Seveda se je zelo začudil, ko je našel Trzana v taki nepričakovani družbi. In kako vesel in iznenaden je bil, ko mu je Trzan predstavil svojo zaročenko!
»V pravem trenutku sem te poslal h koči, kaj!« se je muzal. »Sem bil vsaj enkrat v življenju za mešetarja in kakor vse kaže, sem dobro zamešetaril!«
V par dneh sta bila Ine in Trzan mož in žena. Oče Konstantin ju je poročil, Arnot in Filander sta bila priči, Porter in Arnotova soproga sta drugovala, kapitan jadrnice, njegova posodka in črnci pa so bili povabljeni v goste.
Džungla je strme odmevala od veselega vzklikanja in slovesnega pokanja pušk in ladijskih topičev, Bar-ba si je brisala solze veselja, pa topot s snažnim predpasnikom, ter hitela z ladijskim kuharjem pripravljat imenitno pojedino, h kateri je morala prispevati džungla svojo najsočnejšo divjačino.
Oče Konštantin pa je govoril Trzanu tele besede:
»Dvoje svetov si videl in preizkusil, divjo džunglo in človeško kulturo. Oba sta te oblikovala in izobra-
mišljeno čakati, temveč treba poskušati takoj ono bolečine olajšujoče domače sredstvo, katero so radi in raznovrstno uporabljali že naši roditelji in dedje, posebno pri revmatičnih bolečinah. To že celih 27 priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum je Fellerjev blagodišeči »Elsafluid«. Drg-nenje in umivanje z Elsafluidom lajša bolečine, krepi in osvežuje mišice in živce, stori neobčutljivim proti mrzlem zraku. Od znotraj in od zunaj mnogo močnejši in izdatne/
Schicht~OVO milo
znamke Jelen".
Kajn nič na svetu nas ne more napotiti, da poslabšamo naše naiboUče, kakovost našega mila.
Mogoče bi nam bilo poceniti naS« Jelenovo milo s tem, da bi ne porabil „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kajti nam ni samo na tem, tf« proizvajamo »dobro milo", temveč nam je na tem, da proizvajamo
v.
najboljše milo!
ževala, oba sta ti ponujala, kar imata dobrega in slabega.
Vem da si vzljubil neomejeno svobodo džungle in zasovražil tesne meje kulture. Vem pa tudi, da te je vkljub temu spet vleklo nazaj med ljudi. Saj si se pravkar dal vkovati v zakonske spone, ki te bodo vse življenje vezale na človeško družbo.
Da pa ne boš več omahoval med obema svetovoma in si iz človeške družbe nazaj želel v svobodo džungle, ki bi te pa spet ne mogla zadovoljiti, si vzemi tale nauk seboj.
Išči svobodo tam kjer v resnici najdeš pravo svobodo, — pri Bogu. Njemu služi in ne navezuj srca ne na džunglo ne na dobrine človeške kulture, pa boš v resnici svoboden! —
Težko se ločim od tebe. Zlezel si mi v srce, kakor vsem, ki so kedaj prišli skupaj s teboj. Pa Božja volja je da greš na mesto, ki ti je pripravljeno, in da tam storiš dobro z darovi, ki ti jih je Bog naklonil!« —
Tihota je legla na livado krog Claytonove koče.
V gozdu so zamrli vzkliki odhajajočih črncev, v sinji daljavi, tam kjer nebo poljublja morje, so se blestela jadra in nosila srečne ljudi v novo domovino, lahen vetrič je šuštel v listju, zdelo se je, da John Clayton in njegova soproga Elza šepetata blagoslov za svojim sinom in njegovo mlado ženo.
ii kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 velike «pedjatat steklenice za 63.— din.; 12 dvojnatih ali 4 velike spa«^« ne steklenice 99.— din.; 36 dvojnatih ali 12 velikih «jm* cijalniih steklenic za 250.— din., že obenem * zaboje» it
poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. P«il« v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatsko. — Poedine itakla*
niče Elsaflujda se dobijo v lekarnah in sorodnih trgovisvak
za reducirano ceno 9 din.
Državna nolitika.
V NAŠI DRŽAVI.
Uzunovič je podal ostavko vlade. V petek zvečer je bila seja v parlamentu do dveh zjutraj. Prepirali so se, ali naj se sklepa o korupciji ali ne. Končno je Uzunovič zahteval, naj se da njegovi vladi zaupnica. Glasovali so in zgodilo se je, kar nihče ni pričakoval: Vlada je dobila 127 glasov, 150 glasov pa je bilo proti vladi. Zdaj seveda ni bilo drugega mogoče, kakor da je Uzunovič podal drugo jutro, to je v soboto dopoldne, ostavko. Kralj za enkrat ostav ke ni sprejel. Je pa to najtežja vladna kriza, odkar Jugoslavija obstaja. Kako bo nova vlada sestavljena, je težko prerokovati.
Radikalna stranka — razdvojena. Pašič in Jo-vanovič sta se huje spoprijela, kot je Pašič to mislil. Jovanovič je trd oreh. Ker so tako postopali z njim v radikalni stranki, je osnoval svoj poslanski klub, ^—————«i i 11 i ——«■— ...........
Džungla pa je samevala in tožila ob grobu ter sanjala o belem junaku, svojem kralju in gospodarju. Vzgojila ga je, tesne vezi je spletla krog njegovega srca, vabila ga je v svoje naročje, pa izneveril se ji je in jo zapustil —.
Gozdni orjaki pa so ji otožno pokimavali ter šepetali: »Ni bil naš. Človek je bil in duh njegovega očeta ga je odpeljal na dom pradedov —.«
Dolgo je še žalovala džungla za svojim izgubljenim belim junakom.
Konec.
On ga pozna bolje.
Učitelj: »Pazi sedaj, ti majhni Lovre. Če imaš eno jabolko, pa ti da tvoj brat še dve, koliko jih potem imaš skupaj?«
Lovro odkima, a nič ne odgovori.
Učitelj: »No, zakaj kimaš?«
»Gospod učitelj, vi se samo šalite, moj brat ml ne da nikoli jabolk.«
V naravi.
V šoli se uče mladi misleci o gorkoti in o mrazu. Učitelj pripoveduje: »V gorkoti se nekateri predmeti razširijo, v mrazu pa skrčijo. Stanko, ali bi znal povedati ti kak primer?«
Stanko: »Da. Poleti, ko je vroče, se dan raztegne in podaljša; pozimi pa, ko je mraz, se pa skrajša.«
Trgovska tajnost.
Učitelj: »Povej mi, Moric, odkod dobivamo najboljšo kavo?«
Moric: »Gospod učitelj, to je trgovska tajnosti«
riji preveč takih predmetov, ki jih mi nimamo. Na primer: železje, razne kmetijske stroje, platna, suk-na, zdravila itd. Tu je sedaj stvar obeh držav, oziroma jugoslovanske in avstrijske vlade, da se sporazumeta glede medsebojne trgovsko-gospodarske zveze. Po mednarodnih pravilih ima vsaka država pravico, na državni meji pobirati od blaga, ki gre preko meje, oziroma ki prihaja od one strani sem, poseben davek, ki se imenuje carina. Če je carina na blago, katero hoče sosed k nam uvažati, visoka, pride tisto ] blago drago k nam, če pa je carina nizka, ali pa je ! sploh ni^edaj je tudi cena za dotično blago nizka. i
Od visokosti carine, ki jo naloži Avstrija na na- j šo živino, vino in sadje, je odvisno, ali moremo mi ' prodajati te stvari v sosednjo Avstrijo, ali ne. Na i drugi strani pa vidimo, da je od carine, ki jo pobira Jugoslavija od železja, strojev, sukna, platna in enakih predmetov, katere pošiljajo Avstrijci k nam, odvisno, ali so ti predmeti v ceni dragi, ali pa je njih cena primerna.
Radi tega je tedaj, ko sklepata dve državi trgov sko-gospodarske pogodbe, najvažnejše, kako se bosta sporazumeli glede carine. Poslanci Slov. Ljudske Stranke smo zahtevali od naše vlade dve glavni ; stvari:	i
^ 1. Doseže naj, da bo Avstrija opustila ali vsaj močno znižala carino na našo govedo, svinje, meso, vino, sadje in razne poljske pridelke.
2. Naša vlada pa naj zniža ali čisto opusti carino na avstrijske izdelke, katerih mi ali sploh nimamo, ali pa v nezadostni meri. Ti izdelki v glavnem soi raznovrstna železna roba, poljedelski stroji in orodje, blago za perilo in obleko, sol, zdravila, bakrena galica, umetna gnojila itd.
Razumen človek bi mislil, da bosta naša vlada in tudi Avstrija to upoštevali in se pri sklepanju po-gdobe ravnali po teh dveh načelih. Ali ker so na obeh straneh bili čudno trmasti, kljubovalni in deloma celo sovražni drug proti drugemu, smo žalibog dobili sedaj trgovinsko pogodbo, ki v marsičem ni v našo korist, posebno pa ne v korist našega kmeta, obrtnika in delavca.
Ker so bili zastopniki, ki jih je poslala jugoslovanska vlada na Dunaj k Avstrijcem, in zastopniki avstrijske vlade med seboj neiskreni in ker med našimi zastopniki ni bilo ne enega Slovenca, ki bi poznal naše razmere, smo dobili trgovinsko pogodbo, ki je za nas slaba. Avstrijci so naložili visoko carino na govedo in svinje, samo pri konjih so popustili, glede vina in sadja so premalo odnehali. Zastopniki naše vlade pa so naložili neznosno visoko carino na železje, stroje, platno in obleko ter druge prej imenovane predmete. Tako smo udarjeni na dve strani.
Kdo je to zakrivil? Pred vsem zastopniki naše vlade, ki so bili poslani na Dunaj. V tej vladi sta ime]<< lansko leto, ko se je ta pogodba sklepala, glavno besedo stari Pašič in brLIjavi Radič.
V imenu naše Slovenske Ljudske Stranke, oslr. Jugoslovanskega kluba, sem bil določen kot poslanec okraja, ki meji na Avstrijo, da govorim o tej izredno važni stvari v narodni skupščini. Potrudil sem se in sem s pomočjo prijateljev-strokovnjakov zbral obširno gradivo za govor, ki sem ga imel dne 8. t. m. Ker smatram, da so te stvari za naše gospodarsko žitje velike važnosti, bom v prihodnjih številkah opisal najvažnejše točke pogodbe z Avstrijo.
v katerega je takoj vstopilo 11 radikalnih poslancev. Ker bodo v ta klub stopili še vojvodinski radikalni poslanci, jih bo v klubu 20 do 30. Jovanovič je izvoljen za predsednika novega kluba.
Radikali in Radičevci. Da je vlada padla, so povzročili radičevci, ki so glasovali proti lastni vladi. Trije radičevski ministri so izglasovali proti samim sebi nezaupnico. Kaj takega je tudi le pri radičevcih mogoče. Seveda je radičevska nezvestoba napravila v radikalnih krogih hudo kri. Radičevci hočejo kljub temu še nadalje z radikali v novo vlado. Radikali bi pa najraje sami vladali.
Rade Pašič. Pri razpravi o korupciji so prišle o Rade Pašiču lepe stvari na dan. Neki tovarni v Ada-movu na Češkem je bila naša država dolžna okrog 150 milijonov dinarjev. Ker ni plačala, je šla tovarna v konkurz. Obrnili so se na Rade Pašiča, ki je prejel • izredno visoko nagrado in posredoval, da je država začela plačevati svoj dolg. Pri Trboveljski premogo-kopni družbi je tudi vršil posredovanja, ki so povzročila izredno podražitev premoga, on pa je pri tem zaslužil velike svote denarja. Svoje roke je imel vmes pri raznih dobavah za državo, kjer utrpi država ravno zavoljo njega mnogomilijonsko škodo. Opozicija ima zdaj vse dokaze zoper Rade Pašiča zbrane, zato je poslanec Kumanudi vse nepravilnosti naštel.
Složna opozicija. V času, ko ima naša država 13-milijardni proračun, se mora brez vsakega ozira odpraviti taka pijavka od državnega gospodarstva in mora priti poštenost do svoje moči. Zato je opozicija Srbov, Hrvatov in Slovencev složna. Edini, ki nočejo opozicije v tem boju odkrito podpreti, so samostojni demokrati. Ti v Belgradu drugače delajo, kakor njihova »Domovina« piše. Opozicija, posebno SLS, bo vstrajala v tem boju zoper nepoštenost do končne zmage.	.
IZ DRUGIH DRŽAV.
Štrajk na Angleškem je ponehal. Zmagali niso ne delavci in ne vlada, zmagala je zdrava pamet, da se s takim bojem škoduje domovini, svojemu narodu in samemu sebi. Zato so se delavci dali pregovoriti, da so opustili štrajk. Nekateri delodajalci pa hočejo zdaj ta položaj izrabiti in izsiliti od delavstva, da gre na delo za znižano plačo. Ako se vladi in posredovalcem ne bo posrečilo doseči dogovora, se bode boj nadaljeval, kar pa za Angleško ne bi bilo dobro.
Revolucija na Poljskem. Na Poljskem je v teh dnevih revolucija. Proti dosedanji vladi se je vzdignil bivši predsednik Poljske, maršal Pilsudski. Vojaštvo je po večini na strani svojega maršala, ki je že zavzel glavno mesto Poljske, Varšavo. Pilsudski ije zahteval, da mora sedanja vlada odstopiti. Sam pa se bo proglasil za predsednika republike Poljske, kar je že bil enkrat. Dosedanja vlada ima malo vojaštva in se ji bo težko posrečilo, da bi se držala. V slučaju, da se ne dogovorijo za mirno rešitev tega spora, bo nastala na Poljskem žalostna bratomorna vojska.
V	Nemčiji so tudi pripravljali politični prevrat. Prijatelji bivšega cesarja Viljema, ki je glavni krivec svetovne vojne, so skuhali zaroto, da zopet napravijo monarhijo in postavijo Viljema za cesarja. Pravočasno pa je bila zarota razkrita in tako se je njihov načrt ponesrečil. Če bi se pa posrečil, bi gotovo ostala Evropa temu nasprotovala, da bi zopet vladal tisti, ki je toliko nesreče povzročil zaradi svo je oblastiželjnosti.
V	Maroku se vojska nadaljuje. Posebno Španci imajo trde boje s Turki. V zadnjih dneh so bile razne bitke in spopadi, ki so zahtevali številne človeške žrtve.
Poročila S. L. S.
Shod SLS na gori Oljki. Na binkoštni pondeljek po sv. maši ob ^8. uri zjutraj se vrši shod na gori Oljki. Poroča poslanec Vlad. P u š e n j a k. Obeta se velika udeležba iz šaleške in Savinjske doline.
Pri Mariji na Ložnem pri Sv. Florjanu p. Bočem se vrši na binkoštni pondeljek, dne 24. t. m., po pozni sv. maši shod Slovenske Ljudske Stranke. Govori narodni poslanec Josip Škoberne in še eden g. poslanec.
Na Sladki gori se je vršilo v nedeljo, dne 16. t. m., sijajno zborovanje. Govoril je tajnik SLS gospod Kranjc. Po govoru so zborovalci sprejeli naslednje resolucije: Zborovalci odobravajo boj Jugoslovanske ga kluba proti nepoštenosti v državi, zlasti proti Rade Pašiču, in izrekajo popolno zaupanje poslancem Slovenske Ljudske Stranke, posebno še načelniku g. dr. Korošcu.
Pilštanj. V nedeljo, dne 16. t. m., se je vršil pri nas dobro obiskan shod SLS. Poslanec Josip Škoberne je podal poročilo o političnem položaju in osvetlil vrtoglavo politiko Radiča, ki s svojimi nepremišljenimi nastopi onemogoča ureditev razmer v naši državi. Poslanec Vlad. P u š e n j a k govori o gospodarski politiki v naši državi. Predsednik shoda predlaga zahvalo in zaupnico Jugoslovanskemu klubu, ki se soglasno sprejme. — Po shodu se je vršila seja okrajnega odbora SLS za okraj Kozje, v kateri so se razpravljala razna tekoča vprašanja in storili važni sklepi za ojačenje organizacije v okraju.
Rusija je doživela vsled ponehanja generalnega štrajka na Angleškem malo poraza, ker ga je sama tudi deloma povzročila. Morda bo uvidela, da v Evropi ne gre tako lahko revolucijo se igrati. Tudi doma se je sovjetska vlada precej unesla. Posebno kmetje so prišli do veljave in upati je, da bodo kmetje spravili Rusijo na pravo pot. Nevarnost je le, če na Poljskem ne bo miru, kajti v tem slučaju bo najbrž Rusija poskusala vkorakati na Poljsko. Vojaštvo na meji je izredno ojačeno.
Nemir je po vsej zemlji, to je zgodovina človeštva, ker še-ne pripozna pravega kralja pravice in resnice, Kristusa Gospoda.
ga®a®aaa®BaaB®aaaBBr*
VOZNI RESI
veljaven od 15. maja 1926 (povečan) se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, ali v njeni podružnici Aleksandrova cesta 6. Komad po 1.50 din.
B®E®aa®sa®®®®®®a®®Bi£
o.- -........... -•	—■ —^.««aa^ji.,
Kaj je novega?
Slovenski iantje vojaki želijo vsem naročnikom in čitateljem »Slovenskega Gospodarja« vesele bin-koštne praznike!
Osebna vest. Kakor doznavamo, je imenovan g. Josip Blaževič s kr. ukazom za srezkega kmetijskega referenta v Mariboru. Imenovani je bil doslej oskrbnik na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, pred prevratom 1. 1918 11 let oskrbnik in vodja bivše dež. viničarske šole v Grajskem logu, Krčevina pri Mariboru, še poprej pa dolgoleten demonstrator na bivši triletni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. G. Blaževiču, ki je znan daleč naokoli, predvsem številnim absolventom obeh omenjenih bivših zavodov, kot markantua osebnost med veščaki-praktiki našega kmetijstva, prav posebno pa vinogradništva in kletarstva, želimo mnogo uspehov in s temi moralnega zadoščenja na novem mestu!
Da jih ni sram! Prijatelj mi poroča, da je zadnji »Kmetski list«, glasilo Puclja in Radiča, objavil dopis o izletu našega delavstva dne 1. maja v Lajters-berg. V tem poročilu, ki ga je baje pisal bivši finan-car in sedanji »vodja« radičevcev neki švikaršič, je natiskana laž, da so me zborovalci med govorom vrgli s prostora," kjer sem govoril. To je popolna laž, kakor je sploh celo poročilo neresnično! Videti je, da ga je pisal človek, ki ni bil navzoč na prireditvi. Izlet je priredila naša krščansko-socialna organizacija. Udeležba je bila naravnost ogromna. Niti social ni demokrati, niti narodni socialisti niso imeli oboji skupaj toliko ljudi, kakor mi. Izvrstna godba Katol. Omladine in mladi pevci so skrbeli za zabavo med potjo in na široki zeleni trati pri g. Janžekoviču. Naprošen sem bil, da na slavnosti govorim o pomenu slavnosti. To sem tudi storil. Laž, grda laž in popolna izmišljotina je, da me je kdo vrgel ali sploh skušal vreči z govorniškega prostora. Mazač v »Kmets-kem listu« si je vse to kratkomalo izmislil. Stotine in stotine mojih prijateljev iz vrst naših delavcev, železničarjev in dpugih so priča o tem. Če boste radičevci začeli s takimi ostudnimi lažmi, potem ni čuda, če vas nihče več ne mara. Lažnjivca nihče ne mara. S »Kmetskim listom« in njegovim lažnjivim
t
Naša društva.
Izobraževalno društvo v Lajteršbergu priredi na Binkoštni pondeljek v Jarenino izlet po sledečm sporedu: Dopoldne ob pol 7. uri odhod z godbo od gostilne gospoda Dreisger v Lajteršbergu; ob pol 10. uri sv. maša in primeren govor. Popoldne: Po večernicah gledališka predstava z deklamacijo, govorom in šaloigro »Sovražnik žensk«. — Med odmori svira godba Kat. «mladine. Po predstavi prosta zabava v gostilni Cvilak.
Sv. Križ pri Mariboru. Logar Pavle in Škalarjeva Re-zika uljudno naznanjata vsem tistim, ki so na Križevo z njima sočustvovali, ko sta po dolgih in težkih preizkušnjah vendar dosegla srečo »pozne pomladi«, da se vrši njuna poroka dne 30. maja — v nedeljo na praznik sv. Trojice. — •Trdno sta prepričana, da bo tudi tisti dan prišlo veliko gostov na njuno gostijo. Tistim, ki bi tega ne razumeli dobro, pa še posebej povemo, da bomo ponavljali 30. maja ljudsko igro »Pozna pomlad«. Izletniki od vseh vetrov in krajev — pridite v naš planinski raj.
Guštanjski krajevni odbor rdečega križa priredi v korist fonda za nabavo rešilnega avtomobila za Mežiško dolino dne 3. junija v slučaju slabega vremena pa 6. junija t. 1. popoldne na guštanjskem sejmišču veliko tombolo, spojeno s koncertom in ljudsko veselico.
Sv. Anton v Slov. goricah. Orlovski odsek Sv. Anton v Slov. gor. priredi na binkoštni pondeljek pretresljivo igro: »Ne pričaj po krivem«. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo. Vabi odbor.
Sv. Ana v Slov. gor. Žrebanje efektne loterije vprid novega Društvenega doma se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 25. .julija 1926 v Društvenem domu. Toliko v vednost vsem imejiteljem srečk. Iste se še zmiraj lahko naročajo. Prijatelji, segajte pridno po njih. Odbor.
poročevalcem pa se bova zmenila nekje drugod. — Franjo ž e b o t.
Poziv prebivalstvu v obmejnem ozemlju. Dobivam poročila, da carinske in druge oblasti na severni meji delajo prebivalstvu razne zapreke. Tako so si izmislili sedaj čisto nov davek na žito, ki ga vozijo naši na mline, ravnotako novo dajatev na les, ki ga vozijo na žage. Radi tega neopravičenega postopanja sem se že pritožil pri generalni direkciji carine v Belgradu. Slišim tudi, da delajo carinarnice zapreke pri prehodu čez Muro in na drugih obmejnih točkah. Da se te krivice, ki jih uganjajo posamezniki, odpravijo, pozivam vse prizadete, da mi poročajo na moj naslov v Maribor ali v Belgrad o nepravilnem postopanju carinskih-in drugih oblasti na meji. Poročila naj bodo točna, podatki zanesljivi in podprti z dokazi in pričami. Navedite datum dogodka, osebe, natančna imena ift opišite podrobno vse, kar se vam zdi nepravilno. Ko sem dne 8. maja v narodni skupščini v Belgradu pred ministri in poslanci govoril o žalostnih razmerah na naši meji, so mi potem ministri izjavili, da naj jim opišem vse pritožbe prebivalstva. Pomagajte mi torej s točnimi podatki, da napravimo krivicam in nepotrebnim šikanam konec. — Franjo Ž e b o t, narodni poslanec v Mariboru.
"Umrl je v Rogozi pri Mariboru vzgleden mladenič Maks Kreitner. Rajni je bil skoz in skoz vzor mladeniča in ponos svojih staršev. N. v m. p.!
Zopet tatvina v Trbonjah. V noči od sobote na nedeljo, dne 15. t. m., je bila naša gdč. učiteljica T. Selak drugič okradena. Tat ji je odnesel vse perilo, vso obleko, dvojne nove čevlje in druge reči. Pustil je še posteljno opravo in nekaj stare obleke. Učiteljica se je v soboto večer slučajno odpeljala na obisk k svojimf sorodnikom v Slovenjgradec. Te prilike se je tat poslužil.
Vesele in resne novice od Sv. Primoža na Poh. Naša zvesta somišljenika Anton Nabernik, p. d. Tratnik, in Anton Knez, p. d. Falenti, oba umna in nad vse skrbna gospodarja, sta si pripeljala zadnji čas gospodinji. Prvi se je zglasil pri znani Pabernikovi rodbini v bližnjem Št. Janžu. Radi so mu zaupali svo jo hčer Miciko, in kmalu se je obhajala vesela poroka v ponosni vuzeniški župnijski cerkvi. Drugi pa je šel po nevesto Bernardko Rozman v Št. IIj pod Turjakom. Ker smo ravno tisti čas tudi oklicevali tukajšnjo domačinko Marijo Ažnik z Antonom Veršovni-kom, smo imeli naenkrat tri Antone-ženine. Vsem trem Antonom in njihovim življenjskim tovarišicam cveti naj sreča in rosi božji blagoslov! — V soboto, dne 15. t. m., zjutraj ob enih, je vdrl neki potepin v šentprimško župnišče. Z veliko sekiro je odkrenil zapahnjena kletna vrata, nato odvzel ključavnico nn durih nad stopnicami in tako prišel v vežo. Upravitelj ga je pravočasno prepodil.
Žrtev militarizma. Iz daljnjega Skopija v Srbiji smo prejeli žalostno vest, da je nepričakovano umrl vrli mladenič, vojaški novinec Alojz Ladinek-Črn-kov. Dne 16. aprila je odšel k vojakom, dne 7. maja ga je že pokosila kruta smrt. Vemo, da ga ni našla nepripravljenega. Bil je veren in pošten mladenič, kakoršnih je le malo; poznan je bil kot zvest član Marijine družbe in Kat. prosvetnega društva, kjer je bil nad vse skrben knjižničar. Rad je prejemal svete zakramente. Predno je odšel k vojakom, je še najel sv. mašo in prav pobožno prejel sv. zakramente. Vsem nam je žal za blagim Lojzekom in težko^ ga bomo pogrešali. Božja volja se je zgodila. Starišem in vsem domačim naše iskreno sožalje!
Iz davčne službe. Predstojnik davčnega urada v Slov. Bistrici, višji davčni upravitelj g. Jožef Pichler, je po službeni potrebi imenovan za šefa davčnega urada v Celju. Za predstojnika pri davčnem uradu
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. V nedeljo, dne 16. maja se bo vršilo tukaj blagoslovljenje nove zastave tukajšnje Marijine družbe. V par mesecih so pridna dekleta kakor marljive čebele od hiše do hiše nabrale potrebno svoto. Zastava je delo šolskih sester v Mariboru. Zadnjo nedeljo nas je po-setil pevski odsek Katoliškega izobraževalnega društva v Gornji PolskavL Nastopil je z zanimivimi pevskimi točkami. Naše društvo pa je predstavljajo dve burki: »Dve leti« ter »Dobrodošli«. »Kdaj pojdete domov?« Občinstva je bilo toliko, da je bil naš društveni prostor veliko premajhen. — Bog plati vrlim polskavskim pevcem in pevkam.
Slov. Bistrica. Zadnji čas je, da naročiš tablice velike javne tombole v prid zgradbi Katoliškega doma V Sloy. Bistrici, ki se vrši dne 30. maja 1926, ob 1. uri popoldne na Glavnem trgu mesta Slov. Bistrica. Tombola šteje 150 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 D. Razen tombol je še 10 kvintern, 20 kvartern, (ki niso skoro nič manjše vrednosti nego tombole) in 30 tern in 70 amb v raznovrstnem blagu. Vsaka tablica stane 5 dinarjev. Po tomboli se vrši veselica na istem prostoru. Svira godba slovenjbistriške požarne brambe. Tablice lahko naroče tudi nedomačini, ker je izvoljen poseben odbor, ki bo igral samo za tujce. Tablice so vsakomur na razpolago v slovenjebistriški kaplaniji. Dobiš jih tudi v vseh župnijskih uradih slovenjebistriške dekani-je. Z ozirom na dober namen, ki ga ima ta tombola, se za nakup tablic in obilno udeležbo domačinom in sosedom pa tudi tujcem prav toplo priporoča odbor.
Velika Nedelja. Velikonedeljski Orli in Orlice napravijo na binkoštni pondeljek ob lepem vremenu majniški zlet na daleč okrog sloveči Runeč po sledečem sporedu: ob 12. uri odhod z godbo iz Velike Nedelje, popoldne ob 2. uri v kapeli sv. Družine na Runču slovesne večernice. Po večernicah javni nastopi Orlov in Orlic. Med odmori svira godba na pihala. Bunčanom in njih sosedom je s tem dana lepa prilika, da si pogledajo delo naših organizacij. Bog živi!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Tukajšnja Dekliška zveza priredi povodom majniškega poklona lepo petdejansko igro:
v Slov. Bistrici je imenovan g. Ludovik Jutraš, davčni upravitelj iz Marenberga.
Smrtni slučaji pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. V marcu in aprila t. 1. si je dala smrt pri nas posebno veliko opraviti. V Župeči vesi je umrl vrli kmet Šimon Brumec, star 68 let, ki je bil čez četrt stoletja zvest naročnik našega »Slovenskega Gospodarja«, pa tudi sam priden gospodar in zgleden oče. Nad vas Apače pa se je vrgla smrt, kakor da jo hoče izprazniti: poleg četvero otrok so umrli trije prevžit-karji: Janez Dajčman, Štefan Cebej in Matija Zaje, vsi močno objokovani od domačih, ki so jih imeli zelo radi. Tudi želarko-vdovo Uršo Kacijan je Bog odpoklical, kateremu je tako zvesto služila ter lepo odgojila toliko otrok, ki so deloma razkropljeni po celi državi in še dalje, a vsi lepo oskrbljeni. Bog bodi vsem bogat plačnik! — Kaj lepo je letos cvetelo vse drevje in večinoma še srečno odevetelo. Tudi polja kažejo kaj lepo, le Bog nas varuj vremenskih nesreč!
Novi zvoni za Ptujsko goro. Svoje dni smo brali v »Slovenskem Gospodarju«, kako milodoneč je pozdravljal gorski zvon svojega tovariša, ko so ga peljali mimo Gore v Majšberg in tožno klical, da se ga usmilimo in mu spravimo vsaj enega tovariša, da ne bo tako sameval v prostornem stolpu. In res! Ta želja se mu je izpolnila. Dobil bo tovariša, pa ne le samo enega, ampak kar tri! Gorci so se ohrabrili in naročili tri lepe zvonove za romarsko cerkev Matere božje na Črnigori, kateri bodo slovesno posvečeni na binkoštno nedeljo, dne 23. maja. Romarji, prijatelji gorske Matere božje, vabljeni! Od binkoštne nedelje naprej vas ne bo pozdravljal več in vabil k Mariji samo en zvon, ampak lepo ubrano zvonenje štirih velikih zvonov. Pridite!
Radi pijanosti padel v Dravinjo in — utonil. Najemnik Ivan Vinko iz Jurovcev pri Sv. Vidu pri Ptuju se je vračal v nedeljo, dne 16. t. m., proti 9. uri zvečer iz vinotoča vinjen domov. Doma so ga zastonj čakali, ker na prehodu preko Dravinje je omah nil, se skotalil v reko in utonil.
Novice iz Gornje Radgone. V sredo, dne 12. t. m., dopoldne, ko so domači kosili travo, so neznani zlikovci vlomili v stanovanje sodarja in posestnika I. Morica v Podgradu. Odnesli so 2800 dinarjev gotovine, zlato uro in zlata poročna prstana. Orožništ-vo drznih vlomilcev še ni zasledilo; upamo pa, da bodo kmalu v rokah pravice. — V nedeljo, dne 16. t. m., smo pokopali najstarejšo faranko Katarino Ko-lar, rojeno Kežman, iz Lomanoš. Rajna je bila rojena leta 1831 v Aženskem vrhu in je torej doživela lepo starost 95 let. — Zadnjo nedeljo je priredila naša Dekliška zveza lepo akademijo v čast majniški Kraljici.
Toča v ljutomersko-ormoških goricah. Ljutomer-sko-ormoške gorice je obiskala letos že dvakrat toča z viharjem in sicer dne 6. in 7. t. m. Toča je napravila občutno škodo, ker je odbila precej dolge poganjke, ki se ne bodo več obrastli. Nastavki v Ijuto-mersko-ormoških goricah niso letos obilni in še te bode poškodovala vremenska nezgoda. Pomilovanja vredni vinogradniki!
Zverinski zločin v Brezovčaku. Iz Vitanja pri Središču nam pišejo: V noči od sobote na nedeljo so našli ubitega ne daleč od njegovega vinograda v Bre zovčaku (občina Vitan) posestnika Leopolda Prater iz Vitana. Kot osumljena umora je orožništvo aretiralo in odvedlo v zapor okrajnega sodišča v Ormož dva mlada fanta Vincenca in Martina Ivanuša iz Ša-lovec pri Središču, dva znana pretepača in ponočnjaka. V rokah umorjenega so našli vse polno lasov, v njegovi kleti pa žensko ruto, za oboje se je dognalo, da je od služkinje umorjenega posestnika. Njegova služkinja si je prilastila ključ od kleti svojega
»Lurška pastirica« na binkoštni pondeljek dne 24. maja v Slomškovi dvorani v Križevcih. Vstopnina 5 in 4 D. — Uljudno vabljeni.
Prostovoljno gasilno društvo v Obrežu pri Središču priredi v nedeljo, dne 30. maja t. 1. v Vrbančič-Vaupotiče-vem gaju veliko veselico s srečolovom in prosto zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen za odplačilo nabavljene briz-galne, vabimo celo okolico k najštevilnejši udeležbi.
Bralno društvo v Žičah priredi v nedeljo, 23. maja popoldne, ob 3. uri v ljudski šoli igro: »Damoklejev meč«, burka v enem dejanju. »Zob za zob«, veseloigra v 5. dej.
Št. Jošt na Kozjaku. Odsek bralnega društva prired* binkoštni pondeljek, dne 24. t. m. ob 13. uri (po božji službi, ki je ob 10. uri) v prostorih šole prelepo igro »Lurška pastirica« z deklamacijami in govorom o Lurdu. Vsi, od lilizu in daleč iskreno povabljeni!
Katoliško prosvetno društvo Orlavas ponavlja na željo občinstva na binkoštno nedeljo, to je 23. t. m. dramatično igro »Izgubljeni raj« v treh dejanjih, štirih slikah. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Orlavas — vzorna vas. Bila je vzorna in taka bo ostala kljub peščici, ki je zašla na stranpota. To je dokazala v nedeljo 16. t. m. s svojo vzorno prireditvijo, ki je bila zelo dobro obiskana. Pod zelo okusno oznljšiinim Slakanovim kozolcem se je vršil najprej občni zbor novoustanovljenega katoliškega prosvetnega društva. Govor je imel gospod kaplan iz Šoštanja, ki je utemeljil važnost novega društva in dokazal, da je društvo kmečkih fantov in deklet »Zimzelen«, katero so nasprotniki ustanovili, nasprotno veri, saj piše glasilo teh društev »Gruda« v lanskem letniku štev. 7, da je vera potrebna samo onim, ki imajo vest še premalo razvito. Na govornikov poziv k protidokazom se ni nihče oglasil, čeravno je bil »Zimzelen« korporativno navzoč. Ali bodo še naprej se lagali in trdili, da so tudi »katoliško« društvo? Strahopetec, ki se skriva in slepomiši, je slabši od odkritega nasprotnika. — Sledila je zelo zabavna igra »Izgubljeni raj«, katero so članice jako spretno uprizorile
gospodarja in večkrat gostila na ta način v gospodar jevi kleti svoje prijatelje in prijateljice. Gospodar, ki je že dalje časa opažal, da mu dohajajo nepozvani gostje v klet, je kritične noči zatekel celo družbo mla dih fantov in deklet, kako se gostijo z njegovim vinom. Ko jih je hotel pregnati, so ga kratkomalo — ubili. Razmesarili so ga z žepnimi noži, poleg trupla umorjenega pa še celo postavili križ iz vinogradskih kolov. Služkinja je to že priznala in izdala vse soudeležence. Kdo je pravi morilec, bode, kakor upamo, kmalu dognala nadaljnja preiskava. Zverinski umor splošno "priljubljenega posestnika Leopolda Praterja (p. d. Flegariča) je zbudil v vsej okolici splošno ogorčenje in dokazuje znova, koliko živinske podivjanosti je v naši povojni mladini.
Izredno bogata tombola! 4000 kart — 400 dobitkov! Kje je to? Pri Mali Nedelji. Tu smo namreč začeli zbirati za prepotrebno novo cerkev. Dozdaj so zbrali že začetno svoto, vendar je treba delo vstrajno nadaljevati. Zato bo dne 30. maja velika tombola. Dobitki so izredno lepi, uporabni za vsakdanje potrebščine. Dobitke so vrli župljani darovali. Bog jim povrni! Na trojičko nedeljo torej, dne 30. maja, takoj popoldne po večernicah se bo vršila tombola. Ob skrajno slabem vremenu se tombola preloži na nedeljo, dne 6. junija. Domačini in sosedje, pridite poizkusit svojo srečo in podpret naš velik načrt: postaviti novo cerkev!
Obvestilo medičarjem in drugim prodajalcem! Na trojičko nedeljo, dne 30. maja, oziroma v nedeljo, dne 6. junija, je pri Mali Nedelji zaradi velike tombole na prostoru pri cerkvi in pred šolo zabranjeno postavljanje šotorov.
Otvoritev novega železniškega postajališča. Iz Osluševcev poročajo: Na progi Pragersko—Ormož je generalna direkcija v Beogradu odobrila postavitev postajališča Sv. Lenart. Lična stavba je že pod streho in bo za binkoštne praznike popolnoma gotova. Postajališče se bo nazivalo »Osluševci«, zato, ker se nahaja na zemljišču, ki spada pod katastralno občino Osluševci in ker so Osluševčani dali prvi spodbudo ter sorazmerno napram okoliškim občinam v denarju in dajatvah največ prispevali. Ako ne bo posebnih ovir in če generalna direkcija v kratkem odobri otvoritev postajališča, tedaj bo v nedeljo, 30. maja, slavnostna otvoritev.
Razne novice od Sv. Marjete niže Ptuja. Vedno imamo kaj posebnega. Marija Petek iz Gajovec je v svoje veliko veselje našla zlatnik v »Gazela«-milu. Med ljudmi je tudi govorica, da bi se našlo še več zlatnikov, a baje nekateri preveč radovedni trgovci prepikajo z iglami vsak kos mila. — Med našim mlajšim ženstvom, posebno med dekleti, je začela se širiti posebna bolezen: kolesarenje. Ni to sicer prav nič hudega, pa pogrebnega za enkrat še manj za naša kmetska dekleta. To je menda mesto nekdanjih kolovratov, ki so bili dekletom gotovo koristnejši. Končno pa je še nevarnost, da bi kak bistroviden in vneti davčni uradnik ne pogruntal, da je stanje našega kmetskega ljudstva sijajno, ter še malo privil pri davkih!
Razno od Sv. Antona v Slov. gor. Že zopet je prepovedan orlovski naraščaj v naši šoli. Upali smo, da bodo s postavitvijo novega nadučitelja te krivice ponehale. Toda ¿a enkrat smo se zmotili. — Vsiljiva »Domovina« je že dvakrat pošteno napadla našo loterijo. Kaj je s tem dosegla? Samo to, da bodo ljudje vrnili še tistih par iztisov »Domovine«, katere še sedaj dobivamo za pokoro. Dopisniku bi pa priporočali, da naj rajši pogleda žalostne razmere po naših vinotočih ter o teh kaj poroča v svoj ljubljeni list! — Cesta, o kateri smo zadnjič poročali, se že gradi ter upamo, da bo prihodnjo leto dograjena. — Še nekaj! Na binkoštni pondeljek nam bodo naši
Orli in njihovi prijatelji pokazali, kakor pravijo, neko lepo igro, tedaj pa, domačini in sosedje: na veselo svidenje!
Planinska koča na Urški gori bo otvorjena dne 22. maja. Otvoritev se je zakasnila, ker je bilo do-važanje na goro iz Slovenjgradca doslej otežkočeno.
Razne novice iz Šmartna ob Paki. Umrl je stari Verbanek, Matija Napotnik, vdovec-samotar. Edini sin mu je v vojni zginil. Izrezaval je priprosta razpela, najlepšo podobo Matere božje je zgotovil pred sv. misijonom, jo dal blagosloviti, potem pa kmalu mirno zaspal. Popolno gluhi možek je bil obče priljubljen. V celjski bolnišnici pa je umrl Josip Kodre, oče pred par leti v Žalcu prerano umrlega živino-zdravnika, povsod znan kot »stari Forštner«. Slovel je v okolici kot spreten domači živinozdravnik, koje-ga se bo težko pogrešalo. Naj v miru počivata!
Vsi bivši vojaki svetovne vojne, ki stanujete v okrajih Celje, Slovenjgradec in Gornjigrad, pridite dne 25. julija t. 1. v Šmartno ob Paki, kjer se bode postavil veličasten spomenik 63 vojnim žrtvam. Ta dan bode ob enem vojaški tabor, katerega priredi Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Vsaka občina naj organizira bivše vojake ter že sedaj javite število udeležencev zaradi preskrbe — Odboru za vpostavitev spomenika v vojni padlim vojakom, Šmartno ob Paki.
Novi zvonovi v Galiciji pri Žalcu. Na praznik Kristusovega vnebohoda so praznovali v Galiciji pri Žalcu pomembno slovesnost. Blagoslovljena sta bila dva velika nova bronasta zvonova za farno cerkev sv. Jakoba. Blagoslovil jih je ob obilni asistenci in navzočnosti silne ljudske množice vlč. g. opat iz Celja. Sledila je pontifikalna sv. maša, nakar sta bila zvonova med zvoki godbe potegnjena v zvonik. Kmalu se je oglasilo s stolpa veselo pritrkavanje in ljudje so se čudili krasnim, ubranim glasovom novih zvonov.
Dva vloma na Gornji Ponikvi. V noči od 14. na 15. t. m. so tatovi vlomili v gostilno in trgovino Vaš. Odnesli so veliko denarja, nekaj obleke in blaga. Potem so vlomili v župnišče pri oknu poleg lipe. Odtrgali so zunanjo oknico, izruvali železne križe, odprli notranje okno ter prišli v pisarno. Preiskali so vse v pisarni in župnikovi spalnici. Župnik je ravno tisto noč spal v sobi za goste na drugi strani župni-šča, ker so prej tla v spalnici umivali in so bila mokra. Tatovi so odnesli eno puško-dvocevko, en samokres in patrone in nekaj obleke. Denarja niso nič dobili. Težke Wertheimarce niso mogli odpreti. Pač pa so odnesli staro cerkveno škrinjico, misleč, da je polna denarja ter so jo pri pokopališču razbili s sekiro. Bili so pa bridko razočarani! Skrinjica je bila polna knjig in tiskovin orlovskega odseka, katere so v jezi na vse strani razmetali.
Nova cesta. Od Sladkegore poročajo. Cesta preko Sladke gore od Cecinj na Pečico se resno gradi. Do zdaj je bilo že nad 150 delavcev pri njej zaposlenih. Človeka kar srce boli, ko vidi, koliko se ljudje trudijo, poleg tega pa še tako velike davke plačujejo. Veselo pa je, da ne vidiš kakih čmernih, kislih obrazov, ampak vesele šale in dotipi spremljajo njihovo delo. Merodajnih faktorjev dolžnost pa je, da se jim nakloni kaka podpora iz javnih blagajn. Zato je neumestno, da imamo toliko boja za železniško postajo med Ponikvo in Poljčanami, ki bi bila ravno tam, kjer bo naša nova cesta prišla do železnice.
Ravnatelj kaznilnice je ogoljufal državo za tri milijone dinarjev. Menda je tudi kaj takega le samo pri nas mogoče. V Lepoglavi na Hrvaškem je velika kaznilnica. Njen upravitelj je bil dr. Šaban. Že večkrat so sumili, da ne bo kaj v redu, a niso mogli to dokazati. Končno pa se je le posrečilo, da so ga dobili. Posebna komisija je nenadoma dospela in pregledala njegovo delo. Dr. Šaban je goljufal, kjer je
in izzvale obilo smeha. Seveda so posebno ugajali palčki, ti naši najmanjši pa najljubši. Izborna je bila tudi- deklama-cija in tamburaške točke. Celoten vtis je bil izredno ugoden, samo »Zimzelen« je bil pa zelen od nevošljivosti in je svojo jezo skušal izliti v napade na člane po prireditvi. — Pojdite mimo takih s ponosom naprej po začrtani poti! Naj bo Orlavas drugim vasem v vzgled, kaj premore mala vas, če se združijo vsi dobromisleči k skupnemu delu v društvu. Naše iskreno priznanje in častitke tebi Orlavas — vzorna vas.
Šoštanj. Kaj tako lepega pa še nismo videli pri nas kakor je bila igra Miklova Zala 13. in 16. maja, ki je vkljub velikim oviram zelo spretno uprizorilo naše prosvetno društvo. Zato je bila dvorana hotela Union nabito polna in se igra na splošno željo ponovi še v nedeljo, 30. maja, ob pol 3. uri popoldne.
Pctrovče. Društvo »Gospodar« v Petrovčah uprizori v nedeljo, dne 30. maja t. 1., ob pol 4. uri popoldne v dvorani gospoda Antona Vodenik v Petrovčah, Finžgarjevo narodno igro »Naša kri«. Ker je že danes zanimanje za igro nad vse veliko, opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, katere se prodajajo eno uro pred začetkom predstave pri blagajni.
šmarsko-rogaško orlovsko okrožje napravi dne 6. junija, to je na gorsko nedeljo izlet na Tinsko s sledečim vsporedom. Zjutraj ob pol 7. uri zbirališče pri postaji Stranje, potem odhod z godbo. Na Tinskem ob pol 10. uri skupna procesija in sveta maša in pridiga, nato darovanje okoli oltarja, ob 12. uri zborovanje na prostem. Ob 2. uri popoldne javna telovadba, na to slovesne večernice in odhod. Zlet je za člane okrožja obvezen.
Koprivnica. V zadnjem dopisu se je povdarjalo, da naši fanti napredujejo. To se je pokazalo v polnem obsegu preteklo nedeljo, 9. maja. Nraven preobrat naših vrlih fantov k vsemu dobremu na podlagi vspodbudnih govorov gospoda misijonarja iz Ljubljane in krasno uspele žalo-igre »Fernando« dne 28. marca je rodil kaj zanimive in
sladke sadove, tudi na prosvetnem polju. Privabili so k nam požrtvovalne učitelje, modre profesorje, učene dof-ktorje in celo visokorodne grofe iz Zagreba in bele Ljubljane. Odkod nam ponižanim in preziranim ta čast?! Dekleta DZ pa so doživela nepričakovano odlikovanje. Ena izmed njih je postala grofova nevesta. Ko pa je (še pravi trenutek) spoznala prevaro, se je vsem gledalcem z velikim veseljem srce napolnilo. Zares občudujemo moško mladino; podnevi pridno dela, na svojih domovih ali pa koplje črni dijamant, zvečer pa hodi vstrajno v izobraževalni dom, da se seznani z najimenitnejšimi socijalnimi vprašanji, goji govorniške vaje ter blaži svoje srce z domoljubnim družabnim petjem in milodonečim igranjem raznih godb. Tako je prav! »V delih svojih sam boš živel večno!« Ko bode drugič še več luči, bode naš užitek popoln. Zdelo se nam bode, da smo v prestolni gledališčni dvorani v Ljubljani. Režišerju čestitamo! Opazovalec!
Koncert Glasbene Matice v Mariboru se vrši dne ' 2. junija t. 1. zvečer ob 8. uri v Gotzovi dvorani. Pev-! ske točke so nekaj izrednega, zato obisk toplo pri-i poročamo!
Kipe in slike presv. Srca Jezusovega in Marijinega ter Lurške Marije v krasni izpeljavi ima na zalogi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cene brez poštnine so za slike: velikost 19X26 cm 2.25 dinarjev, 24X34 cm 3.25 dinarjev, 25X38 cm 5 dinarjev, 32X 42 cm 6.75 dinarjev, 39X51 cm 10.25 dinarjev, 47X 63 cm 16 dinarjev, 54X73 cm 20.50 dinarjev. Kipi: visoki 31 cm 60 dinarjev, 37 cm 84 dinarjev, 42 cm 95 dinarjev, 50 cm 160 dinarjev, 56 cm 190 dinarjev, 65 cm 240 dinarjev, 85 cm 450 dinarjev. Za večje kipe in za kipe drugih svetnikov naj se blagovoli vpra šati po dopisnici. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
le mogel. Skupna škoda znaša nad tri milijone dinarjev, vendar se ne da popolnoma ugotoviti. Pri njegovem nesramnem početju mu je pomagal uradnik Markovič. Zdaj bosta obadva imela priliko sedeti v zaporu v isti kaznilnici, v kateri sta preje ravnate-ljevala. Lahko si mislimo, kako pohujšljivo vpliva tako početje na kaznjence, ki si mislijo: Ti šele znajo! Kakšni bodo polem kaznjenci, ki pridejo iz takih hiš? Ali so se kaj poboljšali? Čudimo se, da se naša država za poboljšanje kaznjencev bolj ne briga, ampak jim celo nalaga, da morajo ob velikih cerkvenih praznikih delali na polju. Tudi vlado pri taki stvari zadeva odgovornost!
Grozna zrakoplovna nesreča v Novem Sadu. — Pretekli četrtek se je piipetila v Novem Sadu, kjer ima naša vojska svoje zrakoplove, težka nesreča. Preskuševali so pet novih zrakoplovov. Ko se je prvi dvignil 700 m visoko, je nenadoma padel z viška navpično na tla. Zrakoplov se je popolnoma razbil, pod njim pa sta obležala mrtva poročnik Brajkovič in mehanik Briške. Iz aluminija sestavljeno krilo se je v zraku zlomilo in povzročilo ta nesrečni padec.
Praznik Marije Pomagaj na Rakovniku z običajnim shodom sotrudništva se bo vršil na binkoštne praznike, dne 23. in 24. t. m. Udeleženci shoda imajo pravico do polovične vožnje. Na domači postaji si naj kupijo celo vozovnico do Ljubljane, ki bo veljavna tudi za nazaj pod pogojem, da si na Rakovniku pri vodstvu sotrudstva preskrbijo izkaznico, da so se shoda udeležili. Paziti pa je treba, da se vozovnica shrani in ne odda na ljubljanskem kolodvoru.
NAJLEPŠI SPOMIN NA SV. BIRMO je lep molitvenik. Take molitvenike ima v veliki zbiri Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se lahko dobijo, in sicer s poštnino vred po sledečih cenah: Češeena Marija — rdeča obreza po D 13.75, 16 50;
zlata obreza po D 15.—, 16.50, 19.—, 48.—, 53—. Bog s teboj — rdeča obreza po D 16.50;
zlata obreza po D 19.—. •Oče naš — rdeča obreza po D 9.75;
zlata obreza — bele po D 25.—, črne D 25.—. Kam greš — zlata obreza po D 19.—, 28.—, 34.—. .'Zdrava Marija — rdeča obreza po D 16.—;
zlata obreza — črne po D 23.—, 41.—, 45.—, 51 —, bele po D 34.—. Angelček — zlata obreza — črne po D 20.—, 25—, 27.—,
33.—, bele po D 21.—, 24.—. Prijatelj otroški — priprosta vezava rd. po D 7.50, 8.50. Kvišku Srca — zlata obreza po D 26—, 36.—, 37.—, 56.—. Rajski glasovi — zlata obreza po D 36.—, 40.—, 47.—, 53.—,
59.—, 61.—, 64.—, 76.—, 85.—. Nebesa naš dom — zlata obreza po D 43.—, 68—, 80.—, 90.—. Spomin na Jezusa — zlata obreza po D 17.—. Otrokova pobožnost — zlata obreza po D 15.—. Ključ nebeški — zlata obreza po D 24.—.
Pisma iz domačih Krajev.
Sv. Peter pri Mariboru. Zdrknila je krsta v okrašeno jamico in pokopali smo dobro ter kajcor vijolico skromno mamico Barbaro Strakl. Sedaj, ko spava na Gori, jo pogrešamo; pogrešamo njenih modrih nasvetov, njenega drobnega dela, njene pobožnosti, ko si je nataknila očali ter brala še v starosti 90 let iz molitvenika. Lep je bil njen pogreb, pa ga je tudi zaslužila. Dvanajst duhovnikov jo je spremljalo v cerkev in potem na Goro. V imenu vseh se jt poslovil od pokojne mil. g. kanonik Moravec. Pevci so zapeli dve žalostinki v slovo njej, ki je v življenju tako rada poslušala ubrano petje. Bog plačaj vsem za spremstvo na zadnji poti! V srcih naših pa bo živel spomin na predobro mater. Ta spomin bo ostal svež in molitev za pokojno bo tista rosa, ki bo osveževala spomin na Barbaro Štrakl. — Kaj pa Slomškov dom? 2e stoji? Se ne, ker so premnogi zavrgli ali vsaj založili položnice Bog ve kam. Dajte jih poiskati ter napišite na nje vsaj mali znesek, drugače se nas ne boste odkrižali. Imamo še veliko položnic v rezervi; torej pozor! Kdaj bomo začeli z zidanjem? Ko bomo imeli dovolj denarja. Sicer pa z delom lahko pričnemo vsak čas. Treba bo lesa, peska, gramoza itd. Kar na delo! Zanimanje za naš Dom je res veliko. Sentpeterčani bomo pokazali, da kaj premoremo. To zahteva naš ponos. Izlet našega Orla v prijazno Grušovo se je dobro obnesel, četudi so oblaki gledali mračno. Nismo se jih ustrašili, kakor se jih je gosp. govornik iz mesta. Le prehitro je minil čas. Kljub temu se je izčrpal ves program. Licitacija peciva se je posebno obnesla. V tem oziru gre v prvi vrsti zahvala vrlim viničko-gorskim in grušovskim dekletom in pa seveda tudi dobrotnikom domačim in sosednim. Posebno so se postavili Marjetčani.
Hoče pri Mariboru. Velika žalost je zadela v torek zvečer 11. t. m. družino Sterletovo v Hočah, ko je neizprosna ¡mrt potrkala na vrata in ugrabila ljubo soprogo in mater osmero otrok — Marijo Sterle. Pokojna je bila prava lovenska krščanska mati. Njena velika skrb za družino je ; lovzročila, da ni bila dovolj močna proti hudi, dolgotrajni lolezni, kater; je končno podlegla. Pogreb dne 13. maja je »okazal njeno priljubljenost v kraju in soseščini. Domači levski zbor ji je zapel v slovo, godba omladine iz Maribo-a ji je zaigrala žalostinko. Blaga Marija, počivaj v miru!
Sv. Martin pod Vurbcrgom. V nedeljo, dne 16. t. m. je Mel gospod Lipovšek po rani službi božji shod SKS. Jako i kimal z glavo, ker so se mu spuntali vsi stari njegovi ! ristaši. Navdušeno je hvalil gospoda Radiča in posebno ovdarjal, naj se skrčijo srednje šole, ker jih kmet ne rabi t takoj bodo manjši davki. — Gospod Lipovšek, vam naj »merimo, ali se vam naj smejimo. Edino dobro je bilo to, » ste govorili le praznim stenam in te prenesejo vse. — bvedali smo vam tukaj in še vam enkrat rečemo: mi Mar-j ičani ostanemo zvesti in trdni pod zastavo SLS. Vam pa ; 'limo srečno pot!
Sv. Barbara v Slov. goricah. Verno, za vse lepo in sve-| 'vneto ljudstvo naše župnije si je lani v svetem misijonu 1 28. novembra do 5. decembra olepšalo svoja srca, letos * svojo župnijsko cerkev. Temelj za plemenito podjetje je
položila posestnica Neža Pehar s tem, da je darovalai v svoji i veliki vnemi za lepoto božje hiše primerno vsoto "7500 u. j 18.000 D sta nabrala pri darežljivih zupljanih cerkvena klju-I Carja gg. Breznik in Kajnih. ¡Slikanje je izvršil prav okusno akauemski slikar Franjo Horvat iz .Maribora. In v sreui lepega maja je v nedeljo 16. maja preslikano svetišče blagoslovit uoK.an g. Franc Moravec ob prisotnosti sosednih gospodov župnikov in izredno velike množice ljudstva. Slovesnost se je vršila v vzglednem redu! čast Barbareanomi Prvi imate v svoji krasni župnijski cerkvi sliko najnovejšega praznika: Kristus večni kralj! Večni kralj nebes in zemlje naj blagoslavlja milostno starše in mladino!
Šmartno pri Slov. Gradcu. V nedeljo, dne 9. maja je bil za našo šmartinsko orlovsko družino veseli dan. Odličen član orlovskega odseka Ivan Stalekar in požrtvovalna lia-čelnica orliškega krožka Pavla Mozei sta obhajala svoj poročni dan. Na gostiji je v trajen spomin prvega orlovskega para nabral znani naš pristas Jorkob 6U0 K za društvi, iti ravno sedaj preživljata finančno krizo. — Pri nas so na dnevnem redu pretepi v neki gostilni, ki ne pozna nobene policijske ure. Oblast vse to ve, a nič ne ukrene, da bi rešila zapeljano ljudstvo. Ko ne bi prišli drugi na pomoč, bi bila zopet ena žrtev alkohola. Oblast, zgani se, in pomagaj ubogemu ljudstvu.
crmlcnšak (Sv. Rupert v Slov. goricah.). Po kratki bolezni je tukaj pri svojih dobrih sorodnikih umrla vdova Marija Rojs, bivša posestnica v Črmlenšaku. Na njeni sedmini je nabral Franc Kramberger 80 D za misijone med ubogimi zamorci. Bog povrni!
Sobetinci pri Možganjcih. Pri nas je umrl komaj 48 let stari posestnik in zvest pristaš SLS Andrej Veršič. Bil je cerkveni pevec in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali.
Braslovče. Tukajšnji Sokol je v nedeljo priredil na »Šegantu« gledališko predstavo »Vozel«. Cela predstava, posebno pa prvo dejanje je bilo takšno, da ni za mladino. Brasiovški Sokol je s to predstavo na svojem novem odru pokazal, da mu dobri starši ne morejo zaupati vzgoje mladine. Neverjetno je, da se je zato predstavo dal izrabiti eden del tukajšnjega učiteijstva.
Solčava. Les, ki je skoro edini dohodek Solčavčanov, ima vsied prevelike oddaljenosti od železnice tako malo ceno, ua ljudje s strahom gledajo v bodočnost. — Sredi meseca aprila so se jele plaziti goste megle, ki so polagoma zavile pod svoj plašč vrhove gorskih velikanov in začelo je dobro deževati. Ob Savinji, ki je nekoliko narastla, je postalo živahno vrvenje. Spretni in marljivi drvarji, so puščali in urejevali smrekova debla po strugi in Savinja jih je ponesla v Spodnjo Sav. dolino. — Pa poglejmo Solčavo še z druge strani. Društveno življenje se še precej dobro giblje. Orli in Orlice so imeli v marcu telovadno akademijo. Tudi na gledališkem odru so večkrat pokazali, kaj znajo. Najbolje so se izkazali pri igri »Lovski tat«, ki so jo igrali na velikonočni pondeljek. Dalje imajo Orli tudi tambu-raški zbor, godbo na pihala in svoj dobro ograjeni telovadni prostor, ki ga s ponosom imenujejo — naš Stadion. Vse to priča, da je precej življenja v tem odseku.
Celje okolica. 2e so začeli kopati temelje in dovažati kamenje in opeko za novo šolsko stavbo, pa pride nenadoma od ministrstva prosvete iz Beograda ukaz, da se mora takoj vse delo ustaviti. Upamo, da se bo slednjič vendar rešilo šolsko vprašanje po volji in želji nas okoliških davkoplačevalcev, ne pa po volji gotovih mestnih demokratskih gospodov.
Teharje. V zadnji številki »Slov. Gospodarja« piše o napredni in požrtvovalni župniji Vojnik, katera v teži novih bronastih zvonov prednjači v celi lavantinski škofiji. Tudi sosedna župnija Teharje je lahko ponosna, saj je menda edina v lavantinski škofiji, katera prednjači v teži železnih zvonov, ki si jih je nabavila pri vseh podružnih cerkvah, a v stolpu krasne nove župne cerkve sv. Martina še pa danes samotari eden mali zvon, ki naznanja žalostno pesem po medvojni izgubi svojih tovarišev. Zato pa Tehar-čani, uslišite glas žalujočega samotarja in mu priskrbite tovariše. Pokažite, da niste zadnji v tem oziru!
Sv. Rupert nad Laškim. Cerkev Sv. Petra je dobila sedaj novo streho in tudi za drugače bo dobila čisto drugo lice, se pač pozna da so Sentpeterčani najbolj skrbni in požrtvovalni ljudje v celi šentpeterski fari.
Gospodarstvo.
Podružnica Kmetijske družbe v Mariboru. Zadnji »Kmetovalec« je prinesel na naslovni strani obvestilo, da je Kmetijska družba v Ljubljani ustanovila v Mariboru v lastni hiši skladišče za člane iz mariborske okolici. Ko smo se odzvali temu pozivu, pa smo žalibog ugotovili, da manjka v zalogi najbolj potrebnih reči. Niti žvepla in čilskega solitra ni na razpolago in na vsa vprašanja smo dobili odgovor: Čekaj, brate, pride iz Ljubljane! Kmetijske stroje bi tudi rabili .Ako gospodje pri glavnem odboru ne bodo postali nekoliko bolj agilni in ne bodo upoštevali naših posebnih štajerskih potreb, potem je to skladišče mrtvo rojeno dete. Prosimo naše štajerske gg. odbornike, da se zavzamejo za naše kmetijske potrebe in da podregajo v Ljubljani in pri voditelju štajerskega skladišča v Mariboru, ki je šele nedavno prišel, da se zadeva uredi. Tudi sedajni prostori na dvorišču niso v čast družbi. In blago, ki pride iz Nemčije in Avstrije črez Maribor in se tukaj prevzame, bi tudi bilo lahko cenejše, kakor je v Ljubljani. Saj stane n. pr. čilski soliter, ki pride iz Italije, v Ljubljani 5.10 din., v Mariboru pa 5.40 din., kar je opravičeno radi večjih prevoznih stroškov. Kalijeva sol, Tomaževa žlindra, kajnit itd., ki se vozi mimo Maribora in se tukaj razklada, pa stane v štajerskem skladišču ravno toliko, kakor v Ljubljani. Naš kmet mora danes računati z vsakim vinarjem in prosimo merodajne gospode, da to upoštevajo. Prihodnjič pa več. — Štajerski član Kmetijske družbe.
Modra galica se bo dobila v skladišču Kmetijske družbe v Mariboru po 7.50 din. odslej. Skladišče se nahaja na Meljski cesti.
Na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru
se vršijo še trije učni tečaji: 1. »Grozdni sukač in
vprežno orodje v vinarstvu« v soboto, dne 22. maja; 2. »Krma in krmljenje« v torek, dne 25. maja. 3.
»Rastlinski škodljivci in bolezni« v sredo, dne 26. maja. Poslednji tečaj se dne 3. maja ni mogel vršiti, ker je bil takrat zavod še zaprt radi škrlatinke in se sedaj nadoknadi. Začetek vsak dan ob 8. uri zjutraj. Pouk je brezplačen. Zanimanci naj se ga udeležujejo v čim večjem številu! — Direktor A. Žmavc.
Kmetijski odbor okrajnega zastopa Slovenjgra-dec. Dne 16. t. m. se je vršila ob priliki občnega zbora kmetijske podružnice pod predsedstvom gospoda veleposestnika Rotovnika iz Legna važna in znamenita seja okrajnega zastopa Slovenjgradec. Pretreslo se je po tozadevnih referatih dr. ekonoma g. Werni-ga in sreskega veterinarja g. Peršuha vprašanje u-stanovitve kmetijskega odbora okrajnega zastopa. Ko je podpredsednik okrajnega zastopa k temu vpra šanju zavzel svoje stališče, se je razvnela zelo živahna razprava, v katero so posegli gg. nadžupnik Jur-ko, dr. Pirnat, ravnatelj Šentjurc, ravnatelj Vrečko, župan Areh in posamezni posestniki. Sklenilo se je pozvati takoj vse občine v sodnem okraju, da imenujejo in sporočijo po dva do štiri kmetovalce, ki so pripravljeni in sposobni vršiti v občini podrobno delo za povzdigo kmetijstva. Iz teh mož se bo potem zbral kmetijski odbor okrajnega zastopa, ki bo centraliziral in vzel v roke vse kmetijsko pospeševalno delo v okraju. Občinska predstojništva, podpirajte to za naše kmetijstvo velevažno akcijo in vršite Vašo gospodarsko dolžnost!
št. Ilj pri Velenju. Ob zaključku kmet. nadaljevalne šole. Meseca oktobra preteklega leta se je otvorila dveletna kmetijska nadaljevalna šola, ki se je v preteklem mesecu končala in katero je obiskovalo 35 fantov iz tukajšnje občine, kakor tudi iz sosedne župnije Gor. Ponikve. Ves čas so fantje šolo zelo redno obiskovali, čeravno je marsikoga ovirala daljna pot in tudi večkrat preobilno domače delo, pa nagon po izobrazbi je premagal vse te ovire, zato se je tudi učni uspeh kar najlepše dosegel. Priredilo se je z gojenci tudi več učnih izletov po raznih krajih naše lepe domovine, izmed katerih je bil najlepši in najkoristnejši zaključni dvodnevni izlet v Maribor, Ivanjkovce, preko Jeruzalema v Ljutomer in nazaj. Pridnim občanom pa bodi ta napredek svoje mladine v ponos in bodrilo, da bodo tudi prihodnje šolsko leto poslali svoje sinove v kmet. nadaljevalno šolo, kjer bo poleg prvega letnika otvorjen tudi drugi letnik.
Čebelarski celodnevni tečaj se vrši pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah dne 30. maja t. 1. Predaval bo gospod potovalni učitelj Okorn iz Ljubljane. Začetek ob 9. uri dopoldne na •csnovni šoli, popoldne pa pri čebelnjaku g. Čuša v Gaber-niku. Vabljeni so vsi čebelarji tudi iz sosednjih župnij.
Mariborski trg dne 15. maja 1926. Bilo je 26 s svinjskim mesom, 16 s krompirjem in zelenjavo in 5 s sadjem in drugimi živili naloženih vozov na trgu. Slaninarji so prodajali meso po 18 do 28, slanino po 20 do 22 din., domači mesarji pa govedino po 8 do 10 din., teletino po 12.50 do 20 din., svinjino po 20 do 22 din., kravje meso in jagnjetina po 10 do 12.50 din. 1 kg. — Perotnine je bilo okoli 300 komadov; ccne so bile piščancem 25 do 50 din. par, kokošem 35 do 75 din., racam, gosem in puranom 80 do 150 din. komad, domačim zajcem 8 do 25 din., morskim prašičkom 10 do 12.50 din., vevericam (3 komade) 20 din., jagnjetom 100 do 150 din., kozličem (15 komadov) 50 do 100 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirju je bila cena 5 do 5.50 D mernik (7 in pol kg) ali pa 0.75 do 1.25 D kg; novi krompir je bil prvikrat na trgu in se je prodajal po 10 D kg, čebula 1.50 do 6, česen 5 do 10 D venec, solata 2 do 10 D kg, glavnata
1	do 4 D komad, grah v stročju 10 D, ohrovt in kar« fijol 10 D, špargelji 32 D kg, kislo zelje 2.50 do 3, kisla repa 2 D kg, mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 26 do 40, bučno olje 22 do 25 D liter, maslo 40 do 44, čajno 50 do 70, kuhano 45 do 48 D kg, jajca 0.75 do 1.25 D komad, med 85 do 100 D, fižol 1.50 do
2	D liter, sirček 1 do 8 D hlebček. — Sadje: jabolka 5 do 12, suhe češplje 8 do 12 D kg: črešnje so bile prvikrat na trgu in so se prodajale po 30 D kf limone 0.75 do 1 D, pomaranče 1 do 3 D komad. — Cvetlice so se prodajale po 1 do 5 din., v loncih po 15 do 50 din. komad. — Lončena in lesena roba -1 do 100 din. komad, brezove metle 2,25 do 5 din. komad, lesene grablje 8 do 10 din., vile za seno 10 do 14 din. komad, koruzna slada 25 din. vreča. — Seno in slama na mariborskem trgu: V-sredo, dne 12. maja, so kmetje pripeljali 8 vozov sena- 2 voza otave in 6 vozov slame, v soboto, dne 15. maja, pa 15 vozov sena, 4 vozove olave in 18 vozov slame. Cena je bila senu 60 do 85 din., otavi 70 do 75 din., slami pa 35 do 45 din. za 100 kg, ali pa 2 do 2.25 din. za škop.
Na svinjski sejem v Mariboru dne 14. maja se je pripeljalo 357 svinj in enega kozla. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 95—125 D, 7—9 tednov stari 150—200, 3—4 mesece stari 350—360, 5—7 mesecev stari 400—450, 8—10 mesecev stari 550—560, 1 leto stari 1500— 1600, 1 kg žive teže 15—17. 1 kozel 80 D. Prodalo se je 263 svinj in 1 kozel.
Za razvedrilo.
Kakor je bilo dogovorjeno. Sosed je sosedu posodil denarja. Zmenila sla se, da ga v zimi vrne. Bila je pa /e pomlad, a dolžnik ni vrnil svojega dolga. Tedaj ga sreča sosed: »Pa zakaj mi ne vrn š mojega denarja?« — »Glej, sosed«, mu je oni odvrnil, »zmenila sva se, da v zimi, a leto,- piavzaDrav ni bilo nobene prave zime, pa ti nisem poplačal dolga. Torej nisem jaz kriv!«
IVI A L A OZNANILA S
B	Hi
B V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. n
j Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se ft Jj lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo od- E B g*varja na razna vprašanja samo takrat, ako je pri- £
K	ložena znamka za odgovor.
^
VflKHRBKSBKBaiBBElBIRBBSBBBaiGIBR»
Sprejmem pekovskega vajenca, ki je vešč slovenskega in nemškega jezika. Istotam se sprejme ena služkinja. Ivan Šket, pekovski mojster, Ptujska cesta 48, Tezno pri Mariboru.	690
Iščejo se trgovci, ki želijo pro dajati lončarsko blago; svoje naslove naj pošljejo, Brumen Francu, lončarju, Savci, Sv. Tomaž pri Ormožu. 699 3—1
Išče se natakarica za gostilno ita deželi, katera bi imela tudi veselje pomagati pri gospodinjstvu. Reflektira se le na starejšo, pošteno, pridno moč. V ponudbah je navesti dosedanje službovanje. Naslov pove uprava lista. 717 2—1
Mizarski pomočnik, samski, vešč dela pri mlinski opravi, dobi stalno delo v tovarni barv Alojz Goričar i drug v Mozirju.	709
Marljiv in pošten kolarski pomočnik išče dela na deželi. Naslov se izve v upravi. 664
▼»jenea «a pekovsko obrt sprejme takoj Maks Senica v .ialcu.	665 2—1
Sprejmem takoj več sodarskih pomočnikov, ter kupim suhe hrastove doge za polovnjake. Josip Ramšak, sodar, Ruše.
685 2—1
Postranski zaslužek - primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki 1 D. Propaganda, reklamna d. z. o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-II.
464
Posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov, sadonosnika, zidana hiša, hlevi, vsa zemlja ja-ko rodovitna, blizu farne cerkve, dobro uro od Mariboru oddaljeno, v lepm kraju Slov. goric za 80.000 D na prodaj. Pojasnila daje Tratnik, Mari-ior, Grajski trg 2.	712
Mline, žage, gostilne, trgovine, najem, nakup, išče posredovalnica >Marstanc Maribor.
711
Posestvo 6 oralov, z gospodarskim poslopjem, 2 orala vinograda, sadonosnik, njive, travnik, gozd, se proda. Po-lenšak pri Moškanjcih; lastnik M. Knez,, Gegova ul.ica 3, Maribor.	700 3—1
Prodam posetvo, zidano poslopje, štiri orale, vse zasajeno. Mihael Kereži, Sv. Miklavž, Hoče pri Mariboru. 697
Malo, dobro urejeno posestvo tik farne cerkve Pilštanj se zastran preselitve takoj proda, cena 17 tisoč dinarjev. Poslopje je v dobrem stanju, zelo prilično za krojača, šiviljo ali penzijonista. Natančno se izve pri Avgust Kladošek, Pil štanj.	698
Posestvo, tri orale zemlje in lepa poslopja, četrt ure od Celja, se po ceni proda. Ponud-| be na posestno posredovalni-I co Lovro Čremožnik, Celje, Kralja Petra cesta 28-11. 715
Kmečko posestvo s poslopji ' in okrog 16 oralov zemlje, v okolici Vojnika, po ceni prodaje Lovro Čremožnik, Celje, Kralja Petra cesta 28-11. 596 |_2-1 j
Kočija za dva konja v dobrem stanu se takoj po nizki ceni proda pri Jos. Šraml, kovaški mojster, Šmarje pri Jelšah. |_716 3-1
Proda se otoman in štedilnik.
Kanduš, Jezdarska ulica II, objekt I. nadstr. dragonska kasarna. Maribor.	713
Bencinmotor 6—8 PS še nov, se radi elektrifikacije obrata ugodno proda. Motor se vsaki , čas lahko med delom ogleda. Vprašanje in ponudbe na Fr. ■ Seniza, usnjar v Vojniku pri ; Celju, Slovenija. 694 3—1
! -----—
| Vino kupuje po ugodni ceni direktno od lastnika Iiinko Humer, trgovec Sv. Križ pri Litiji. Za najnižjo ceno in vzorec se prosi. 692 2—1
Prostovoljna dražba sena na njivah in travnikih, nekaj pohištva, transmisije. Jurij Medved, Marija Reka, Jesenek, Sv. Pavel pri Preboldu. 701
»Brezalkoholna Produkcija«,
Ljubljana, Poljanski nasip 10, pošlje vsakemu naročniku SI. Gospodarja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo vam žal! 667 2—1
Btrmska darila! Po konku--enčni ceni, v veliki izbiri na iovo došlem blagu dobite pri ararju in zlatarju Lovro Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8.
619 5—1
Izjava. Ker sem podpisana do-znala, da so se širile pred kratkm tukaj v bližini razne dvomljive govorice v pogledu na osebno čast in veljavo v tukajšnjih krogih vsem poznanega gospoda, izjavljam s tem resnici na ljubo, da so bila to le pusta sumničenja brez vsake realne podlage. Sv. Lenart v Slov. gor., 23. aprila 1926. Marica Ozvatič m. p. natakarica.	696
'Častna izjava. Podpisani pre-klicujem, kar sem govoril o gospodu Ivanu Fašunu kot ne resnično in ga prosim odpuščanja, zahvaljujoč se mu, da je odstopil od sodnega postopanja. Anton Vidmajer, pos. . Ostrožno pri Celju.	703
Hranilnica in posojilnica v
Ribnici na Pohorju ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 30, maja 1926, ob 8. uri v posojilniški pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načel-stva. 2. Potrjenje rač. zaključka za leto 1925. 3. Volitev nadzorstva. 4. Sprememba pra vil. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Če bi ta občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki sme sklepati brezpogojno. Načelstvo.	708
PODGANE, MISIJ
(Pošiljamo Vam točno uničevalno sredstvo »RatinmorU ■ katerim se zajamčeno gotovo ! in uspešno izvaja uničevanje. 1 tuba 40 D, dvakrat tolik« 60 D. Zavod za uničevanje golazni Zagreb, Marovska št. 16.
587 6—1
Sprememba posesti, nakup, prodajo, najenij izročitev prostovoljne dražbe posreduje točno gospodarski oddelek Marstan, Maribor, sedaj Ro-tovški trg 3 dvorišče. Ogibajte •e pouličnih agentov, pridite naravnost v pisarno. 630
Rodovitno posestvo, tri velike njive, travniki za 5 glav živine rediti, sadonosnik, zidaia hiša, hlevi, blizu farne cerkve v mariborski okolici se za 80 tisoč dinarjev proda. Pojasnila daje Tratnik, Maribor, Gr ij - • - - — 2—1
ski trg 2.
636
Smrekove hlode večje množine kupi Mariborska lesna industrija A. Domicelj, Koroška cesta 46, Maribor. Nakupova-lec lesa se sprejme istotam.
695
Kupim železne ognjavarne blagajne. Ponudbe z navedbo prostornine in cene na upravo
pod »Blagajnac. 702 2—1 ---- —
Bučno olje se dobi v zamenjavo in se tudi preša za stranke v tovarni bučnega olja — Hochmiiller v Mariboru, Pod mostom 7, južna stran mosta. Priporočam se gg. trgovcem za cenj. naročila bučnega olja po konkurenčnih cenah.
714 3-1
Kupimo molitvenika: Bezjak, Žalostna Mati božja in Slomšek Življenja srečni pot. Cenj. ponudbe naj se pošljejo na upravo lista.	691 2—1
Umetno cvetličarstvo, za sekanje, tiskanje listja in rožič belih in barvastih, za izdelovanje šopkov in vencev za neveste in birmanke itd. se priporoča Gregorič Terezija, Vi-čova 9, p. Ptuj.	663
Hrastov, jesenov in orehov
okrogli les kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica, Maribor.	660 6—1
Nove bieikle, Styria 2200 D, Champion, Rekord 2000 D, — pneumatika Dunlop 130 D, — Semperit in Michelin 120 D, — Horst 100 D, zračnice 30, 40, 45 D, pumpe 40 D, črne in rumene gamaše 120 D, pipe z slovami 30 in 40 D, vrvarsko, galanterijsko in špecerijsko blago, galico, žveplo, rafijo, bencin petrolej, milo, kremo, sveče, prvovrstno bučno in namizno olje itd. prodaja po najnižjih cenah R. \Vratschko, v novi pošti, Ptuj. 684 10—1
V trgu Sevnica ob Savi je brez popravila hiša s 4 sobami, vrtom in njivo na prodaj. Za izplačat 120.000 kron (30.000 dinarjev) in nekaj na obroke. Pojasnila daje Martin Vodov-nik, Sevnica ob Savi št. 46.
628 3—1
Vinogradniško posestvo. Proda 6e po ugodni ceni malo vi-nograuno posestvo: 1 oral vinograda, 2 orala sadonosnika mali gozd in viničarija. Lega ugodna, lahek dohod, 20 minut oa Makol. Vprašati pri gosp. fiamprl Martin, nadučit. v Ma-kolah.	658
Na prodaj sta dva voza na peresa za bolj težko vožnjo. — Kje, pove Bezjak, kovač na Teznu.	675
Srebrne krone, goldinarje in ilati denar kupuje po najvišji ceni Urbane, restavracija Narodni dom v Mariboru. 611
5—1
Kapi se večja množina steklenic od kisle vodeč Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi.	287
rTTTTnrTTirTTnnnnr^nnririnnni~innnr it Ttnnr mrn u ^ .
Kdor v „Slov. Gosp darju" oglašuje,
uspeha gotovo se radufr
ixnxmmuuuuLiuL^^
pr<
Zastonj
se res ne dobi, ampak po čudovito znižanih cenah dobite za
bir«i i o
i vsakovrstne ure, verižice, , uhane, prstane, broše itd, pri urarju Lov. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8. Popravila izdelujem točno in po ceni! 680
Uspeh pri ukuhavanju je gotov le, če rabite originalne
kozarce in aparate. Najbolje je najcenejše! Tovarniška zaloga: Fructus Ljubljana. — Krekov trg 10. Tudi na obroke!	666 5—2
TRAVERZE CEMENT APNO
in vse vrste železnine p» najnižji ceni pri
Imd Koražija
železaina
Manbor
(pri kolodvoru). 632
Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane cene hrani. Kegljišče. 540 19-1
Zjoto^jCl rncwus£aktiwn&ga> specertphsga in toloanega tíaga-
fiioMBQMniiMA
ÜIMIÜMTIT!
Nadrobno!
ui=:iiit=iiiit=ii!!p=iiiii=irafc
Na 1:dí!o !
„S ANA" d.Z0.Z,, čokoladi HlO0
Zaloga in prodaja čokolade in vseh čokoladnih 4— 1	izdelkov	704
Maribor, Gosposka ul. 5.
E 960/26 S
I>ražt>eni o Is i o
Dne 10. julija 1926, dopoldne ob 11. uri, bo pri" podpisanem sodišču v sobi št. 25, dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga d. o. Špičnik vi. št. 19, in. 2. zemljiška knjiga d. o. Špičnik vi. št. 41. Cenilna vrednost: ad 1. 2415 din., ad 2. 253.491 din. 50 para. Vrednost pritikline: 24.220 din., ki je všteta v ceniln» vrednosti ad 2. Najmanjši ponudek: ad 1. 1610 din.., ad 2. 172.995 din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo vež uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče Maribor, oddelek IV., dne 5. maja 1926.
69S
Stambillke
vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišču.	1266
Birmska darila!
Največja zaloga prvovrstnih švicarskih ur že od 160 D naprej; zlate od 600 D naprej. Najmodernejši okusni obeski, verižice itd.
R.BIZJAK, MARIBOR
Gosposka ulica 16. 786
Z vedrim in veselim licem
pričenja vsako pranje pri katerem se uporablja
milo „Gazela"
Brez Iruda. hitro In temeljilo učinkuje to priznano milo. Vsak flsočl kos pa vrhutega
vsebuje pravi zlainik.
Našli ga boste tudi VI, ako boste kupovali le to naše res pravo gospodinjsko milo.
GALICA
ŽVEPLO
najfinejše vrste se dobi po najnižji ceni pri
1MHB
«-h* im. Vi utaukv •—»T—W
Iva» Koražija
železnina
Maribor
(pri kolodvoru). 631
i i ¿ i & Z
676	Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodaja vsake
vrste pomladanskega, oziroma poletnega modnega, manufakturnega in suknenega blaga s 1. majem t. 1. po znatno reduciranih cenah v modno-manufakturni
trgovini
Ihl & Kflhar prej Kari Soss
Prešernova ulica 2. MARIBOR. Aleksandrova c. 9.
Godbena glasbila in strune
¡5 Priporočam svojo največjo zalogo pihal tet glasbil iz lesa, kot: go^li, kitare, tamburice iti. po najnižji ceni. Za nehibni in čisti zvok »« jamči. Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnici, strokovnjaško
VailavSchramm, Celje
Sfaeifalna delavnic« za Izdelovanje godbenik glasiti,
Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih. Mi
-r-irrifs-irrnnrH-inriniTS-Tn
< . •
IQ
¡S» SGo&ke In žen9ke obleke, sukno, hlačevino, volnena« blago, plavino, cefir platno, robce, nogavice, go-feve obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini
Aleksandrova cesta 13.	544
xrroxroT. rim il i jLinnnnnnncriL »jlo-Ijllotc
Priporoča se
Tiskarna st, Cirila v Mariborn.
poljik« ki>i£«
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D.
Stenski ft*r>i«l
t leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D.
iitviiiki krmiti
* kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječ« In»tžl
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih
in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
== J. KULLICH, =
kamnoseški mojster
Celje, Aškerčeva uliea 12
priporoča najcenejše svojo velik» zaloge prvtivrstsU» n*
grobnih spomenikov iz različnega marmorja, granita* it umetnega kamna. Plošče za pohištvo (za umivalgike, aefes omare itd. Okvire za grobe.	MS
W S
Kdor kupuje
p| Erjiia« v Maribora na Glavnem trgu 17, ta si prihrani ■Miit» žeaarja, ker je tam res vse prav pocenil	501

;c Masa m®
T" TITI I mlllllli»m..........I
Harmonike
11 ino izdelane, najboljši I®» orikat, enoredne 10 tipk, 4 basi 270 din., dvoredne 19 tipk, 6 basov 385 din., utfc* ne harmonike 8 glasov 2.50 din., 14 glasov 4 din., 32 glasov 12.50 din, dvostranske 64 glasov 21.50 din., razpošilja veletrgovina R. STERMECK1, CELJE, št. 24. Vzorci manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovci en-gros cene.
^isMiasaeflBBnsBHEiisaflaBBHSiBaaaaiiiiSi
mMmtitmms*
Najcenejši nakup
«MKnufakturnega blafa V«m audita
Brata ŠUMER, Celje
G avni trg 8.
20-1
583
41 I S 1
vedno sveže iz Zagorja, najfinejši
Trb:ve«jski in Spltski Portlandcement
zidno in strešno opeko kakor tudi vse druge stavbne potrebščine in cementne izdelke priporoča po najnižjih cenah
C. Pickel, brnim ulica 39.
i.
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevl®^ tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogaviee, srajce, čevlje in drugo različno b'ago najboljše kako» vosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini
992E?*jr»ft s
Za obilen obisk se priporoča A. DRGFENIK, CELJE, GLAVNI TRG «.
PRODAJA
v naši državi dovoljenih srečk
Wttka arečka se izžreba. Letno obrestovanje po 2» ®d«t Do žrebanja pride še 24 glavnih dobitkov f® i j atlijon dinarjev, 72 glavnih dobitkov po * milij««» | <3fair]ev, 48 glavnih dobitkov po H milijona dia*i~ ; |er, kakor tudi mnogo drugih velikih dobitkov, f ! siafertabšem slučaju se kapital pomnoži za 100?». &-' n j ■Jke bo dobe aa mesečne obroke pri »Merkur«,	j
b«r, Miklašiževa uliea S.	«iit
mmmawmmmmmmwwKmmmmmii 1 i n	^
\ Vložite denar le or | i i
; ljudski posojilnici §
S»	M
I v Celju i
S	ft i
i aeoaaiea» taw* J
Ustanovljena 1. 1839.
Lambr et C hiba
klobučarna
Celje, Kralja Petra eesta št h
trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velika aaloga domačih suknenih čevljev. — Popravila p« najnižjih cenah.
Pozor!
Pomrl
Kadar pridete v Celje
Najceneje in najbolje se kupijo moški in žentki štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefire in gotove različne obleke itd. pri 633-14
IVANU MASTNAK
Celje, Kralja Petra cesta 15 manufaktnra in lastna izdelovalnica oblek.
In predno nakupite manufakturno blago, obleko, odeje ali srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri

Amerikaneu
tt
Glavni trg, pri larni cerkvi. Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. Ne mečite denarja proč!	Prepričajte se!
•mc««e*« ulic*
s ■
■
s
Čevljarja
Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave jpo konkurenčnih cenah.
Dominik Uršic
Breg- št. 1., Oelje.
Razpošilja se tudi po pošti. Na zahtevo s« pošlje]» tudi ceniki.
Na malo.	378	Na veliko.
likdir argona, nikdar jnezgad«!
ne pridete. aki imate caneslji vo uro iz S vi carske tovarne firme Suttoei Suitnerjev« o-re gred- na -tan'no do sekunde P» pravljanja tla bib ur rta nejo sčasoma mno go več kot uri sama Bret
piično prejmete veliki ilustrovaai divot-cemk, ako javite »voj točni naslov raep iSiliallici ur H Suttnei v Ljubljani §t. 90). Ceaik te stare solitne ime nudi «koro neučrpao izbiro ar, elatntne, kakor tudi dard u> praktičnih predmetov ca uporabo
OS»

Cujte!
Glejte!
t*>i«g 'lavkarije (poprei pri »Belini voln«), tele» »aibolj varno naložen in «e na» «godneje obrestuje
5°
8»atni tn invalidni >lav*k plačaj? ¡>o«njilnio»
«I
i i
P i
"nemila po najnižji obrestni aaer<
■
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. — Za obilen obisk se uljudno priporočam.
MARTIN SUMER, KONJICE
I B I I » I I I I I I 1.........1 rrmnriTnrTTmrTinin
Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se radujel
Prisilna dražba.
nekdanjega JarnoviČevega posestva v Dramljah pri Sv. Juriju ob južni žel. se vrši dne 28. maja 1928 prt okrajnem sodišču v Celju ob 9. uri dopoldne. Draiba posestva se vrši v treh skupinah in znaša najnll|) ponudek za prvo skupino 42.011 din., za drugo skupino 16.629 din. in za tretjo skupino 19.198 din. Posestvo ima jako lepo in ugodno lego. Poleg gospodarskega poslopja in lepe hiše, v kateri je trgovina bi gostilna, se nahajajo obsežni travniki, njive, gozdovi in lep vinograd.
ITTI
JTTTim 11 I I U I M I I I H I ITI
In solidna postrežba!
Citaaorljeiio 19091
: Kline pase:
taebaSne obreze, proti visečemu trebuha, potujoiiia lefr
vicam in zaiženju želodca, ga-mijeve nogavice in obvez« s« krčne žile. Umetne noge in r* ke, korsete, bergle, podloge ia ploske noge, suspenzorije ia v»o aparate, proti telesnim pošksi-bam izdeluje staroznana tvrdKs
FRANG PODGORŠEK, BANDA2IST, MARIBOR,
Slovenska ulic* 7.
Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljaj« |M povzetju.
Obleke in perilo
v vseh velikostih za birmance
kakor tudi izgotovljene moške obleke, ključavničar- | •ke obleke, trpežne moške hlače, moško in ženak« perilo, svilene rute in vseh vrst drugo manufakturas in modno blago kupite zelo poceni pri
i t
v J
Fr. Starčič Maribor,
Vetrinjska ulica št. 15.
m
AROUS Je naš najboljši domači obveščevalni zavod
'ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike
AStGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stanju denarnih zavodov, trgovsko-in-dustrijskih podvzetjih in zasebnih o-seb
^SGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre
&RGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ulica 11, Beograd
ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Argus.
■ • i t *
Da dosežete čim obilnejšo žetev,
Traktor ForcLoo
Je potrebno opravljanje poljskih del le pod kar na^Hgocfaociššsai pogoji; izrabiti se mo~ raju kratke ki minljive ure v polnem ob-, segu,	^
Fordson-traktor me dopušča, da po-» teče ena sama minuta brez koristi. Vedno; je pripravljen za delo; deluje hitro h* dobro.
Kmetovalci! Hočeteli prfeted&ti nat čaau, denarja in delu, zmanjšati Vaša* stroške, zasigurati si bogato žetev, teda|, si naročite	. , > J
Sli
nm ii i il
Beiak «fc Inkret, Oelj*
3*3 Prešernova -uLllca 3
Vodovodne inštalacij»
Električne inštalacije
ivsbS. In aigaal-K* *eprave. Radie-antene. PSjj&iivil» transformatorjev, B3®«Si«t»rjev, motorjev, rai-«iH aparatov itd.
SLc&S) tadi vsa v t« strok» «padajoča popravila so felBSo?
Jaigtrmaclje, proraftuai, aatrti, veda» aa eaipslt(g& fcčfešl ia tolidno, a večletno garancijo. Geno koakarsaStefi,
crrcrocijLiLLJUUJj n n n n n ii n ii n»a u o ii n n a n 11 Tin
naprava moder. higljealMf kopelnih «ob, kloaeta.ti plovodne naprave, ceaBoafr-ne kurjave. Popravila t±vn tralnib kurjav, kotla*, last matur, cesalk itd.
traktor. Kupili boste, najboljši traktor pO najnižji ceni.
Din 37.500'—
! Sprememba cene brez predhodnega pestila pridržana.
Cena franko Rakek.
Ford Motor Company,,
A JUl	-	""' ^
öfeßSRe Se ¿anéi enega naših mnogoštevilnih
Ford*on traktor, z jermensko ploščo
opremljen, il ži tu d. kot prvovrsten •tabilen proizvajale sile.
Edino najboljši
Telef on 811
šivslnl sfroli In kolesa >o i«
Josio Ptfellnc-i >
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamk« 6rltzner, Adler n Phönix
sa rodbinsko, obrtno In industrijsko rabo. motam najboljši švicarski plotilni stroji znamko »DafeM«
Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. V«Či«tHiS garsnafja.	Delavnica na ruyolig«.
Prva Jugoslovanska žična industrija d. z o. z. Celje
Met, tololoa il lit.
Bov, telefoa S«, 111,
Iivrinje vie vrite ličnih pleteala ia tkania ten raznovritno ieloaa« konstrukcije, ograjo «a gaidovs, vrt« in parke ter teni« igrallilg, Hrešo sa pretipanje, poitoljM vloge, telesne poitelje Iti,
Somišljeniki, širite naše liste!

«www ■	waMMWHB
^ fflfSB* najbolji« lin n»j7ns*»«j ft«
Pri
| SpodnještajerskI ljudski posojilnici v Mariboru, |
| Stolna ulica it.S	r.i.s n.s.,	Stolni ulici iti |
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 8*,
M	■
aa trimesečno odpoved po 8%.
m	m
VllflimiHllllllHIIIIIIBIHHlS
Zadružna gospodarska banka d« i
Podružnic» Maribor«
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškaBik*
cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlaf f: na knjižice in v tekočem računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.
/UviiijiH», »T» «»« ¡iM«;*." »* «
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Lea Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar t Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.