Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
1
m	i
	m
Leto XXXV. - Štev. 20 (1753)
Goriča - četrtek, 19. maja 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Pisitcli Pregelj - hči vez
Nov udarec za sovjetske težnje
Objavljamo v celoti govor, ki ga je imel v nedeljo 15. maja pisatelj Vinko Beličič ob poimenovanju osnovne šoie v Rupi po Ivanu Preglju. Podnaslove je dodalo uredništvo.
Dragi Rupenci! Dragi Pečani! Praznujete velik dan. Vaša osnovna šola se bo od 15. maja 1983 dalje imenovala po Ivanu Preglju. Čestitam vam!
Ta naš veliki pisatelj se je rodil pred sto leti in umrl pred triindvajsetimi. Svoje najgloblje misli in najlepše besede je posvetil Bogu in Sloveniji. Zgled tega pisatelja, ki je zapisal geslo: »Biti zdrav kot zemlja in dober kot luč!«, naj vam pomaga ohranjati tisto, za kar je sam živel: izročilo prednikov in slovensko narodno zavest.
Ne bom vam govoril podrobno o Ivanu Preglju; ne bom navajal letnic niti naslovov njegovih knjig. Vse to boste našli v spominski knjižici, ki je izšla za današnjo slavnost. Rad bi namreč svojim priložnostnim besedam dal nekaj osebnega.
OSEBNI SPOMINI
Z Ivanom Pregljem sem se prvič — in nepozabno — srečal kot višji gimnazijec v Novem mestu. Takrat — pred petdesetimi leti — so izhajali njegovi Izbrani spisi. Iz tistih zvezkov, na čisto belem papirju in v zelo okusnih črkah natisnjenih, sem spoznaval obmejne zahodne kraje Slovenije, ki so tedaj ječali v sponah črnega nasilja. Nihče ni s tako nazorno, sočno in žlahtno besedo popisal Tolminske, Goriške, Benečije, Krasa in Istre. Razen Preglja so mi ta sončni del naše domovine odkrivali še trije drugi umetniki: Srečko Kosovel in Alojz Gradnik v pesmih, France Bevk pa v povestih.
Zato nisem prišel v tujino, ampak v znan svet, ko me je življenje zaneslo na tukajšnja tla. Slovensko zamejstvo mi je postalo nova, vse ljubezni vredna domovina. V tem pogledu se je nekako v obratni smeri ponovila usoda Ivana Preglja, ki je zagledal luč sveta na Tolminskem, daljšo drugo polovico življenja — celih 47 let — pa preživel v notranji Sloveniji: na Gorenjskem in v Ljubljani.
Z njim sem se osebno srečal samo enkrat: v jeseni 1943, ko smo se v gostilni nekega ljubljanskega predmestja zbrali za njegovo šestdesetletnico. Skupaj z njim in njegovo ženo nas je bilo dvajset: deset starejših, deset mlajših. Mnogi od tiste družbe so danes že v večnosti, nekaj jih živi v Sloveniji, nekaj v Argentini. Jaz pa sem tu pred vami: mogoče tudi zato, da ob današnji slavnosti na moja usta spregovori Pregljeva živa beseda ali nam vsem skupaj vsaj Pregljev duh.
PREGLJEVA BESEDA »Moja mladost je ostala pri sveti Luciji na Mostu.
»Moja prva domovina: ob Soči, v Vipavi, v Brdih, na Krasu in na planotah Čavna.
»Meni ni moja mati nikoli bajala... »Mene moj oče ni ljubil ne strahoval... (Po zgodnji smrti staršev mu je ostala za varuštvo samo stara mati Ana.)
»Oblikovala me je Tolminska, dobrotniki, knjige in Previdnost (tj. Bog).
Prvi med dobrotniki je bil svetolucij-ski župnik Josip Fabijan: postal je siroti duhovni in krušni oče, poslal ga je v šole in vzdrževal, navajal in spodbujal ga k pisanju.
»Do zadnjega je verjel v moj pripovedni dar,« mu je Pregelj med drugim hvaležno zapisal v osmrtnici, kjer so poleg njega podpisani še žena in vsi trije do takrat rojeni otroci.
Ivan Pregelj je vedel, kaj je pisateljeva dolžnost: odkrivati ljudem sedanjo in minulo podobo svoje in njihove domovine; kazati rojakom ideale, za katere živeti je posameznikom in skupnosti v oporo, čast in ponos, obenem pa tudi poroštvo za srečno prihodnost. Podrobno je poznal zgodovino svoje ožje domovine Tolminske in Goriške; neštetokrat je prehodil cesto »iz breskev in oljk, iz trt in jasmina v hladno senco gora«, kjer »se v obraz po-
tiš in ti hrbtenico stresa mraz«.
Iz njegovih spisov govori sočutje s ponižanimi, z razžaljenimi, s trpečimi.. Prikazoval je vse stanove in poklice, najbolj pa vzgojitelje: to se pravi — učitelje, profesorje in duhovnike. Posebno ljubeče oko je imel za otroke in doraščajočo mladino. Redki pisatelji so znali — in še danes znajo — tako prisrčno upodabljati čista, nedolžna, radovedna otroška srca, iz katerih raste obljuba boljšega sveta.
LJUBEZEN DO NARAVE
Za zgubljeno Tolminsko mu je Bog dal v zameno in tolažbo »Storžčevo deželo«: prelepo Gorenjsko, katero je spoznal in vzljubil kot najbrž noben Gorenjec — in tudi popisal z žarno besedo! V život bolj droben, a žilav je slednji dan po šoli opravil več kilometrov pešhoje, brez katere ni mogel snovati svojih zgodb. S torbo na hrbtu, s palico v roki — samo ven iz mesta, proč od popravljanja šolskih nalog in vrveža gimnazije, ki mu je — profesorju — dajala kruh, v čisti zrak narave. Užival je lepoto in darove zemlje: polja, rože, ptičje petje, žuborenje potokov, šumenje gozdov v vetru, zvonove od blizu in daleč, bliske in grome neviht, razglede na daljne gore, za katerimi je na zahodu v duhu videl svojo mladost na Tolminskem. In potem z jagodami za klobukom, s cvetjem v rokah postanek v kaki kmečki krčmi... V tistih dvanajstih letih v Kranju — od 30. do 42. leta življenja — je kot pisatelj dosegel vrhunec.
ZAVEDAL SE JE SVOJEGA POSLANSTVA
Uvrstil se je v družbo umetnikov, katerih cilj je bil: »Hočemo po Bogu v umetnosti služiti domovini kot svečeniki.« Toda ni bil asket, ki bi se zapiral pred resničnostjo sveta in življenja. Po njegovih žilah se je pretakala uporna, gorka tolminska kri, katero je kot kristjan nenehno krotil. Kljub temu ga je kdaj zaneslo prav na rob. Tega se je tudi zavedal. Ni se sramoval skesano pograjati za kak odvečen kozarec ali za manj spodobno besedo; a opravičilo je imel pri roki:
»Že po očetu sem bil godčevski.« »Gospod, očisti mi pero, da ne bom pohujšljiv!« je nekje zapisal. Tako more vzklikniti samo pisatelj, ki ima izbrušeno vest in čuti moralno odgovornost za svoje delo; ki so mu več ko posvetna umetnost božje zapovedi.
Bil je doma ne iz središča domovine, marveč z roba, z meje, kamor najbolj pljuskajo in kjer se najbolj čutijo valovi tujega, drugačnega, večjega sveta. Zato nas ne preseneča strastna, pogosto tudi s pekočo skrbjo povezana ljubezen do vsega slovenskega: do ljudi, zemlje in jezika. Mogoče je prav zato Pregljeva beseda kdaj patetična in vznesena, bolj za recitatorje in deklamatorje. Razkošne in nevsakdanje besede — ter sploh njegov slog, tj. način izražanja, so za nekatere bralce pravi čar, komu drugemu pa tuintam otežujejo branje. Pričajo pač o Pregljevi temeljiti razgledanosti po literarni kulturi tujih narodov in po slovenščini minulih stoletij.
PREGELJ NAJ NAS DRUŽI
Vaša šola v Rupi/Peči bo od danes nosila ime Ivana Preglja. Sredi med vami bo stala. Gledala pa bo tudi čez bližnjo državno mejo, ki ločuje matične Slovence od zamejskih. V teh povojnih desetletjih se je o Preglju v Sloveniji bolj malo govorilo. Meja pa je ko reka: ima dva bregova. čeznjo mora držati most in po njem se mora pretakati iz matice v zamejstvo vse, kar je dobro in koristno za celotni narod. Pa tudi iz zamejstva mora pritekati v matico vse, kar je ono sprejelo živega, pravega in rodovitnega iz večinskega naroda in še iz daljnejšega sveta. Slovenci tostran in onstran meje smo eno telo, ki ga povezuje ista kri in ista beseda. Naj nas druži tudi zvestoba temu, kar so nam naši predniki zapustili najboljšega In kar moramo posredovati rodu, ki prihaja za nami!
Vrsti držav, ki so zadnje tedne izgnale sovjetske diplomate, se je sedaj pridružil še Iran. V teku 48 ur je moralo državo zapustiti 18 sovjetskih funkcionarjev. Bavili naj bi se bili z vohunjenjem in se vmešavali v notranje iranske zadeve.
Istočasno pa je bila razpuščena pro-sovjetska komunistična partija Tudeh, češ da je državno »nezanesljiva«. Ta stranka je bila ustanovljena leta 1941, ko so sovjetske čete zasedle severni del Irana in bila od 1949 do 1979 v ilegali. Po vzpostavitvi Homeinijeve islamske republike je ta stranka brez pridržka podprla novi režim. Njen voditelj Nuredin Kianuri je tedaj dejal: »Najvažnejše je zdaj ustanovitev enotne ljudske fronte, v kateri naj bi sodelovali borci za islam in pristaši znanstvenega socializma. Oblasti islamske republike naj vedo, da jim iz vrst znanstvenega socializma (beri komunizma) v deželi, od mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja ne grozi nobena nevarnost,« s čemer je imel v mislili Sovjetsko zvezo in njene zaveznike.
Pa se je bridko uštel. On in drugi člani ožjega vodstva stranke so v zaporu že od začetka februarja, obtoženi vohunstva v korist Sovjetske zveze. Kianuri je v televizijski oddaji konec minulega tedna priznal, »da je vohunil za Moskvo«.
Potem ko je iransko vodstvo obračuna-
lo z meščanskimi strankami, z neduhov-niškimi voditelji v lastnih vrstah kot sta bila Bani Sadr in Gotbzadeh, z levičarskimi islamskimi borci »mudžahedini«, so po logiki stvari prišli na vrsto še »brez-božneži« iz Tudeha. Ti so upali, da bo odstranitev severnoameriškega vpliva v Iranu ustvarila praznino, ki jo bi zapolnili oni in po njih Sovjetska zveza. Toda njihov račun, pa tudi sovjetskih voditeljev se je slabo izšel. Edina zakonita stranka, ki je še ostala, je klerikalna islamska stranka, ki zdaj pripravlja kongres.
Sovjetski zvezi ti dogodki niso prav nič pogodu. Kot vedno je tudi to pot vso zadevo pripisala ZDA, češ da je širila neresnične vesti in govorila o nevarnosti s severa, ki da grozi Iranu. Zgodbo sovjetskega vohunjenja naj bi spletli »tuji agenti«, ki hočejo s tem prekriti svojo razdiralno dejavnost proti Homeinijevemu režimu. Zanj je nevarna zunanja »kontrarevolucija«, ki nastopa vedno v obleki »ameriškega imperializma«. Manija odkrivanja špijonov, ki so ji sedaj nasedli tudi v Iranu, da je posledica premišljene »anti-sovjetske gonje«, ki naj bi SZ osamila v zunanjem svetu.
Zato si Moskva kljub vsemu želi dobrih odnosov z Iranom, saj je zanjo strateško preveč pomemben.
Beatifikacija dveh salezijanskih mučencev
Leta 1930 je skupina blodečih kitajskih vojakov in roparjev umorila dva salezijanska misijonarja, doma iz Lombardije. Prvi je bil apostolski vikar in škof Luigi Versiglia, drugi pa duhovnik Callisto Ca-ravario. Umorili so ju, ker sta branila čast zaupanih jima treh deklet, ki sta jih spremljala. Sv. oče je omenil, da za raz-glašenje blaženim v tem primeru čudeži niso potrebni, saj sta oba misijonarja očitno izgubila življenje kot predstavnika Kristusove Cerkve in v obrambi vrednot kot so človekovo dostojanstvo in nedotakljivost človekove osebe, vrednote, ki so bile kitajskemu ljudstvu vedno drage. Omenjena salezijanska misijonarja sta torej umrla za kitajskega človeka in njuna beatifikacija pomeni priznanje za ves kitajski narod in za vso njegovo kulturno in duhovno dediščino.
Te misli je poudaril sv. oče ob razglasitvi blaženih v baziliki sv. Petra v nedeljo 14. maja. Oba mučenca sta znamenje služenja, ki ga Cerkev vrši že nad tri sto-
letja v dobro velikega in plemenitega kitajskega ljudstva. Sv. oče je izrazil željo, da bi prišlo do dialoga med Cerkvijo in Kitajsko, saj je znano, kar dokazuje tudi dvatisočletna zgodovina krščanstva, da je ta vera sestavina vseh kultur in civilizacij ne da bi se s katero od njih istovetila.
Slovesnosti je prisostvovalo nad 50.000 oseb, molilo se je tudi v kitajščini. Kitajsko je zastopal veleposlanik nacionalistične Kitajske (otok Taiwan) pri Vatikanu, s papežem sta somaševala čilski nadškof Raul Silva Henriquez, ki pripada salezijanski družbi in nadškof iz Turina kardinal Ballestrero, prisotnih pa je bilo še 15 drugih kardinalov. Italijansko vlado je zastopal minister Signorello, senator Fan-fani in poslanec Andreotti pa sta prišla na lastno željo. Vatikanu je mnogo na tem, da obnovi stike s celinsko Kitajsko, saj gre za vsaj tri milijone kitajskih katoličanov, ki so že nad 30 let oropani povezave z Apostolskim sedežem.
Slovenska skupnost nastopi samostojno
V pripravi na bližnje volitve je v sredo 11. maja v Doberdobu zasedal deželni svet Slovenske skupnosti, fvla dnevnem redu je bila predvsem razprava o bližnjih deželnih in parlamentarnih volitvah.
Sejo je vodil predsednik dr. Rafko Dolhar, ki je tudi predlagal nekatere organizacijske pobude v zvezi z delovanjem deželnega sveta. Ta je namreč za kongresom najvišji organ stranke in zato odloča o vseh najvažnejših problemih političnega življenja.
Deželni tajnik prof. Andrej Bratuž pa je v daljšem poročilu prikazal sedanji politični položaj in delovanje stranke. Posebej je iznesel predloge, ki jih je deželno tajništvo sklenilo predložiti svetu v razpravo in odobritev. Prikazal je pomen samostojnega nastopa SSk, saj stranka ne more in ne sme dovoliti pri tako važnih odločitvah ostati pasivna. Samostojni nastop tudi na parlamentarnih volitvah naj bo aktiven protest proti dejstvu, da vsedržavne stranke niso še izglasovale zaščitnega zakona za Slovence. Deželni tajnik SSk je nato obravnaval problem deželnih volitev in seznanil člane sveta z vsemi vprašanji, ki so pri tem nastali. SSk se predstavi v vseh petih deželnih okrožjih, v tržaškem in goriškem z nosilcem dosedanjim svetovalcem dr. Dra-
V Milanu se je začel evharistični kongres
Pred štirimi leti je bilo objavljeno, da bo 20. narodni evharistični kongres v Milanu. Italijanska Cerkev se je nanj pripravila z liturgičnimi pobožnostmi, kulturnimi prireditvami, s konferencami in okroglimi mizami. V soboto 14. maja so se pričeli dnevi kongresa.
Kot papežev odposlanec je prišel v Milan 90-letni kardinal Carlo Confalonieri, doma iz bližnjega kraja Seveso (tega bo ob konucu tedna obiskal tudi papež Janez Pavel II.). Confalonieri je bil osebni tajnik najprej škofa in potem papeža Achil-leja Rattija - Pija XI.
Pred milansko stolnico je papeževega legata sprejel ob deževnem vremenu milanski nadškof kardinal Mariini z besedami: »Kristus je med nami: po vaši besedi, po presveti Evharistiji, po papežu, ki vas pošilja.«
Sv. maša je bila na stopnišču pred stolnico. Kardinal Confalonieri je v pridigi med drugim dejal: »Evharistična skrivnost je višek naše ljubezni in središče naše pozornosti, je Bog, ki sc nam daje, je Jezus Kristus, ki deluje med nami, čeprav v drugi podobi, ki nas spreminja, ki nas priličuje sebi. Ta Milan, poln življenjske moči in neizčrpnih energij hoče v teh dneh predložiti in sprejeti prošnje, obljube in dokaze naše vere in z vnemo nastopiti za čast božjo in v služenju bližnjega.«
Dvaindvajset diakonov, ki bodo še letos posvečeni v duhovnike, je poneslo evharistični kruh med množico. Vsa svečanost je trajala dve polni uri in je v trgovsko in industrijsko mesto vnesla neobičajno vzdušje: vzdušje božjega, nadnaravnega, svetega. Vsi pa že nestrpno čakajo petka, ko bo sv. oče za tri dni prišel mednje. Po 500 letih bo Milan tako spet imel v svoji sredi Kristusovega namestnika na zemlji.
gom Štoko; tu bo na drugem mestu gori-ški predstavnik v osebi Marije Ferletičeve, dosedanje goriške pokrajinske odbornice. Deželno tajništvo bo nato še dokončno sestavilo in odobrilo liste za videmsko, tolmeško in pordenonsko okrožje, medtem ko sta za tržaško in goriško to že izdelala oba pokrajinska sveta.
Člani deželnega sveta so nato posegli v debato in dali svoj stvaren prispevek k izdelavi dokončnih sklepov. Deželni svet stranke je glasoval o posameznih predlogih in v bistvu sprejel predloge deželnega tajništva ter potrdil sklepe v zvezi z deželnimi volitvami. Prav tako je spet odobril sklep o samostojnem nastopu SSk na parlamentarnih volitvah, namreč za poslansko zbornico in senat. Sprejel je predloge o zadevnih kandidatnih listah na Tržaškem, v kratkem pa pride še do sestave list za poslansko zbornico in senat na Goriškem oz. v okrožju, ki obsega poleg drugih še videmsko in druge pokrajine.
S tem je deželni svet zaključil svoje zasedanje in jasno nakazal strankinemu izvršnemu organu potrebne smernice. Obenem pa je prav tako zainteresiral širše sloje in plasti naše javnosti, ki bo morala vsa zavzeto pomagati pri izdelavi in oblikovanju celotne volilne propagande.
Zborovanje dežel s posebnim statutom
V Palermu na Siciliji je bilo 6. in 7. maja letos zelo pomembno zborovanje dežel, ki imajo poseben statut. Pod predsedstvom predsednika dežele Sicilije, poslanca Lauricelle so se sestali predstavniki vseh petih dežel, ki so zainteresirane na tem področju, to je Sicilije, Sardinije, Doline Aosta, tridentinsko-južne Tirolske ter Furlanije-Julijske Benečije.
Tematika srečanja je bila »Avtonomija dežel s posebnim statutom«, udeležilo pa se ga je zelo kvalitetno predstavništvo vseh omenjenih dežel. Naj omenimo, da so med drugim nastopili predsednik dežele Sicilije, predsednik južne Tirolske, Aoste, Sardinije in seveda predstavnik naše dežele, to je predsednik deželnega sveta Mario Colli. Ta je v svojem tehtnem posegu omenil 20-letnico obstoja naše dežele ter problem globalne zaščite Slovencev v Italiji.
V diskusijo je posegel tudi deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki se je predvsem zaustavil pri problemu vprašanja narodnostnih skupnosti v Italiji in seznanil prisotne s problemom globalne zaščite Slovencev. V svojem posegu je nadalje opozoril na težavno pot dežele Furlanije-Julijske Krajine v 20. letih svojega obstoja v zvezi s problematiko tamkajšnjih Slovencev, podčrtal važnost Osimskih sporazumov in dejal, da smo Slovenci v Italiji odločeni, da si svoje narodnostne pravice čimprej izborimo.
■ Jugoslavija ima novo državno vodstvo. V ponedeljek 16. maja je Srba Petra Stamboliča za eno leto zamenjal na predsedstvu države Hrvat Mika Špiljak. To mesto bi moral zasesti dr. Vladimir Bakarič, pa je predčasno umrl. Podpredsednik predsedstva pa je postal Črnogorec Vidoje Žarkovič, kar pomeni, da bo nasledil Špiljaka čez eno leto.
IV. Pastirčkou dan u Bazovici
V mesecu maju smo, v Marijinem mesecu. Zato objavljamo pridigo, ki jo je imel beneški patriarh Luciani, kasneje papež Janez Pavel I. v baziliki karmelske Matere božje v Padovi 24. oktobra 1976.
V svojem slavospevu je Marija rekle: »Bog se je ozrl na nizkost svoje dekle.« Zavedala se je, da Bog gleda nanjo z ljubeznijo. Ljubezen je pač bistveni znak krščanstva. Tudi nas mora v življenju voditi ista misel: predmet božje neugasljive ljubezni smo, ki je niti greh ne more odvrniti. Bog nas čaka z odprtimi rokami kot oče izgubljenega sina. In ponavlja, da je v nebesih večje veselje nad skesanim grešnikom kot nad 99 pravičniki, ki ne potrebujejo pokore. Sv. Pavel je vse to povzel v besede: »Ljubil me je in dal samega sebe zame.«
Marija se pred Bogom čuti majhna, Gospodova dekla. Zadnji koncil poudarja, da je bila Marija prva med ponižnimi in ubogimi, ki se je zaupno obrnila k njemu za odrešenje.
Tudi to je temeljno v krščanstvu: samo tisti, ki je ponižen, je lahko resnično veren. Abraham se v moči vere ni pomišljal na božji ukaz zapustiti domovine in iti na pot ne da bi vedel kod in kam. Kasneje je bil pripravljen žrtvovati svojega sina edinca Izaka. Kako je to zmogel? Ker je bil veren in ker se je pred Bogom čutil prah in pepel.
Nekateri menijo, da bi se ponižali, če bi verovali v Boga, ki se razodeva po Cerkvi. Pa pravi veliki pisatelj Manzoni: »Nikoli ni človek tako velik kot takrat, ko poklekne pred svojim Bogom!« In angleški pisatelj Chesterton: »Ne boj se, če veruješ, saj si snameš klobuk, ne glavo!«
Ker se je Marija čutila majhna pred Bogom, se ni pomišljala Boga ubogati. Zvesto je šla s prvorojencem v tempelj, da ga po postavi odkupi. Ker je bila revna, je darovala dve grlici in dva golobčka.
Mi pa, ker se čutimo veliki, ravnamo prav obratno. Poslužujemo se blestečih besed, razkazujemo svoj napredek, osebnost, neodvisnost, kulturo. Pri tem vidimo v božjih zapovedih oviro svojemu ravnanju. Pa bi bilo zelo koristno, če bi tisti, ki vladajo in tisti, ki vodijo stranke, sindikate, gospodarstvo, pa tisti, ki se trudijo, da bi prav usmerili ladjo tega sveta, ki na vseh straneh zajema vodo, najprej izpolnjevali božje zapovedi. Potem bi bilo za vse mnogo bolje.
Ljubi Boga in boj se ga, spoštuj starše in predstojnike, spoštuj ženo, ki ni tvoja žena, ne zapeljuj človeka, ki ni tvoj mož, ne ubijaj, ne kradi, ne laži, bodi pravičen in zmeren v želji po stvareh in napredovanju. Res te to stane napor, ali veliko manj kot bi nas stalo živeti v družbi, ki je žrtev laži, negotovosti in nasilja, prek katere divjajo sem in tja apokaliptični jezdeci, ki so dejansko naše strasti.
Ganjeni smo, ko beremo, da je Marija ob koncu svoje nosečnosti šla na težko pot, da je izpolnila rimski ukaz, ki je predpisoval štetje. Marija nas na ta način uči spoštovati avtoriteto.
Danes avtoriteto preziramo. Hočemo svobodo, svobodo brez omejitve. Toda če je avtoritarizem zlo, je prav tako zio nebrzdana prostost. S tem, da uničujemo spoštovanje avtoritete in zakonov, ustvarjamo pogoje za stalni nered in popolni razkroj ustanov. Težnja po družbenem napredku je upravičena, a zavedajmo se: tam za oglom nam grozi samouničenje.
Čim je Marija zvedela, da Elizabeta pričakuje otroka, je pohitela k njej, da ji izrazi svoje veselje nad njeno srečo in ji obenem pomaga v vsakdanjih opravilih.
Njen zgled nas opozarja na dolžnosti pravičnosti in dejavne ljubezni, ki jih imamo do sebi enakih. Naj pri tem poudarim, da pravičnost ne pomeni dati vsem iste stvari, kajti to bi privedlo do novih krivic, pač pa pomeni, da nudimo vsem to, do česar imajo pravico, pri čemer je treba vedno upoštevati dostojanstvo človeške osebe, ki se odraža tudi v slabotnih, brez obrambe in v tistih brez sreče in blagostanja v življenju. Med vnebovpijo-čimi grehi, ki jih najdemo v naših katekizmih sta tudi dva: zatirati reveže in kratiti delavcem pravično plačo.
Dejavna ljubezen pa ne velja samo za posameznike. So celi razredi, kateri potrebujejo naše solidarnosti, tudi za ceno osebnih žrtev. Ni važno samo, kaj storimo, temveč tudi kako kaj storimo za druge. »Ne«, ki Je ljubek, je več vreden kot prezirljiv »da«. Kadar delamo kaj iz ljubezni do Boga, to dobro storimo! Bog zasluži največje spoštovanje prav v revnih ljudeh.
Mi o Mariji
Na svatbi v Kani Galilejski je bila Marija stara okrog 50 let. Bila je že zrela v svojem materinstvu, zato tudi zrela videti zadrego mladih ljudi. S tem nas opozarja, da moramo imeti odprte oči za tegobe otrok, mlajših, pa tudi ostarelih, bolnih in prizadetih. Pomagati jim in ljubiti jih pomeni ljubiti Boga samega.
Sv. Ambrožu so očitali, da je prodal ter dal razkosati kelihe, da je z izkupičkom odkupil jetnike. Odgovoril je: »Če ima Cerkev zlato, ga nima zato, da ga hrani ampak da ga daruje tistemu, ki ga potrebuje. Bolje je ohraniti žive kelihe duš kot tiste iz kovine.«
Škofa iz Versaillesa pri Parizu Karla Dubiera je nekoč med pridigo neprestano prekinjal opit človek, ki je sedel v prvi klopi. Škof ga je opozoril, naj bo tiho, a zaman. Nato je stopil k pijančku mlad duhovnik in ga povabil, naj cerkev zapusti. Pa brez uspeha. Končno se mu je približal mežnar in mu nekaj zašepetal na uho. In glej! Pijanec se je dvignil in voljno šel za njim. Po maši so mežnar j a vprašali, kako mu je to uspelo. »Zamislil sem se, kaj bi storil jaz, če bi bil kot on. Zašepetal sem mu: "Pojdi z menoj, ga bova spila še en kozarček”.« Res je nekaj velikega vživeti se v bližnjega. Morda pri pijancih ne bomo vedno uspeli, pač pa pri tistih, ki so potrti, obupani, zatirani, v zmoti, ki trpe.
Še ena Marijina beseda v njenem hvalospevu: Velike stvari mi je storil Gorpod. Marija se je zavedala, da je mnogo prejela, a je istočasno vse to Bogu pripisovala.
Tisti, ki je resnično ponižen, ne zanika tega, kar ima. A tega ne pripisuje sebi, ampak Bogu. Kdor tako ravna, se drži Gospodovega navodila: Sedi na zadnje mesto, da boš povišan. Sv. Pavel je to povzel v besede: »Bog se upira ošabnim, daje pa ponižnim.«
»Tu se končuje moja pridiga,« je dejal pokojni patriarh in papež Luciani. »Nekdanji in današnji častilci Matere božje so prižigali in prižigajo sveče pred Marijino podobo. Sedem stavkov sv. pisma, ki sem jih navedel, pa niso navadne luči, so svetilniki, so šopi luči, ki svetijo na pot našega življenja. Če jih sprejmemo in o njih razmišljamo, lahko napravijo našo pot h krepostim in k svetosti mnogo hitrejšo in zložnejšo.«
Slovenska skupnost vložila svoj znak v Rimu
Obstoječi zakonski predpisi predvidevajo, da morajo stranke, ki se želijo udeležiti parlamentarnih volitev, predložiti v določenem roku svoj volilni znak na notranjem ministrstvu v Rimu. Ta rok je bil letos od 13. do 15. maja. V soboto 14. maja je deželni tajnik SSk prof. Bratuž vložil znak Slovenske skupnosti na Vimi-nalu v Rimu in s tem zadostil določenemu roku. To je namreč prvi obvezni korak, ki omogoča parlamentarni volilni nastop. SSk je predložila znak za volilni okrožji Trst (št. 32) ter Gorica-Videm-Por-denon-Belluno (št. 11) za poslansko zbornico ter za senat v vseh sedmih okrožjih dežele Furlanije-Julijske Benečije.
»Vidimo, da mnogi verniki ne morejo redno obhajali nedeljske evharistije. Mnogi pa zlahka zanemarjajo nedeljsko mašo. Spričo veličine skrivnosti, ki jo obhajamo v evharistiji in smo o njej razmišljali v tej poslanici, mislimo, da bi moralo biti stališče afriških mučencev iz Abitene stališče vseh kristjanov: "Mi ne moremo biti brez nedeljske evharistije". Razlog temu je, ker ima samo Jezus "besede večnega življenja" in ker je on "kruh Življenja".
Zato vas spodbujamo, da se vsako nedeljo srečate pri evharistiji s Kristusom, ki hrepeni po tem, da bi z vami obhajal skupno gostijo, ker v njej stalno oznanjamo njegovo smrt in vstajenje, ker v njej Bog sklepa novo zavezo z nami in nas Jezus uvaja v skupnost s seboj in v novo zapoved ljubezni.
Odtod izhaja vestna dolžnost, da mora vernik vsako nedeljo obhajati evharistijo. To je dolžnost ljubezni do Jezusa Kristusa, do nas samih in do Kristusovega skrivnostnega telesa, na kar nas Cerkev tudi v naših časih opozarja.
V poletnih mesecih se mnogi nahajajo daleč od svojih domov in nimajo možno-
Iz Slovenije
Kardinal Kuharič na obisku v Sloveniji
V sredo 4. maja je prvič po imenovanju za kardinala katoliške Cerkve obiskal Slovenijo zagrebški nadškof in metropolit Franjo Kuharic. Poromal je na Brezje, obiskal semenišče in teološko fakulteto, se srečal s slovenskimi škofi in zvečer vodil bogoslužje v ljubljanski stolnici. Na obisku v Slovenijo sta ga spremljala zagrebška pomožna škofa in generalna vikarja dr. Mijo Škvorc in dr. Djuro Kokša.
Praznik Marije, Pomočnice kristjanov
»Sporočila naših slovenskih škofij javljajo: »Dne 24. maja bomo praznovali god Marije, Pomočnice kristjanov, naše Marije Pomagaj. Naši verni Slovenci zunaj matične domovine so na evharističnem kongresu v Filadelfiji v ZDA ob navzočnosti rojakov iz domovine naredili sklep, naj bi v večer pred godom Marije Pomagaj vsi verni Slovenci doma in na tujem v molitvi in zbranosti preživeli pred podobo Marije Pomagaj, pred katero bi prižgali lučko v znamenje naše skupne povezanosti. Kdor le more, naj zvečer 23. maja sam ali v družinski skupnosti odmoli pred Marijino podobo vsaj kakšno zdravamarijo za ohranitev naših svetih verskih in narodnih izročil doma in po svetu. To je tudi lepa priložnost, da pomolimo za rojake zunaj domovine.«
Pismo škofu dr. G. Rožmanu ob stoletnici rojstva
Objavljamo pogumno in za razmere v Sloveniji nenavadno pismo, ki ga je objavil »Bilten«, verski časopis za študente in izobražence v Ljubljani v letošnji 8. številki. Glasi se:
Pustiva pri miru politiko, stalinizem, domobranstvo. Naj sodi zgodovina.
Jedro Vaše eksistence je bilo drugod: v Vaši duhovniški in škofovski službi, v kateri ste storili ogromno dobrega, tudi to, da ste šli na prošnjo mame narodnega heroja Toneta Tomšiča prosit okupatorske oblasti za njegovo oprostitev, a ste naleteli na gluha ušesa.
Kot predšolski otrok sem doma opazoval Vašo sliko, ko so se na podstrešju v slami skrivali partizani, in dobil po Vašem obrazu prvi vtis o škofu: dostojanstvene poteze, blag pogled, mir, dobrota.
Ko ste leta 1959 umrli, je Vaš naslednik škof Vovk hkrati z brzojavko o Vaši smrti dobil od oblasti ukaz, da ne sme za pokojnim opraviti nobene javne molitve, da ne smejo zanj zvoniti, da sploh na noben način ne sme vernikom in duhovščini sporočiti smrti pokojnika in ga priporočiti v molitev.
Zakaj smo še danes, štiriindvajset let kasneje, tako plašni, da v za to poklicanem verskem tisku popolnoma zamolčimo ljubljanskega škofa, ki je kot človek mogel imeti tudi napake, a nimamo nobene pravice odrekati se spominu nanj, ki je kot duhovni pastir petnajst let pasel božjo čredo ljubljanske škofije, potem pa še štirinajst let oskrboval zdomske Slovence?
Gospod škof, pomagajte nam, da se bomo odpovedali temu namišljenemu obveznemu sovraštvu bodisi do Vas bodisi do kogarkoli, ki je drugače mislil kot Vi.
dr. Rudi Koncilija
sti, da bi šli v nedeljo k sv. maši. Te spodbujamo, naj po svojih možnostih gredo k maši na kak drug dan med tednom. Prav tako svetujemo isto tudi vernikom, ki so skozi vse leto ovirani, da ne morejo v nedeljo k maši, naj pač to storijo kak drug dan v tednu.«
(Pastirsko pismo »Evharistija daje življenje Cerkvi in svetu« jugoslovanskih škofov za leto 1983)
■ Poljski primas kardinal Glemp je prišel v družbi dveh drugih poljskih škofov (iz Wroclawa in Sčecina) v Rim, da se pogovori s papežem o zadnjih pripravah pred njegovim obiskom Poljske, ki bo sredi prihodnjega meseca. Ob svojem prihodu v Rim je kardinal Glemp dal izjavo, da »ni v nevarnosti papeževo potovanje« in »da hočejo tudi oblasti papeža dostojno sprejeti; če drugi ne bodo preprečili potovanja, ga bomo vsi z veseljem pozdravili v svoji sredi«. Ni pa povedal, kdo so ti »drugi«. Dejstvo je, da je na Poljskem v vrstah partije skupina zagrizenih komunistov, ki bi radi obisk, če ga ne morejo preprečiti, napravili čim bolj za papeža neprijeten.
Preteklo zares poletno nedeljo je »Pastirček« povabil v Bazovico svoje male in odrasle prijatelje. Na prijetno srečanje so prišli številni mali in veliki, četudi bi jih »Pastirček« rad videl še več, saj ve, da ima prijatelje povsod po vseh vaseh in po vseh šolah. Po šmarnicah, ki jih je vodil msgr. M. Zivic in so pri njih s petjem in molitvijo sodelovali vsi, so se otroci podali na bližnje igrišče Slomškovega doma. Ob toplem soncu je bilo kot na planinah. Tudi osvežujoče pijače ni manjkalo in sladkega sladoleda, ki je tako prijetno del v prvi vročini.
Na odru so se zvrstile tiste skupine otrok, ki so se za to srečanje prijavile. Navzoče so najprej zabavali Mačkoljani s pesmijo ob spremljavi raznih glasbil. Spodobilo se je, da so Tržačani, kot glavni gostitelji, prvi začeli program.
Za Mačkoljani je stopila na oder ga. Matejka Peterlin Maverjeva. S toplo besedo je spregovorila otrokom in staršem o »Pastirčku«. Povedala je, da se je »Pastirček« rodil že leta 1946, približno takrat kot njihovi starši. Zato so ga že ti brali in se učili iz njega, sedaj pa ga prebirajo oni. V tolikih letih se je »Pastirček« spreminjal bodisi po zunanji podobi bodisi po vsebini. Vedno pa je bil tak, da je bil lepo dopolnilo šolskemu branju. Zato je povabila otroke, naj v »Pastirčka« radi pišejo in ga še rajši berejo. Ko sem se vozil po poti domov, se je že oglasil eden, ki je obljubil, da bo prihodnje leto pisal v »Pastirčka«. Beseda ge. Matejke je torej že rodila prvi sad ali vsaj dober sklep.
V nadaljevanju je govornica povedala besedo tudi staršem in vzgojiteljem. »Radi tožimo, da naši otroci nič ne berejo, nič pa ne naredimo, da bi otrokom vzbudili nekoliko ljubezni do branja. Včasih je dovolj, da otroka opozorimo na kakšno zanimivost v reviji, včasih da vzbudimo njegovo radovednost, včasih da mu kakšen članek preberemo.«
Potem je poudarila, da je veliko odvisno tudi od katehetov in učiteljev, ki večkrat kažejo omalovažujoč odnos do dela slovenske javnosti in tiska in tudi do »Pastirčka«, kot da bi katoliško usmerjeni del Slovencev ne enakovredno pomagal ustvarjati slovensko kulturo v zamejstvu. V oklepaju bi opozoril, da je npr. »Pastirček« 1982/83 narastel v zajetno knjigo 200 strani, ki so jo lep del napisali otroci sami v Janini pošti.
Za utemeljenim govorom ge. Matejke Maver-Peterlin se je nadaljeval kulturni program. Nastopili so domači bazovski
■ V Italiji je mesto predsednika senata v ustavnem pogledu zelo pomembno, saj ta vrši funkcijo predsednika države, če slednji umanjka. Ker je nenadoma umrl dosedanji predsednik senata Morlino, mu je bilo treba najti naslednika, čeprav le do izida novih volitev. Izbira je padla na 58-letnega demokristjana Vittorina Co-lomba, ki je že na prvem glasovanju prejel od 272 prisotnih 245 glasov. Doma je iz bližine Milana, je doktor ekonomije in od konca zadnje vojne zelo aktiven v strankinih vrstah. Večkrat je že bil tudi minister.
■ V Jugoslaviji se je več dni mudil na obisku Hu Jaobang, ki je generalni sekretar kitajske komunistične partije. Najprej je imel partijske in politične razgovore v Beogradu, nato pa je obiskal še Zagreb in Slovenijo. Hu Jaobang je dejal, da se je treba dodobra seznaniti s sodobno znanostjo in tehniko ter se naučiti, kako ju je treba uporabljati, da bosta tako Kitajska kot Jugoslavija postali napredni, močni in bogati socialistični državi, Kitajska pa da se lahko zgleduje po jugoslovanskih skušnjah.
■ Kot je bilo pričakovati, so se po zadnjih parlamentarnih volitvah v Avstriji (24. aprila) socialisti, ker niso prejeli absolutne večine, povezali z desničarsko stranko svobode. Prvi imajo 90 poslanskih mest, drugi pa 12, medtem ko bodo v opoziciji poslanci Ljudske stranke, ki jih je 81. »Svobodnjaki« bodo imeli tri ministrstva: za obrambo, za trgovino in pravosodje. Socialisti so morali na ljubo neprijetnih zaveznikov pristati na nekaj kompromisov v davčni politiki in zmanjšali sredstva za ohranjevanje delovnih mest in visoke stopnje zaposlenosti. V zameno pa so »svobodnjaki« privolili v nadaljevanje gradnje mednarodnega centra na Dunaju, ki požira milijarde denarja. Nevoljo v socialistični bazi vzbuja tudi prisotnost desničarskega poslanca Petra, ki naj bi postal tretji predsednik zveznega parlamenta, čeprav ima krepko
otroci pod vodstvom svoje dirigentke Fride Valetič. Za njimi je prišla vrsta na Goričane. Začel je mladinski zbor Rupa-Peč. Ta zbor je pel že dopoldne pri proslavi ob poimenovanju domače šole in je tudi na Pastirčkovem dnevu dobro opravil svojo vlogo pod vodstvom Marjanke Čevdek.
Iz Gorice so prišli tudi štirje harmonikarji, ki obiskujejo glasbeno šolo na Pla-cuti v Gorici. S sigurnostjo so odigrali, kar so izbrali. Ta mladi ansambel je nastopil že lani na Pastirčkovem dnevu v Števerjanu. Letos je pokazal zelo dober napredek.
Poleg harmonik smo slišali še violino, ki je bolj redek instrument. Nanjo sta igrala brata Igor in Dani Devetak, ki prav tako obiskujeta glasbeno šolo na Placuti. Tudi njuno izvajanje je zadovoljilo občinstvo.
Kulturni del srečanja, ki ga je napovedovala katehistinja Olga Tavčar, je zaključil mladinski zbor iz Števerjana. Tudi ta zbor je pel že zjutraj pri mladinski maši v domači cerkvi, kjer smo slišali tudi kitare. Zato je pod vodstvom Anke Cernic dostojno zaključil letošnje Pastirčkovo srečanje.
Izven programa se je na odru pojavil katehet g. Marjan Markežič, ki je »uradno« razglasil letošnje odlikovance za sodelovanje pri »Pastirčku«, ki so dobili lepe diplome. Odlikovani so bili: 4. in 5. razred osnovne šole Rupa-Peč za največ poslanih risb; 5. razred iz Pevme za pridno sodelovanje z dopisi in risbami; 5. razred iz Sv. Križa pri Trstu za redno reševanje ugank; 5. razred iz Nabrežine za redno dopisovanje.
Potem še 2. razred s Proseka, šola iz Podgore, 2. in 3. razred iz Boršta, 4. in 5. razred iz Bazovice, 4. razred iz Devina in 4. razred osnovne šole v ul. V. Veneto v Gorici. Skupno je bilo nagrajenih deset šol. Prihodnje leto pričakujemo, da jih bo še več, saj med nagrajenimi ni nekaj zelo močnih osnovnih šol v naši deželi.
Na zahtevo navzočih je na oder stopila še urednica Pastirčka JANA (Ljubka Šorli), se vsem zahvalila in vsem zaželela prijetne počitnice. Tudi mi želimo prijetne počitnice vsem Pastirčkovim prijateljem in tudi urednikom. Med počitnicami naj bi skupno dozoreli še kaki novi načrti za prihodnje šolsko leto, da bo Pastirček zmeraj starejši po letih izhajanja, a vedno mlajši po duhu in novih pobudah.
K. H.
nacistično preteklost in je bil celo poveljnik v zloglasnih SS-oddelkih.
■ Sovjetski jedrski fizik in borec za človekove pravice 61-letni Andrej Saharov je prejel ponudbo, da bi postal izredni profesor na dunajski univerzi, kjer naj bi na fakulteti za naravoslovje predaval od oktobra letos kvantno fiziko in ko-zmologijo. Toda sovjetske oblasti so to ponudbo onemogočile z izjavo, da Saharov ne more zapustiti države, ker da pozna vrsto političnih in vojaških skrivnosti. Saharov je zaradi svoje kritike sovjetske notranje in zunanje politike izgubil doktorski naslov, odvzet mu je bil naslov heroja socialističnega dela in vse druge časti, od 22. januarja 1980 pa je konliniran v mestu Gorki, kjer živi pod strogim policijskim nadzorstvom še danes, brez možnosti za znanstveno delo in brez stika z zunanjim svetom.
■ Libanonska vlada in parlament sta odobrila sporazum o umiku izraelskih čet z libanonskega ozemlja. Temu sporazumu pa se odločno protivi Sirija, ki ima zaseden vzhodni del Libanona in bi morala tudi sama umakniti svoje čete. Izrael-sko-libanonski sporazum predvideva konec vojnega stanja, umik izraelske vojske v teku osmih do desetih tednov, u-stanovitev varnostne cone vzdolž meje z Izraelom, ki naj bi jo nadzorovale tri libanonske brigade in mirovne čete OZN. Major Hadad, ki že več let sodeluje na jugu Libanona z Izraelci, naj bi postal namestnik poveljnika libanonske vojske na tem območju in še naprej poveljeval svojim četam.
■ V Čilu je prišlo do »Dneva protesta«, ki ga je organiziral sindikat bakrenih rudnikov, pridružilo pa se mu je tudi prebivalstvo, zlasti v glavnem mestu San-tiagu. Ubiti sta bili dve osebi, več sto manifestantov pa aretiranih. Za Pinochetov režim je bil ta protest opozorilo, da ljudstvo ni več zadovoljno z gospodarsko politiko vlade in da si želi demokratičnih sprememb.
Nedeljska maša
OKNO V DANAŠNJI SVET
Slovenska duhovni j a v Gorici
Ob krasnem sončnem vremenu smo imeli prvo sv. obhajilo naših 30 otrok preteklo nedeljo 15. maja v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Lepo jih je pripravil g. katehet Cvetko Žbogar. Prvoobhajanci so zavzeto sodelovali pri otroški maši, pri kateri je pel tudi otroški zbor »Kekec« kot vsako leto. Čutilo pa se je, da zbor dalj časa ni imel vaj zaradi bolezni „ pevovodje g. Bolčine. Prav pa je, da ob tem otroškem prazniku pojejo in sodelujejo naši otroci, ker morajo priti tudi oni do besede, čeprav nekaterim to ni prav. Otroci so imeli popoldne ob 16. uri srečanje v cerkvi sv. Ivana, kjer so dobili za spomin kot vedno mašno knjižico, spominsko podobo in tradicionalni gori-ški kolač.
Visok življenjski jubilej
V krogu svoje družine je v Gorici v sredo 18. maja slavil 80-letnlco rojstva državni uradnik v pokoju Artur Koshuta. Jubilant ima zaradi svojega sončnega in prijetnega značaja vsepovsod veliko prijateljev. Ko je leta 1955 stopil v pokoj, je odprl pisarno, ki je postala prava pravna in upravna posvetovalnica za naše ljudi. Prevajal je dokumente, hodil po pisarnah, izpolnjeval razne formularje, vedno veder in pripravljen pomagati. Zelo je razgledan v zgodovini in zemljepisu, tudi številne jezike obvlada. Zelo rad je potoval in si pri tem širil obzorje, pa tudi sam je organiziral potovanja in romanja, zlasti kot član vodstva Apostolstva sv. Cirila in Metoda v Gorici. Tudi pri potovanjih, ki jih prireja »Katoliški glas« ni do lani nikdar manjkal, vedno koristen s svojimi nasveti in razlagami.
80-letnica življenja ga je našla sicer telesno oslabljenega, a duhovno čilega kot vedno. Vsi, ki ga poznamo, mu izrekamo iskren: Še na mnoga leta! Tem željam se pridružuje tudi naš list. - jk
Vera naj združuje
župnija Pija X. v Gorici preživi vsako leto Marijin mesec na poseben način: vsaka nedelja je praznik zase. Prva je posvečena materam, tretja molitvi za župnijsko skupnost ter prvemu obhajilu, četrto pa slovesno počastijo Marijo Pomočnico.
Druga nedelja (15. maja) se je odvila v znamenju prijateljstva. To ni le prazna beseda, saj je bila cerkev nabito polna slovenskih in italijanskih vernikov. Maševal je g. Marjan Markežič, pel pa je šte-verjanski cerkveni zbor pod vodstvom g. Hermana Srebrniča. Domači župnik je imel v začetku maše nekak uvod v kesanje za prvoobhajance, ki so hoteli poudariti, da je Kristus naša luč.
Mašnik je svoj govor navezal na to nedolžno otroško molitev, saj nas Kristus pri vsaki maši vabi: Kvišku srca! Dovolj smo tudi verniki na Goriškem gledali samo nazaj, se spominjali zgodovine, poudarjali tisto kar nas ločuje. Čas je, da gledamo naprej, kvišku. Zavedati se moramo, da se odnosi med osebami in narodi ne usmerjajo in utrjujejo iz parlamentov ampak z osebnim odnosom in medsebojnim spoznavanjem. Prav v tem je velika vrednost dneva prijateljstva, saj smo se pri maši res čutili eno in italijanski verniki so prav zgledno sledili slovenski maši in petju. Po maši je župnik vse navzoče povabil na zakusko in srečo-lov v župnišče.
Druga velika priložnost za prijateljsko srečanje bo v soboto 28. maja ob 20. uri pri skupnem rožnem vencu in slovesni procesiji.
Poimenovanje osnovne šole v Rupi
Že pred desetimi leti so člani tedanjega učiteljskega sveta v Rupi sprejeli sklep, da se domača šola poimenuje po pisatelju Ivanu Preglju. Ta sklep je ministrstvo za šolstvo v Rimu odobrilo 23. aprila 1974.
V nedeljo 15. maja pa je prišel dan, ko je do izvedbe tega poimenovanja tudi prišlo. Narava je bila vsa odeta v majniško prelest, vreme sončno, vsa vas v radostnem pričakovanju pomembnega dogodka. Po pozdravih je pisateljeva hčerka Bazilija Pregelj odkrila pisateljev doprsni kip, delo kiparja Negovana Nemca, domači župnik prof. Dragotin Butkovič pa ga je blagoslovil. Slavnostni govor, poln klenih misli, je imel prof. Vinko Beličič z Opčin. Bralci ga najdejo na prvi strani.
Otroci rupenske šole so nato nastopili z recitacijami in pesmimi. Pridružili so se jim domači harmonikarji, ki obiskujejo
glasbeno šolo v Sovodnjah, na koncu pa je še mešani zbor Rupa-Peč zapel dve pesmi.
Številni so bili tudi pozdravi: zastopnika književnikov iz Ljubljane, pokrajinske odbornice za šolstvo Marije Ferletičeve, župana sovodenj ske občine Vida Primožiča, da omenimo le nekatere. Prireditev se je nadaljevala ob okusnem prigrizku, ki so ga pripravile matere šolskih otrok. Vsi navzoči so si tudi lahko ogledali razstavo šolskih izdelkov.
Vsem udeležencem je bila na voljo tudi priložnostna brošura, ki jo je oskrbel pripravljalni odbor. Glavni sestavek o pisatelju Preglju je prispevala prof. Lojzka Bratuž, prof. Slavko Bratina je zbral podatke o rupenski šoli, Marko Vuk je napisal članek o preteklosti vasi. V brošuri je tudi objavljen seznam učiteljev in število učencev v povojnem času z več slikami. Za dokončno sestavo brošure ima zasluge prof. Milko Rener, medtem ko je bronasti doprsni kip Ivana Preglja darovala sovodenjska občinska uprava. - ej
Števerjan Občinska seja. Zadnja občinska seja je bila 30. aprila v glavnem posvečena upravnim vprašanjem. Župan Klanjšček je najprej poročal, da so se začela urejevalna dela pri potoku Vrbačna na meji med jugoslovanskimi in italijanskimi Brdi. Dela finansira Briška gorska skupnost, ki je priznala, da je regulacija potoka v resnično korist kmetom, ki imajo ob potoku svoje njive, katere ogrožajo poplave ob močnem deževju.
Občinski možje so imenovali svojega predstavnika v odbor za ljudske gradnje. Določili so tudi ocenjevalno komisijo za natečaj za enega šolskega postrežnika. Komisiji bo predsedoval odbornik Ciril Ter-pin. Med drugim je odbor tudi odobril stroške za postavitev nove ure v zvoniku cerkve na Jazbinah. Dela je prevzelo podjetje Solari iz Pesarisa v Karniji. Mimogrede povemo, da se je začela tudi obnova zunanjosti jazbinske cerkve. Popravljen je že omet, ki je zaradi vlage odpadal. čaka še barvanje strehe in zvonika. Ko bodo dela končana, bo jazbinska cerkev znova kot lepa nevesta.
Števerjanski občinski svet je na omenjeni seji tudi podprl resolucijo, ki so jo sprejele že druge občinske uprave, naj bi namreč vojaki v prostem času hodili oblečeni v vojaški uniformi, kot je bilo včasih. Prost izhod v civilu je prevelika priložnost za razne kriminalne izgrede kot pričajo statistike.
Poroka na Sv. gori
Dolgo je Silvan Radinja odlašal in čakal, da bi zase in domačijo izbral primerno družico. Končno jo je našel. Poiskal jo je v zdravem, pristnem kmečkem okolju, v kraju, ki spada pod Otalež, to je v hribih med Cerknom in Idrijo.
Preteklo soboto 14. maja je Silvan na Sv. gori popeljal svojo izvoljenko Marijo Kosmač pred oltar, da sta si obljubila večno zvestobo. Poročno mašo in obred je imel p. Filip Rupnik, prijatelj nevestine družine. Navzočih je bilo veliko število sorodnikov in prijateljev ženina in neveste. K zbranosti in lepemu doživljanju svetih obredov je pripomoglo ubrano petje pevcev nekdanjega okteta »Planike«, čigar zvest član je bil tudi Silvan. Petje je vodil Franc Valentinčič, na orgle pa je igral prof. Gabrijel Devetak. Svatova-nje pa je bilo v gostišču na hribu sv. Marka.
Silvan ni le napreden gospodar na svojem posestvu, ampak tudi dober pevec. Vneto sodeluje pri domačem zboru v Štmavru ter je eden stebrov moškega zbora »Mirko Filej« v Gorici. Pevci teh zborov in nekdanje »Planike« mu želijo obilo sreče na novi življenjski poti.
Ronke
Prvo sv. obhajilo. V nedeljo 29. maja bo med mašo ob 11.30 prvo sv. obhajilo otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v Vermeljanu. V tej šoli, kjer se je znova začel pouk v slovenskem jeziku pred tremi leti, so sedaj otroci 3. razreda dorasli za pristop k prvemu sv. obhajilu. Slovensko versko občestvo, ki se zbira pri vsakomesečni maši v župnijski cerkvi v Ronkah, bo tako znova dobilo svoje prve male kristjane, ki bodo pristopili k obhajilu. Pričakujemo, da bodo k tej izredni slovesnosti prišli tudi tisti številni, ki jih še vedno ni k slovenski maši v Ronkah.
Sestanek dveh slovenskih delegacij
V petek 13. maja sta se v Trstu' sestali delegaciji SSk in SKGZ, da bi preučili položaj slovenske manjšine v naši deželi v sedanjem kočljivem trenutku, ki sovpada s političnimi, deželnimi in upravnimi volitvami. SSk so zastopali predsednik deželnega sveta Dolhar, tržaški pokrajinski politični tajnik Harej in predsednik tržaškega sveta Rudolf, SKGZ pa predsednik Race, tajnik Udovič, član izvršnega sveta Samsa in predsednik goriškega teritorialnega odbora Primožič.
Dolhar je uvodoma ugotovil, da je SSk z zadovoljstvom sprejela na znanje besede, ki jih je predsednik Race izrekel v svojem pozdravnem posegu na deželnem kongresu SSk na Opčinah, ko je poudaril, da je izvolitev kandidata SSk v deželni svet vprašanje celotne manjšine. Nato je obrazložil razloge, zaradi katerih se je SSk ponovno odločila, da nastopi tudi na političnih volitvah s samostojno kandidatno listo. Gre predvsem za zvestobo do volilcev, obenem pa tudi za javni protest slovenskega prebivalstva proti zavlačevanju rimskega parlamenta pri uresničevanju ustavnih in mednarodnih obve-' znosti glede izglasovanja globalnega zaščitnega zakona. Nadalje je poudaril, da SSk potrjuje svojo pripravljenost do sodelovanja z ostaliim partnerji v okviru enotne slovenske delegacije, čeprav meni, da tovrstna oblika sodelovanja ne zadošča potrebam, ker gre zgolj za priložnostni organ, medtem ko bi bilo nujno, da bi našli skupno pot vsaj pri bistvenih vprašanjih, ki zadevajo celotno slovensko javnost.
Prav pri tej točki — je dejal predsednik SKGZ Race — je v zadnjem času prišlo do različnih pogledov in poudaril nujnost, da se ne ruši enotnosti, ki je bila dosežena. Poudaril je še, da podpora kandidatom v razne svete ne more biti zgolj dolžnost manjšinskih organizacij. Zato so nujni trajni konkretni odnosi in ustrezne obveznosti. Zavzel se je za tesnejšo izmenjavo informacij in pogostejše sestanke za poglobitev pogledov do bistvenih problemov, ki zadevajo našo manjšino. Poudaril je tudi prvenstveno vlogo obeh organizacij pri skrbi za obstoj in razvoj Slovencev v Italiji. Spomnil pa je, da SKGZ povezuje tudi Slovence, ki so v italijanskih strankah in da išče stike z vsemi političnimi silami, ki so pripravljene podpreti slovenske zahteve.
SLOVENSKA SKUPNOST
priredi
v nedeljo 22. maja ob 17. uri
na strelišču na Opčinah
PROSLAVO 40-LETNICE PADCA FAŠIZMA
Vljudno vabljeni!
10. obletnica slovenske maše pri Sv. Subidi
Pred desetimi leti je pok. goriški nadškof Peter Cocolin dal Slovencem v kr-minski občini možnost, da se zbirajo ob nedeljah in praznikih ob oltarju in darujejo sv. mašo v domačem jeziku. Takratno navdušenje zanjo v tem obdobju ni prav nič splahnelo, četudi so v teku let doživeli Plešivci marsikateri žalosten dogodek kot so npr. smrti naših zavednih rojakov. Slovensko občestvo je že od vsega začetka vodil g. Mirko Rijavec in s svojim zagonom ustvaril močno in med seboj trdno povezano skupino.
Zadnje mesece je tamkajšnje slovensko občestvo doletela nova nevšečnost. Zaradi nepričakovane bolezni je moral g. Rijavec opustiti dušno pastirstvo. V času bolezni ga je zaradi tega nadomeščal msgr. Oskar Simčič.
Točno deset let slovenske maše pri Sv. Subidi je poteklo prav na letošnji Gospodov vnebohod. Letošnja obletnica je bila dvakrat slovesna, saj je bila jubilejna in je bil po dolgem času zopet navzoč domači dušni pastir g. Rijavec.
Na letošnji vnebohod je bilo vreme lepo, da je marsikoga vabilo delo na polje, a je raje prišel proslavit domačo obletnico. V cerkvi sv. Križa je ob tem slavju vodil somaševanje msgr. Simčič, z njim pa je somaševal štmaverski župnik dr. Anton Rustja. Iz goriškega bogoslovja je prišel pomagat še Tiziano Maurenčič, ki je trenutno edini slovenski bogoslovec. Pri maši se je zlasti izkazal domači pevski zbor, ki ga vodi Nando Simčič. Nedvomno pa je bil najlepši in najganljivejši trenutek, ko je v cerkev stopil g. Rijavec in s prijazno besedo vse pozdravil. Spontano so se roke zganile k ploskanju v pozdrav in v veselje, da se je domači dušni pastir vrnil. Lepšega presenečenja jim res ni mogel pripraviti. - A. L.
Visoko odlikovanje
Na predlog tržaškega škofa msgr. Bel-lomija je sv. oče imenoval za hišnega prelata dr. Lojzeta Škerla, škofovega vikarja za slovenske vernike v tržaški škofiji. Novemu prelatu čestitamo, saj je vsem Slovencem v zamejstvu znana vsestranska dejavnost dr. Škerla v korist slovenskega občestva tako na versko-moralnem kot narodnem področju. Čestitkam se pridružuje naš list, ki ga ima od svojega začetka za svojega zvestega sodelavca.
Istočasno je sv. oče imenoval msgr. Tarzicija Bosso za apostolskega protono-tarja, g. Maria Penco pa za monsignorja.
Čutimo potrebo po povezavi
V petek 13. maja je bilo v Marijinem domu, ul. Risorta srečanje slovenskih članov škofijskega pastoralnega sveta, verskih organizacij in predstavnikov župnijskih svetov.
Uvodno in idejno misel je podal škofov vikar prelat dr. Lojze Škerl, ki je uspešno vodil celoten večer.
Malo smo se zavlekli in se nekje ponavljali pri debati o naši prisotnosti in sodelovanju na sejah škofijskega pastoralnega sveta. Nujno je izoblikovanje organa, ki naj bi povezoval delovanje posameznih organizacij in župnijskih skupnosti. Ne gre tu za ustanavljanje nekaj novega, saj že itak težko sledimo temu, kar imamo, pač pa gre za neko dejansko povezavo, o kateri vsi čutijo potrebo.
Odveč je dolgočasno ponavljanje, da smo že nekaj takega poskušali in da se je izjalovilo. Današnje razmere so drugačne, boljše. Skoro povsod imamo župnijske svete; v Bregu delujejo župnijski sveti in tudi krajevni medžupnijski svet. Imamo torej neko podlago, ki pa ne more živeti v obliki zaprtih krogov.
Bili smo si edini o potrebi Medžupnij-skega sveta (ali kakorkoli naj ga imenujemo) in ta svet naj ima minimalni statut, da bo pač zadobil večjo resnost. Večer smo zaključili s sklepom, naj bi spo-polnili predlagani statut in naj bi ga dali v kratkem na pregled in potem v odobritev pristojnemu vodstvu. Z malimi koraki stopamo naprej. Dušan Jakomin
Sv. Ivan
Sklepna šolska prireditev. Učenci osnovne šole »O. Župančič« pri Sv. Ivanu so že imeli sklepno šolsko prireditev. V soboto 14. maja popoldne so povabili starše, sorodnike, znance in prijatelje mladine v svetoivanski Marijin dom in jim skupaj z učitelji pripravili lepo prireditev, ki je trajala nad dve uri. Vsak razred je pripravil posebno točko, na koncu pa so vsi učenci skupaj zapeli vrsto slovenskih ljudskih pesmi pod vodstvom učiteljice Marije Ferluga-Udovičeve.
Predsednik Združenja staršev svetoivan-ske osnovne šole dr. Klavdij Grbec se je na koncu zahvalil vsem nastopajočim in učiteljstvu, ki so pripravili tako lepo prireditev.
Skedenj
V soboto 14. maja je naša Bruna praznovala s svojim možem Dragom 50-letni-co poroke. Če pogledamo oba, bi ne zgle-dalo, tako sta še mladostna. V krogu vseh svojih domačih, pevcev ter prijateljev in znancev sta se zakonca pred Bogom zahvalila ob tem važnem jubileju. S svojim vedrim in posrečenim značajem sta premagala marsikatero preizkušnjo življenja.
Na prošnjo ljubljanskega nadškofa Šuštarja je sv. oče imenoval za pomožnega škofa ljubljanske nadškofije stolnega kanonika prelata Jožefa Kvasa. Novi škof se je rodil 9. septembra 1919 v Cerkljah na Gorenjskem, posvečen pa je bil v duhovnika v Zagradu pri Gospe Sveti na Koroškem 5. junija 1945. Od leta 1968 je stolni kanonik ljubljanskega kapitlja in sodnik cerkvenega sodišča. Prelat Kvas je poznan tudi na Tržaškem, saj je že predaval slovenskim vernikom. Odlikuje ga preprostost, dobrota, obzirnost in velika dušnopastirska zavzetost. K polnosti duhovništva, ki jo bo prejel pri škofovskem posvečenju, mu iskreno čestitamo tudi
Danes lahko uživata od svojega dela in trpljenja. Bruna je dolgoletna cerkvena pevka in rada skrbi, da gre vse v redu na koru in v cerkvi.
Čestitamo obema in se obenem zahvaljujemo Bruni za vse prizadevanje in sodelovanje v cerkvenem življenju.
Gostovanje tržaškega mešanega zbora na Koroškem
Tržaški mešani zbor, ki že osem let deluje v središču tržaškega mesta in ki ga že nekaj časa vodi Tomaž Simčič, se je 30. aprila in 1. maja udeležil III. mednarodnega srečanja pevskih zborah v Kočah na Koroškem.
Organizatorjem tega mednarodnega srečanja gre v prvi vrsti za stik z zbori, ki delujejo v različnih kulturnih ozračjih, za stik, ki bi ne bil površen in bi ne izpuhtel v nekaj dneh, temveč se nadaljeval in še razvijal. Singgemeinschaft, organizacijo srečanja, zanima kultura vsakega naroda, še posebno kultura, ki živi v njihovi neposredni bližini, zato nudijo nastopajočim kar največ prostora, da lahko predstavijo sebe, svojo kulturo in s tem v zvezi svoje narodne pesmi.
Tržaški mešani zbor se je tudi zato odločil za program, ki je obsegal le slovenske narodne pesmi in pesmi drugih jugoslovanskih narodov. »Tako organizatorji kot občinstvo je pesmi spremljalo z velikim zanimanjem in pozornostjo, se zanje navdušilo,« je dejal poročevalec celovške radijske postaje, ki je za ta radio posnel pesmi in z nekaterimi člani zbora pripravil intervju.
Po uradnem delu manifestacije so imeli člani vseh zborov možnost, da se med sabo spoznajo: to so bili gotovo najprisrč-nejši trenutki gostovanja tržaškega zbora, ki si bo v februarju prihodnjega leta štel v čast, da bo imel v gosteh zbor iz Koč.
Člani in odbor zbora so namreč mnenja, da pesem označuje narod, določa njegovo stopnjo kulture in ga plemeniti; toda prav tako druži različne narode in ljudi v eno samo skupnost človeštva, kjer ni nestrpnosti, kjer med seboj različne si skupnosti ne ogrožajo druga druge, marveč se bogatijo in v miru razvijajo.
Kolonija v Comegliansu
Kakor že več let namerava tudi letos Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu organizirati gorsko kolonijo v Comegliansu v dveh izmenah za tržaške in go-riške otroke od 6. do 14. leta starosti. Kraj je zelo lep in priporočljiv za vse, še posebno pa za otroke iz mesta, ki potr-trebujejo svežega in dobrega zraka ter o-krepila za njihovo zdravje. Priporočamo, da pohitite z vpisom s tem, da izpolnite prijavno polo pri socialnih asistentkah na svojih šolah. Vincencijeva konferenca pa je že začela z uradovanjem. Vsakdo, ki bi želel pojasnila, se lahko obrne o-sebno na sedež Vincencijeve konference v Trstu, ul. S. Nicolo 31/11 ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19.30 ali pa telefo-nično na štev. 68762.
■
Čestitke
V sredo 18. maja je praznoval svoj visoki jubilej ekumenski delavec in organizator romanj, prijazni g. Artur Koshuta. Tržaški ekumenski prijatelji se pridružujejo praznovanju in mu kličejo: Bog vas živi!
Slovenci s Tržaškega in Goriškega.
Novi mariborski pomožni škof Jožef Smej pa bo prejel svoje škofovsko posvečenje na binkoštni ponedeljek 23. maja v mariborski stolnici.
Novo semenišče na Koroškem
Celovški škof Kapellari je v Treffenu ustanovil semenišče za obujanje in oblikovanje duhovnih poklicev. Vanj se lahko vpišejo dijaki, stari najmanj 12 let, ki se zanimajo za duhovniški ali redovniški poklic. Gojenci tega semenišča naj bi sodelovali tudi pri oblikovanju mladinske pastorale.
V nedeljo 22. maja ob 16. uri bo v prenovljeni MARIJINI CERKVI NA PEČAH
nad dolino Glinščice sv. maša.
Ljubljana ima novega pomožnega škofa
SKPD »M. FILEJ« V GORICI vabi na
PROSLAVO 10-LETNICE GLASBENE ŠOLE
v četrtek 26. maja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Na sporedu: Poročilo ob 10-letnici; nastop gojencev; pozdravni govor predsednika ZSKP; nastop gostov: gojenci oddelka za staro glasbo pri Glasbeni Matici v Trstu.
Vljudno vabljeni gojenci, bivši gojenci in profesorji, starši ter vsi, ki jim je pri srcu naše delo.
PASTIRČEK Št. 8
Z osmo številko 37. letnika je tudi »Pastirček« zaključil šolsko leto in se odpravlja na počitnice. O tem piše Lučka Susič pod naslovom »Pastirček se poslavlja«. Poslavlja se tudi Jana v svoji pošti in daje svojim dopisnikom nekaj koristnih nasvetov. Tudi križanka je namenjena za čas pročitnic, žrebanje pravilnih rešitev pa bo ob izidu prve številke novega letnika.
Veliko je v tej številki pesmi. Prispevali so jih Vladimir Kos, Ljubka Šorli, Zora Saksida in Ivanka Zavadlav. Za leposlovne prispevke pa so poskrbeli Julče Gorjan (Ukanil sem ga, Krastače), Olga Ban (Kako smo griški pastirji ustanovili slovensko šolo) in Hubert Močnik (Še o hroščih). »Lisičja šola« je zgodba, ki je nastala v Reziji.
Evelina Pahor pripoveduje o ponikalnici Pivki in o Postojnski jami, Ljuba Smotlak pa nas seznani v »Tržaških sprehodih« o sprehajališču sv. Andreja in vili Murat. Mariza Perat predstavi letošnjega zlatomašnika dr. Jožeta Prešerna, ki je bil urednik »Pastirčka« od leta 1963 vse do leta 1976.
Zelo značilne za »Pastirčka« so risbe in slikanice. Za 1. in 2. razred je Majda Paulin pripravila dve risbi. Ovčke, vsaka ima svojo črko povedo, kam bomo kmalu šli, Boris pa se bo poleti ukvarjal s športom. J. Vrtovec pove s svojo risbo, da je prava sreča v urejeni družini, kjer se tudi moli. Zanimiva je katehetska stran pod naslovom »Z Jezusom na počitnice«. Sličice ponazarjajo vprašanja, ki so prav domiselna. Na predzadnji strani platnic pa je povzeta celotna vsebina zadnjega letnika »Pastirčka«.
-jk
Šport:
MOŠKA C-2	LIGA
(Skupina za	napredovanje)
VECCHIA PALLAVOLO - Trst - OLYMPIA TERPIN 3 : 1 (7:15, 15:11, 16:14, 15:10)
01ympia-Terpin: Cotič Marko in Štefan, Špacapan, Neubauer, Dornik, Černič, Zadnik, Terpin.
Zal je goriško moštvo po smoli izgubilo zadnjo	tekmo letošnjega	prvenstva
in to proti	nepremočnemu	moštvu	Vec-
chia pallavolo iz Trsta. Goričani so sicer prikazali lepo igro, na žalost pa niso bili dovolj borbeni in učinkoviti, da bi tekmo odločili v svojo korist.
Kljub temu je lahko bodisi moštvo kot društvo zadovoljno z letošnjo sezono, saj je lani 01ympia-Terpin napredovala iz D-lige, letos pa se je kljub močni konkurenci uvrstila na odlično četrto mesto, kar pomeni, da je ekipa takoj za petami tistim šesterkam, ki se pripravljajo za prestop v višjo C-l ligo.
OLYMPIA-BERTOLINI - KILLJOY 3:0
01y mpia-Bertolini:	Primožič, Bertolini
Klara in Marija, Košič, Perše, Mažgon, Tomšič, Olivo.
V nedeljo 15. maja so olympijevke gladko odpravile tržaški Killjoy, to je ekipo, ki doslej še ni izgubila nobene tekme in ki je tokrat utrpela prvi poraz. S to zmago so Goričanke obdržale drugo mesto na lestvici in si zagotovile obstanek v D-ligi, kamor so prestopile lani. Goriška ekipa je tekmo začela slabo, saj so naša dekleta izgubljala prvi niz s 5:12, potem pa je nastal preobrat. Goričanke so kot prerojene začele napadati in so stalno tolkle po nasprotnikovem polju. V tej tekmi, ki je bila na visoki ravni, so res prikazale pravo žensko odbojko. Z gotovostjo lahko trdimo, da je to srečanje, s katerim olympijevke zaključujejo letošnje prvenstvo, bilo najlepše v sezoni 1982-83.
OBVESTILA
Nabirka za naše vzgojne zavode. Ker je
teden po binkoštih bil po prejšnjem liturgičnem koledarju kvatrni, zato je na naslednjo nedeljo, 29. maja pri vseh slovenskih službah božjih na Goriškem nabirka za naša vzgojna zavoda Alojzijevišče in Zavod sv. Družine v Gorici.
Cerkvene pevke in pevce iz Gorice vabimo v nedeljo 22. maja ob 12. uri v cerkev sv. Ignacija na Travniku, da pridejo pomagat pet na kor in tako doprinesejo svoj delež ob slovesnosti birme naših otrok.
Vpisovanje v slovenske državne vrtce
v Gorici in okolici bo od 24. do 31. maja in sicer: Gorica v ul. Maks Fabiani, v Štan-drežu, Pevmi, Podgori in Krminu. Za vpis se zglasite v navedenih vrtcih, v Gorici lahko vsak dopoldan tudi na šoli v ulici Brolo.
Na šoli »Ivan Trinko« v Gorici bo do
21. maja odprta razstava likovnih del treh učencev šole »Draga Bajec« iz Vipave. Dela so bila razstavljena na mednarodnih razstavah. Prejela so več nagrad, tako v Sloveniji in tudi v Indiji v New Delhiju. Razstava je odprta od 9. do 12. ure.
V Katoliškem domu v Gorici nastopi v nedeljo 22. maja ob 17. uri SSG iz Trsta s farzo Alojza Rebule »Hribi pokrijte nas!«
Nabirka za cerkev na Repentabru bo pri vseh slovenskih mašah na Tržaškem v nedeljo 29. maja. Vsi darovalci bodo dobili značko repentaborske cerkve.
Društvo naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko« vabi na »Večer naravoslovnih filmov«. Filme bo prikazal Rado Smerdu, samostojni svetovalec pri republiškem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine - Ljubljana v petek 27. maja v Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20, Trst. Začetek ob 20.30.
Birma za slovenske otroke v Trstu bo v nedeljo 12. junija ob 15.30 v župnijski cerkvi v Skednju. Pevci lepo vabljeni!
XXII. srečanje slovenskih duhovnikov iz zamejstva in zdomstva bo letos v Trstu, Dom duhovnih vaj »Le Beatitudini« od ponedeljka 8. avgusta zvečer do srede 10. avgusta opoldne.
PRAZNIK ŠPARGLJEV v Štandrežu
Sobota 28. maja:
odprtje praznika in plesna zabava. Nedelja 29. maja:
15.30 slikarski »ex tempore«;
19.30 otroška in mladinska igra ter ritmična telovadba;
sledi ples.
Sobota 4. junija:
plesna zabava.
Nedelja 5. junija:
19.30 nastopajo štandreški mladinski zbor, zbor »M. Filej« in štandre-ška dramska skupina z igro »Na stara leta«;
sledi plesna zabava.
Na voljo odlični šparglji in domača jedača in pijača.
DAROVI
Za Katoliški glas: Lojzka Sossi, Trst 15.000; Brezigar, Vicenza 23.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Podgornik, Gorica v spomin Zdravka Čopič 24.000 lir. '
Za cerkev na Jazbinah: N. N. 10.000,lir.
V spomin pok. moža in očeta Pepija Sirk ob 50-letnici poroke daruje družina Sirk, Subida za Katoliški glas 20.000, za Zavod sv. Družine 20.000 in za Našo pot 20.000 lir. /
Za cerkev na Opčinah: Karel Podobnik ob obletnici smrti sestre Angele 100.000; družina Čebron 100.000; Mario Šibclja ob krstu sinčka Igorja 100.000; Irma Skabar-Kraus v spomin na duhovnika Josipa Vi-dau 50.000; Dragica Vidmar-Rauber in Danica Vidmar-Malalan v spomin na mamo Marijo 50.000; Lilijana Daneu-Tesserini ob krstu vnukinje Barbare; Viktor in Pieri-na Terčon 20.000; Peter Rauber v spomin na taščo Marijo 20.000; Anica in Helena namesto cvetja na grob Rože Husu in Kristine Milkovič 20.000; Zora Hrovatin v spomin nepozabnega Angela Stok 10.000; Angela Sosič 5.000; Klavdij Klarič ob krstu nečakinje Barbare 4.500; N. N. ital. jezika 25.000; razni 50.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: družina Čok v spomin na mamo Katarino 100.000; Marija Maver-Markon namesto cvetja na grob Katarine Čok 10.000; Anica Udovič na čast Srcu Jezusovemu in Mariji za prejeto milost 10.000 lir.
Za cerkev na Banah: Zofija Gorup v spomin na Kristino in Rožo Husu 10.000.
Za lačne otroke: Mirjam in David 50.000; dr. S. K. 30.000 lir.
Mladinski verouk v Sloveniji
Letošnja druga številka revije »Cerkev v sedanjem svetu« z različnih vidikov osvetljuje vprašanja verskega življenja mladih v Sloveniji in prizadevanja za njegovo rast. Med raznimi tehtnimi prispevki zasluži posebno pozornost sestavek »Mladinski verouk v luči statistike«, ki so ga pripravili Rafko Lešnik (Ljubljana), Rafko Valenčič (Koper) in Vinko Potočnik (Maribor).
Popis prebivalstva konec marca 1981 je povedal, da živi na Slovenskem 143.846 mladih v starosti od 15 do 19 let in od teh jih skoraj 92.000 obiskuje razne srednje šole. V ljubljanski nadškofiji obiskuje verouk vsak sedmi do osmi katoliški mladinec ali mladinka, mladinski verouk ima (bolj ali manj pogosto) tri četrtine župnij. V koprski škofiji obiskuje mladinski verouk vsak deseti veren mladinec oziroma mladinka, mladinski verouk pa ima le polovica primorskih župnij. V mariborski škofiji pa je stanje na tem področju takšno: mladinski verouk ima približno tri četrtine župnij, udeležuje pa se ga vsak deseti fant oziroma dekle od 15. do 19. leta starosti.
Knjižne novosti v Katoliški knjigami v Gorici
Sodja: Meditacije. 1966
Sodja: Trenutki molka. 1978.
Prebil: Verige lažne svobode
Antologija slovenskega zdomskega pesništva.
Ribičič: Glasna premišljanja.
Stanovnik: Mednarodni gospodarski sistem. Od dominacije enakopravnosti.
Kermauner: Družbena razveza.
Gottes Worth im Kirchenjahr 1983. Die Zeit nach Pfingsten.
Messner: Zuriick in die Bergen.
Julische Alpen. Kanusportkarte mit Wildwasserfiihrer. 1:100.000.
Avtokarta Norditalien (sev. Italija) mit Kulturfiihrer. 1:500.000 (con testo di guida culturale).
Avtokarta Grece (Grčija) mit Kultur-fiihrer. 1 : 650.000.
IV. in zadnja knjiga: Enciclopedia mo-nografica del Friuli-Venezia Giulia. Le i-stituzioni.
Berger: Zgodba po vaši izbiri.
Dr. Branko Reips: Janez Vajkard Valvasor. Zbirka obrazi.
France Prešeren: I sonetti della sven-tura. Miniatura fto. mm. 55x55.
De Zorzi: Udine millenaria. (Zgodovina, spomeniki, ulice itd.).
Marko Waltritsch: Slovensko bančništvo in posojilništvo na Goriškem. Gli istituti di credito sloveni nel goriziano (dvojezično).
Marko VValtritsch: Slovensko bančništvo in posojilništvo na Goriškem (samo v slovenščini).
»Glas Korotana«, ob 15-letnici, št. 7, leto 1981.
»Glas Korotana«, št. 8, leto 1982. Otroške knjige, slikanice:	>
Župančič: Mehurčki in petdeset ugank.
Pisani kiosk.
Collodi: Ostržek.
Femenič: Naštevanka.
Matošec: Lina - Lena.
Janko in Metka.
Matošec: Poredni Valentin.
Šali: Očarljiva trata.
Brenkova: Hvaležni medved.
Moder: Petelinček in miški.
Župančič: Ciciban.
Andersen: Grdi raček.
Naslov Katol. knjigarne: Piazza Villona 25, 34170 Gorizia.
•
DAROVI
Za cerkev pri Sv. Subidi: Loredana v spomin pok. nonota Cenota Antoniča
50.000	lir.
Namesto cvetja na grob Rože Husu in Kristine Milkovič (Bane) darujeta Anica in Helena za cerkev na Banah 20.000, za lačne po svetu pa 5.000 lir.
Za cerkev na Repentabru: Marija Semec v spomin na starše 20.000; ob obletnici poroke Radovan in Danica Semec 20.000; družina Udovič-Sancin, Trst 70.000; namesto cvetja na grob Katarine čok so darovali: družina Grizonic in Guštin, Col 30.000; Ravbar, Repen (95) 20.000; Čok, Repen (95) 30.000; Milič, Repen (93) 10.000; v spomin Kristine Kariš-Bertolina: družina Suc, Repen (171) 10.000; družina Purič, Repen (43) 10.000; Bizjak, Col (10) 40.000; Ravbar 10.000, Ravbar, Col (21) 10.000; Križman, Repen (76) 10.000; Purič Marija 50.000; nečakinja iz Ankone 50.000; družina Škabar, Repen (23) 10.000; Guštin, Col (21) 10.000; Doljak, Repen (11) 15.000; Ravbar, Repen (2) 10.000; Škabar, Repen (5) 10.000; Ravbar, Col (95) 5.000; Škabar, Repen (135) 10.000; Škabar, Repen (78) 10.000; Hrovatič, Col (51) 10.000; Škabar, Repen (45) 10.000; Hrovatič, Col (40) 6.000; Milič, Col (15) 10.000; Kacijani 10.000; dr. Gruden 50.000 lir.
J SdillB Trsi/I
Spored od 22. do 28. maja 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Ptice nočnega vrta«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji.
14.10 Nediški zvon. 14.40 Beneški kabaret, šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Trst in zaledje. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja.
11.30	Beležka. 12.00 Zvezde o nas. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Mihail Šolohov: »Tihi Don«. 14.55 Naš jezik, 15.00 Veselo športno popoldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Primorska poje«: Šempas.
18.00 Niko Kuret: Ljudsko verovanje: »Kaj in kako verujemo« (1).
Torek: 8.10 Bratje in sestre, na zdar!
10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Beležka. 12.00 Niko Kuret: Ljudsko verovanje: »Kaj in kako verujemo«. 14.10 Ivan Pregelj:	»Tolminci« 14.30 Ropotuljica.
16.00 Trst in zaledje. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Primorska poje«. 18.00 Veno Taufer: »Prometej« ali »Tema v zenici sonca«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajur jan. 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji sPrimorska poje«. 14.10 Ivan Pregelj: »Tolminci«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Bratje in sestre, na zdar!
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«. 14.10 Ivan Pregelj: »Tolminci«. 14.30 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas«. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violončelist Ciril Škerjanc in pianist Aci Bertoncelj. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: Četrtkova srečanja. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka.
12.00	Ena bolha me grize. 13.20 Naša gruda. 14.10 Ivan Pregelj: »Tolminci«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Naša pesem 1982«. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14.10 Ivan Pregelj: »Tolminci«.
14.30	Otroški kotiček: »Leteči zmaj«. 15.00 Iz studia neposredno. 16.00 Radijski variete Atilija Kralja. 16.30 Jugoslovanski popevkarji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 A. Rebula: Pod starozaveznimi šotori.
•
Za misijone: Marija ob prvi obletnici smrti Stankota Ferfolja 20.000; Rafaela Ferfolja 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: ms gr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
V Gospodu počiva moj edini sin
Edi Vecchiet
Iskrena hvala vsem, ki ste ga v izredno velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala duhovnikom Jakominu, Gerdolu, Germeku, župniku župnije sv. Marka in drugim duhovnikom za pogrebne molitve, pevskemu zboru PD Mačkolje in dekliškemu zboru Slovenski šopek za žalostinke, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, skavtski družini in Marjanu za poslovilne besede in pesem slovesa ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki mi stojite ob strani v teh težkih dneh.
Žalujoča mama
Natalija Šturman vd. Vecchiet
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob nenadomestljivi izgubi naše drage
Tanje Ferletič
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in se na kakršen koli način poklonili njenemu spominu. Posebej se želimo zahvaliti domačemu župniku A. Lazarju, dekanu M. Komjancu, g. Marjanu iz Gorice, skavtom, pevskima zboroma Jezero in Hrast ter Tanjinim vrstnikom.
Doberdob, na osmi dan pogreba 10. maja 1983
Žalujoči svojci in sorodniki
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
y> Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja