VTISIIZ POLITIČNE ŠOLE
Spoznanja ob delu nas bogatijo
V Ljubljani je bila organizirana politična šola ZK za vse ljubljanske občine z nalogo usposab-Ijati člane ZK, jim pomagati obnoviti že pridob-Ijeno znanje, jim pomagati najti ustrezne prak-tične rešitve v delovnem okolju, v katerem živi-jo in delajo, izmenjati izkušnje itn. Skratka šola ni Ie teoretična, temveč ima tudi nalogo učiti iz prakse za prakso. V to šolo so se iz naše občine vključili predlagani kandidati iz osnovnih orga-nizacij v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Od 11 Vičanov, ki so šolanje začeli, ga je dokončalo osem. Z nekaterimi od njih smo
se pogovarjali o izkušnjah iz te šole, o pridoblje-nem znanju, vtisih, priporočilih za naslednje generacije (naslednja bo vstopila v to šolo spo-mladi) itn.
IVO ČEŠNJAJ iz Tiskarne Ljubljana: »V to šolo so me predlagali kot predsednika osnovne organizacije ZSMS, pa tudi moja osebna želja je bila, da bi šel v to šolo. V treh mesecih oziroma 100 urah, kolikor je trajala, sem pridobil precej znanja. Res, da tu ne gre za strokovno znanje, ki bi mi pomagalo pro mojem strokovnem delu (v tiskarni reže papir), pač pa mi bo veliko poma-
lvo                       Marija
Češnjaj                 Dvorščak
Radovan Golubovič
Irena Plešnik
galo pri mojem političnem delu v lej sredini. Človek dobi v takšni šoli širše poglede, marsikaj začne gledati iz drugačnih vidikov kot prej. Za-me so bila zanimiva nova spoznanja tako pri samoupravi kot pri združevanju dela in združe-nem delu sploh. Kot začetniki smo bili prikraj-šani za literaturo, ki jo bodo naslednje generaci-je že imele. Literatura pa je kar potrebna, saj je program zahteven. Najbolj pa mi je ostal v spominu razgovor, ki smo ga imeli s predsedni-kom skupščine Slovenije Milanom Kučanom.«
MARIJA DVORŠČAK iz VVZ Sonje Vid-mar: »Mislim, da se mora vsak član ZK politič-no izobraževati. Torej mora vedeti o stvareh kaj več kot le iz prakse, znati mora nekaj tudi iz teorije. Tu ne mislim na čisto znanost, ki se je ueijo na univerzah, ampak na določene teoretič-ne osnove, da je praksa potem razumljivejša. Meni so bile nekatere stvari, ki so z mojega področja, znane, pri drugih, ki so izven delokro-ga in natančnejšega zanimanja, pa so mi manj-kale. Tako sem s šolo kar nekaj pridobila. Pri-dobili smo, mislim, vsi precej, ker so bili preda-vatelji izbrani zelo dobro in so podali snov zgoščeno in zanimivo. V razpravah pa smo seve-da izhajali iz razmer v svoji delovni organi/aciji in tako je vsak osredotočil svoje zanimanje na to. kar bi moral narediti pri sebi, v svoji sredini. Še posebno me je zanimalo poglavje o svobodni menjavi dela. Tu pridobljeno znanje sem že lahko uporabila. Mislim, da nam vsem še manj-ka teoretično znanje s tega področja. Če bi to imeli, bi tudi v praksi ma/sikaj lažje steklo. Za same slušatelje bodočih generacij te šole pa bi bilo dobro, ko bi dobivali razmnožene zapiske predavateljev, saj teh nismo dobili pri vseh. Snov je namreč obširna in zahtevna, saj jo je treba obvladati v kratkem času.«
RADOVAN GOLUBPVIČ iz Kemijskega inštituta Boris Kidrič: »V ta tečaj so me predla-gali tovariši iz osnovne organizacije ZK v inšti-tutu. Tečaj je bil zame korislen, saj mi je poma-gal obnoviti znanje iz gimnazije. ki sem ga v veliki meri že pozabil, nabralo se je medtem pa tudi precej novosti predvsem v organizacijskem smislu in seveda nova ustava, pa zakon o zdni-ženem delu itn. Zame je bilo najbolj zanimivo področje druibenoekonomskih odnosov. ki je aktualno in zadeva nas vse. Posebej so se mi zdeli koristni razgovori z zunanjimi sodclavci. Zanimivo pa je bilo slišati tudi ljudi iz različnih poklicev, različnih sredin in delovnih organiza-cij, s kakšnimi težavami se srečujejo. Seveda pa bi se morali vsi posamezniki na tečaju angažirati in bolj sodelovati v razpravah. To je namreč osnova za uspeh.«
IRENA PLEŠNIK iz osnovne yrgamzacije ZK Vič: »V šoli nas je bilo bolj malo in so nas zato združili skupaj z Bežigrajčani. V naši orga-nizaciji na terenu so večinoma starejši in so zato predlagali mene. V delovni organizadji pa so bili tudi zadovoljni in so mi pomagali.
Po mojem bi morali v prihodnje slušatelji dobiti več literature in virov, da bi lahko študi-rali. Šola bi morala trajati dalj časa, saj bi širše znanje koristilo. Sedaj smo bili ves čas v časovni stiski. Za razgovor je bilo na voljo le uro časa in v tem se je ravno dobro razvila razprava, pa je bilo vsega konec. Zdi se mi pa, da je bistvo te šole v razgovoru in v tem, da izmenjamo izkuš-nje. Praktičnih nasvetov smo slišali precej in to . se mi zdi dobro. Mene je seveda najbolj zanima-lo izobraževanje. Pa še to: dva dni šole zapored je napor in bi morda kazalo v bodoče to organi-zirati malce drugače.«
MILOVAN DIMITRIĆ