• -V ** ' «'*•'• " I MVU V L. mg 9. V£ 1 L, VI., Št, 19 („ Jutro" XIII«, štTlofi> Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva olica 5. — Telefon St. Stt2, 3123, 3124 8125, 8128. Inseratni oddelek: Ljubljana, Beleo-burgova oL — Tel 8492 ia 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eeeta 61 13 — Telefon 6L 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 4t — Telefon 61 190. Podi ^žnitv? Jesenice: pri kolodvora »t. 2?JQ- Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 5t 42. porL-užnica Trbovlje: t hiii dr. Baum-earmerja. Ljubljana, ponedeljek 9. maja 1932 Cena 2 Din Ponetieljska izdaja Pooedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek cjutraj. — Naroča posebej in velja po pošti prejo-mana 4 Din. po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečna. DredniStvo: Ljubljana: Knafljeva olica 5. Telefo« it 3122, 3123. 8124. Si 25 in 312A. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 25S2). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190 m ■ . ■ ... 1 ■■ ——— Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi p* tarifu. Albert Thomas V soboto zvečer je v Parizu nenadoma preminul, zadet od srčne kapi Pariz, 8. maja. p. Snoči je docela nenadoma preminul Albert Thomas, direktor Mednarodnega urada za delo v Ženevi. Kot francoski državljan se je snoči pripeljal iz Ženeve v Pariz, da bi izvrši) pri današnjih volitvah svojo državljansko dolžnost. Ko je izstopil na kolodvoru na St. Lazare, mu je postalo slabo. Zaradi tega je stopil v bližnjo kavarno. V garderobi pa se je nenadoma onesvestil. Hitro so ga prepeljali v bližnjo bolnico Beau.ion, vendar pa je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Alberta Thomasa je zadela kap ter je ob 23.45 izdihnil v bolniški sobi, poleg ka- tere ie istega dne zjutraj umrl predsednik republike Doumer. Kljub temu, da je po mnenju zdravnikov vzrok smrti ne-dvomljiv, je policija uvedla preiskavo. Vest o smrti ie izzvala v pariški javnosti veliko presenečenje. Vsi današnji listi povdarjaio. da pomeni smrt Alberta Thomasa za Francijo skoro enako hud udarec kakor smrt pokojnega Aristida I3rianda, ker je bil pokojni Albert Thomas eden najmarljivejših delavcev na polju mednarodnega zbliževanja in mednarodne solidarnosti. Njegovo življen-sko delo je organizacija Mednarodnega urada za delo. Albert Thomas (x) ob priliki svojega poseta v Ljubljani Mednarodni trrad za delo je postal ped vodstvom ravnatelja Alberta Thomasa velika moralna avtoriteta, katere e oklepajo z zaupanjem delavci in nameščenci vsega sveta. V neprestanem stremljenju, da vpliva v vseh deželah na izboljšanje delovnih odnošajev in da jih dviga na enotno mednarodno stopnjo. je prepotoval Albert Thomas skoro ves svet. Na svojih potovanjih je zbiral povsod informacije in osebne vtise ter ustvarjal zveze, potrebne organizaciji Mednarodnega urada za delo. Ta organizacija je plod njegove inicijative in velike požrtvovalnosti. Med vojno je bil Albert Thomas državnik svoje velike trancoskn domovine in je že tedaj imel sestavljene načrte za najboljšo okrepitev svetovne demokracije, za katero so se borili zavezniki. Takoj, ko je bila vojna končana, je organiziral Mednarodni urad za delo na podlagi posebnega poglavja versailleske mirovne pogodbe XIII. del: delavsko zakono-dajstvo. ki ie tudi v veliki meri njegova zasluga. Po statutu je Mednarodni urad za delo razširjen na vse države, ki so članice Društva narodov. Zaradi industrijske važnosti je bila takoj po zaključeni mirovni pogodbi sprejeta vanj tudi Nemčija. Organiziranje velike mednarodne socialne ustanove ni bilo lahko, toda ravnatelj Thomas je s svojo odločnostjo, požrtvovalnostjo in velikimi sposobnostmi premagal vse težave. Vsak čas je nastopal v središču kake druge države kot sijajen in prepričevalen govornik, vmes pa je neumorno delal kot publicist. V publikacijah, k' jih izdaja Mednarodni urad za delo v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. je nešteto njegovih zanimivih in tehtnih prispevkov. ★ Albert Thomas je spoznal tudi našo državo in naš narod in sicer že v časih, ko so se ustvarjali temelji jugosloven-ske države. V letih mirnejšega razvoja mu je bila naša država še posebno pri srcu ter so bila v ospredju njegovega zanimanja zlasti naša socialno politična vprašanja. Lani 24. aprila je Albert Thomas posetil tudi Ljubljano ter je imel ob tej priliki konference tako z zastopniki gospodarskih krogov, kakor tudi delavskih organizaciji. Njegova smrt pomeni veliko izgubo tudi za Jugoslavijo. ki je imela v njem velikega zagovornika svojih socialnih teženj. Uveljavljen je francoske preference za našo pšenico Ministrski svet je z včerajšnjim dnem uveljavil sporazum, sklenjen s Francijo o preferenčnem postopku za našo pšenico Beograd, 8. maja. p. Na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra ter v sporazumu s trgovinskim in kmetijskim ministrom je ministrski svet sklenil, da se na osnovi pooblastila zakona o predčasnem uveljavljenju mednarodnih sporazumov gospodarskega značaja z današnjim dnem začasno uveljavi sporazum. sklenjen dne 19. aprila s Francijo c preferenčnem postopku za pšcnico. Sporazum določa: V želji, da pripomore k olajšanju prodaje žitaric v srednje-evropskih in vzhodnoevropskih državah, je francoska vlada izjemno pristala na to. da se lahko uvaža določen kontingent pšenice iz" Jugoslavije v Francijo pod naslednjimi pogoji: 1 Kontingent se določi v mesecu septembru od nosno oktobru, ko bo že znan rezultat francoske žetve. 1 Kontingent ne sme presegati 10 odst. celokupnega francoskega uvoza pšenice. 3 Nakup se izvrši po običajnih pogojih s posredovanjem pooblaščene jugosloven-ske organizacije (Privilegirane izvozne družbe"). Kupljena pšenica mora biti dobre kakovosti in mora odgovarjati potrebam francoskega trga. _ 4 Za pšenico se bo p1acala_ svetovna cena -n pobrala minimalna carina. S' Uvoz dovoljenega kontingenta mora izvršiti v roku. ki ga bo odredilo kmetiisko ministrstvo 6 Francoska vlada bo zalozila p n jugoslovanski vladi za uvoženo pšenico vsoto, ki bo odgovarjala razliki med svetovno ceno in ceno. ki io bo smatrala Jugoslavija za primerno Ta vsota bo določena vsako leto posebej po sporazumu med obema vladama ter ne bo smela presegati jO odst skupnega iznosa francoske carine. Jugoslavija prizna kot protiuslugo francoski trgovini naslednje ugodnosti: 1. Tostopek s fa rmacevtskimi specljab-tetami v Jugoslaviji, določen s sporazumom iz leta 1931, se izpremeni tako, da se: a) podaljša rok za registracijo speci jalitet od šestih mesecev na eno leto. b) da se ccne farmacevtskih specijalitet določijo po cenah, ki jih bodo označili zainteresirani francoski fabrikati, pri čemer cene medi-kamentov z zaščitenim imenom nc smejo presegati več kakor za 20 odst. cene jugo-s Imenski h proizvodov. 2. Pogodbeno se omejijo carine za uvoz naslednjih proizvodov: šampanjec 115 zlatih Din, esence in toaletne vode 450. zobna pasta 210, puder in slično 420. čipke in umetna svila 1800. škropilnice za vinograde 90 zlatih Din za 100 kg. Sporazum je sklenjen za dobo treh let in se lahko jx> medsebojnem sporazumu podaljša od leta do leta. Sporazum 6e predloži v registracijo tudi agrarnemu odboru komisije za evropsko unijo. Direktni potniiški promet z Avstrijo Beograd, 8. maja. AA. Generalna direkcija državnih železnic razglaša, da je od 5. maja ustavljeno direktno prevažanje potnikov samo v smeri iz Avstrije v Jugoslavijo .dočim sc iz Jugoslavije v Avstrijo potniki še nadalje direktno prevažajo in prav tako se tudi direktno odpravlja prtljaga v- obeh smereh. Direktno prevažanje potnikov med Jugoslavijo in Madžarsko v obeh smereh ni ukinjeno. VOLITVE V ZNAKU ŽALOVANJ Al* Pod vtisom Doumer jeve smrti Je zanimanje m volitve zelo padlo in Je udeležba itrnogo manjša mgo pri prvih volitvah Pariz, 8. maja r. Francija preživlja usodne dneve. Včeraj je izgubila predsednika republike, sinoči je nenadoma preminul Albert Thomas, na katerega so bili Francozi upravičeno lahko ponosni. danes se bije ob volilnih žarah odločilna bitka, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil usodo francoskega naroda in države, v torek pa bodo zastopniki naroda volili novega predsednika republike. Zgodovina Francije še skoraj ne beleži v tako kratki dobi treh dni toliko važnih dogodkov. Tudi današnje volitve so potekle pod vplivom teh dogodkov. Nikjer ni bilo one živahnosti, kakor je sicer običajna v volilni borbi. Mimo in trezno so francoski volilci izvršili svojo državljansko dolžnost, dasi morda še nikdar niso bili postavljeni pred tako težko nalogo, kakor danes. Na eni strani je bila v ospredju gigantska borba med levico in desnico, na drugi strani veliki zunanjepolitični interesi, na katere bodo imele današnje volitve odločilen vpliv, a nad vsem je lebdela teža smrti predsednika republike, ki je padel kot žrtev zločinske roke, po vsej verjetnosti kot žrtev agenta one družbe, ki hoče z umori, nemiri in neredi izzivati kaos, da bi mogla doseči svoje politične cilje. Kakšna je odločitev francoskih volil-cev, ob uri, ko to poročamo, še ni znano. Ni pa dvoma, da bo francoski narod tudi v teh težkih trenutkih pokazal svojo legendarno treznost in hladnokrvnost, s katero je v zgodovini premagal že tolike notranje in zunanje težkoče ter da bo Francija izšla iz vsega tega ojačena na zunaj in na znotraj, kar ne bo samo v interesu Francije same. marveč v interesu vse one Evrope, ki si želi miru in konsolidacije. Pariz, 8. maja. r. Kljub temu. da je spričo tragične smrti predsednika republike Doumera stopilo zanimanje za volitve nekoliko v ozadje, vendarjvsa politična javnost z največjo napetostjo pričakuje 'izida današnjih ožjih volitev. Redkokdaj so bile ožje volitve tako odločilne važnosti za •končno sestavo poslanske zbornice, kakor današnje. Pri današnjih volitvah je bilo treba izvoliti še 367 poslancev od skupno 615. Minilo nedelio je b:!o izvoljenih samo 2S4. dočim se vrše v kolonijah prve volitve šele danes, tako da bodo današnje volitve odločale skoro o dveh tretinah vseh poslanskih mandatov. Dočim se je minilo nedeljo potegoval za mandate cela vrsta strank, se vrši danes davna borba rned desnico in levico, med Tardieujem in Herriotom. Vse levičarske skupine so se sporazumele ter dogovorile. da bodo glasovale za one levičarske kandidate, ki imajo največ izgledov z.j izvolitev. Ce se primerjajo rezultati prv:h volitev leta 1928 z rezultati prvih volitev minilo nedeljo, se vidi. da so levičarske skupine znatno napredovale ter da imajo mnogo izgleda. da si pribore na današnjih volitvah odločujočo večino. Leta 1928 so dob:le delničarske skupine nrl prv;h volitvah 111 poslancev. letos pa 82. Levičarske skupine so imele 1928 leta 49 poslancev, letos pa 142. Razmerje med levico in desnico je bilo torej leta 1928 v korist desnice 111:49. dočim je letos v korist levice 142:80 že pri prvih volitvah. Z ozirom na sklenjene sporazume žalovanje v Franciji Včeraj so položili Doumerjevo truplo na mrtvaški oder Sožalne izjave — žalovanje na našem dvoru Pariz. 8. maja r. /te od zgodnjih jutranjih ur tvori v centru Pariza ležeča ulica Fau-bourg St. Honore, kjer se nahaja ehzejska palača, bivališče predsednika republike, cili mnogih tisočev, ki se zbirajo v nem? žalosti pred zaprtimi vhodi palače, ki tvori sedaj zadnje bivališče predsednika Doumera. Glavni vhod. kjer so se poprej vrstili najsijajnejši sprejemi, ie zaprt. Po dvorišč h in dvoranah velike palače vlada grobna tišina. Včeraj so posneli posmrtno m^sko Dou-merja, nakar je bilo truplo balzamirano in položeno na mrtvaški oder v slavnosti dvorani. Ob odru tvorijo častno stražo adju-tanti predsednika. Dostop k mrtvaškemu odru je bil danes dovoljen samo diplomatom, politikom in drugim odlčnikom, jutri pa bo dopuščen dostop občinstvu. ?.e danes pa so ves dan ogromne množice oblegale elizejsko palačo in tako izkazovale zadnjo čast mrtvemu predsedniku. Raz vsa poslopja plapolajo črne zastave, na državnih poslopjih pa vihrajo trikolore v Izvolitev novega staroste ČOS Za naslednika dr. Scheinerju je bil izvoljen dosedanji podstarosta dr. Bukovsky — Otvoritev zletnih svečanosti v Pragi Praga, 8. maja. h. Danes dopoldne je odbor COS izvolil naslednika umrlemu starosti dir. Scheinerju, dosedanjega prvega podataroste dr. Stanislava Buikovskega, ki je vršil posle prvega podstareste od leta 1931. Dr. Buskovsky jc po poklicu praktični zdravnik v Pragi in šef zdravnik bolniške blagajne državnih uradnikov ter praznuje prav danes 43-letnico rojstva. Novi starosta je po rodu iz Viškova na Morav-skem. Popoldne je novi starosta otvoril uvodne zletne svečanosti v spomin na prvi sokol-ski zlet, ki je bil dne 18. junija 1. 18S2., torej pred 50 leti na Strelskem otoku v Pragi. Na istem mesta se je danes vršila spominska svečanost, ki jo je smatrati kot otvoritev zletnih prireditev. Slavnostni nagovor je imel novi starosta dr. Bukovskv, za njim pa je poročalo več vodilnih sokol- skih funkcijonarjev o dosedanjih pripravljalnih delih za zlet. Svečanost je bila tem pomembnejša, ker je živo priklicala v spomin prvi sokolski zlet pod vodstvom dr. Miroslava Tyrša. ki se je razvil za takratne razmere v mogočno manifestacijo so-kolske ideje. Na čelu sprevoda je korakal Tyrš z dvema funkcionarjema, za njim pa so se vrstile vrste borcev, 720 po številu. Po 50 letih se je to število za 50-krat povečalo. Za borci so korakali gostje, in sicer sokolske enote iz Amerike, nato pa zastopniki Sokola iz Ljubljane in Zagreba ter Čehov z Dunaja. Posebnih ovacij občinstva so biii takrat deležni slovenski in hrvatski Sokoli. Izmed čeških Sokolov, ki so sodelovali na prvem sokolskem zletu, živi samo še eden, in sicer starosta enote v Kolinu, Prager. Zemeljski plaz zasul dve hiši Pri Lyonu je včeraj zasul zemeljski plaz dve veliki stanovanjski hiši Nad 30 ljudi pokopanih pod razvalinami Pariz, 8. maja. g- Blizu Lvona v okolici Callluire se je utrgal davi velik zemeljski plaz. Obronki griča, ki jih je spodjedala voda zadnjega deževja, so se zvalili v dolino in popolnoma pokopali dve stanovanjski hiši. Po prvih poročilih je bilo v teh hišah 52 najemnikov, med katerimi je najmanj 30 oseb našlo smrt pod razvalinami. Doslej so izkopali 10 oseb iz vrhnih nadstropij, deloma lahko, deloma hudo poškodovanih. Tri osebe, ki so bile ranjene pri reševanju, so morali prenesti v bolnico. Vzrok katastrofe je bil, da je popustil 30 metrov visok oporni zid. ki ga je izpodko-pala voda. Zemeljska plast se je utrgala in pr kopala hišo pod seboj. Nesreča se je zgodila točno davi ob 8.45. Ena izmed zasutih poslopij je bila šestnadstropna hiša, na katero se je zvalilo več tisoč kubičnih metrov zemlje in kamenja. Na kraju katastrofe je zaradi popokan ia plinovih cevi nastal požar. ki ga gasilci že pozno popoldne niso mogli pogasiti. Opoldne "o morali reševalna dela prekiniti, ker je prvemu plazu sledil levičarskih skupin smatrajo v krogih, ki poznajo razmere in razpoloženje volilcev. za verjetno, da bodo dosegli levičarji veliko zmago. Ne izključujejo pa možnosti, da bi zadnji dogodki, zlasti pa atentat na predsednika republike lahko silno vpliva na voli.ce in pri današnjih ožjih volitvah izzvali sicer malo verjeten preokret. Pariz. S. maja. č. Yofi!na agitacija ie po smrti predsednika republike Doumera popolnoma ponehala. Pariški listi so danes izšli črno obrobljeni ter so objavili obzirna poroč la o atentatu, dočim so prinesli o volitvah samo kratke beležke. Vse stranke so ukinile svojo volilno agitacijo in odpovedale tudi vse volilne -hode. tako da Je sobota, ko navadno doseže agitacija kul-minacijo. potekla popolnoma mirno. Fdino komunisti so imeli vse svoje napovedane shode po programu. Na nekem njihovem shodu v Parizu, na katerem je govori! znani komunist Rapaport. so komunista pretepli mladeniča, ki jc delil letake nasprotne stranke. Mladenič jc bil hudo ranjen preneljan v bo1n:co. Vse kaže. da bo smrt predsednika repu-b'ike občutno učinkovala na izid volitev. Dočim so pred atentatom smatral', da bodo vsekakor ojačene stranke levice, se danes tega ne more trditi. Volilna udeležbi jc bila zelo slaba. Vse to bi moglo prinesti nepričakovane rezultate. Do 5. popoldne niso došle v Pariz šc nobene vesti n volitvah v pokrajini, iz česar se lahko sklepa, da, j c b:lo za volitve zelo majhno zanimanje in da sc vsi Francozi bavijo edino le s smrtjo predsednika Doumerja Pariz. 8. maja. g. 1'o dosedanjih poročilih so volitve potekle po vsej Franci i ' mirno in brez incidenti Volilna udeležba jc b!a v dopoldanskih urah močnejša kot popoldne. Vsekakor je gotovo, da jc bilo ■/•» te volitve manj zanimanja kot za prve, m bo udeležba mnogo manjša. znak žalosti na pol droga. Vsi višji uradniki in oficirji nosijo v znak žalovanja črne trakove. Gledališča in zabavišča so zaprta. Že danes so pričeli prihajati v Pariz mnogi odličn ki iz inozemstva, pa tudi de-putacije. ki se bodo udeležile pogreba. ■Predsednik vlade in rodbina Doumerja so prejeli na tisoče sožalnih brzojavk in izjav z vseh delov sveta. Posebne sožalne izraze so poslali angleški, belgijski, iugoslo-venski. italijanski, danski in švedski kraii. predsednik Zcdinienih držav. Ilindenburg, Mussnlini, papež in ne-številni drugi. Zastopnik kralja pri pogrebu Beograd, 8. maja. M. Nj. Vel. kralj je odredil, da ga zastopa na pogrebu predsednika francoske republike Doumera Nj. Vis. knez Pavle. Spremljal ga bo kraljev prvi adjutant general Ječmenič. Povodom smrti predsednika francoske reptibl ke je tudi na našem dvoru odrejeno 7 dnevno dvorno žalovanje, ki bo trajalo od 7. do 13. maja. drugi, ki pa ni imel hujših posledic. Pivši. ministrski predsednik in Ivonski župan Hcr-riot, ki jc osebno vodil reševalna drla, j« bil ob tej priliki v smrtni nevarnosti, ker je kot zadnji zapustil razvaline, Uo so jo utrg-al nov plaz, ki bi bil lahko zopet zasul množico ljudi, zaposlenih pri reševanju. Poveljnika orožništva, ki je stal v neposredni bližini Herriota, je zadel velik kamen in mu razbil koleno. Popoldne so prišli na kra j nesreče vojaški oddelki, ki pomagajo pri reševanju. Malo je upanja, da bi pod razvalinami pokopane žrtve rešili še žive. Solidarnost Male antante Bukarešta. 8. maja. AA. Listi obširno razpravljajo o bližajoči se predstoječi konferenci Male antairte in ji prip sujejo velik pomen. »Adeveru!« naglaša, da bodo na konfcrenci na dnevnem redu predvsem gospodarska vprašanja. Države Male antante se bodo sporazumele o skupnem stališču napram vsem mednarodnim vprašanjem, zlasti napram razorož tvi. Listi naposled ugotavljajo, da med državami Male antante ni notranjih nasprotstev. Pomladanska razstava jugosloyenskih umetnikov Beograd, 8. maja. p. V paviljonu Cve:e Zuzoriča je bila danes otvorjena četrla pomladanska razstava, na kateri sodelujejo \ia;odlfči;ejši jugoslovenski umetn.ki. Pokrovitelj razstave je knez Pavle, ki se je v spremstvu knegin.ie Olge osebno udeležil otvoritve. V zastopstvu zadržanega ministra prosvete je otvoril razstavo z lepim nagovorom načelnk prosvetnega ministrstva Momčilo Miloše-vič. Po otvoritvi so si od-Iičniki ogledali razstavo in se zelo pohvalno izražali o razstavljenih delih. Na razstavi sodeluje tudi več slovenskih umetnikov. Brat italijanske kraljice ' umrl Beograd, 8. maja. M. V bolnici Meran pri Parizu ie včeraj preminul princ Petar Petrovič Njegoš, brat italijanske kraljice. Ni. Vel. kralj ie zaradi tega odredil sedemdnevno dvorno žalovanje, ki bo trajalo od 7. do 13. maja. Smrt .zaslužnega francoskega generala Pariz, 8. maia. AA. General Arclrmard ie preminul na svojem posestvu v Villiersu. Pokojni general ie bi! rojen v Havru 1. 1851. Po končani vojaški šoli ie bi! dodeljen odposlanstvu v Indokini. največje zasluge pa si je pridobi! v Afriki, kjer ie osvoji! Sudan in položil temelje prekomorskega francoskega imperiia. Silen tajfun v Indokini Pariz, 8. maja. AA. V francoski Indokini je ob južni obali besnel nenavadno močan tajfun. Neurje je zahtevalo mnosro človešk:h žrtev. Skoda je ogromna. v?e telefonske in železniške zveze so bile prekinjene. Podrobnosti še niso znane. Ponedeljek, 9. maja 1932 : >JUTRO« Jjonedeljska izdaja _ a — ____ DR. MARINKOVIČ O CILJIH JRKD Velika shoda JRKD v Nišu in Novem Sadu —Treba je združiti vse moči, da v složnem delu prebrodimo vse težkoče Niš, S. maja. M. Za danes je bila sklicana v Nišu konferenca zaradi izvolitve začasnega odbora JRKD Moravske banovine. Konferenca se je vršila v hotelu »Kazina^; ker pa je razen velikega števila delegatov došlo tudi mnogo kmečkega prebivalstva Iz okolice, so jo pretvorili v shod na prostem pred hotelom samim. Na zborovanje so došli davi predsednik vlade dr. Voja Marinkovič, predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, predsednik glavnega odbora JRKD Nikola Uzunovič, minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič ter okoli 30 narodnih poslancev in senatorjev. Po govoru predseilnUa Ni kole Uzunoviča jo izpregovoril zbrani množici predsednik vlade dr, Voja Marinkovič fel je med drugim izvajal: Delo, ki ga pričenjamo, ni čisto strankarsko, temveč je veliko narodno in državno delo S sprtveij-eui nove ustave suio se pričeli vračati k normalnemu političnemu življenju, kii pa ue more biti pravilno, ako se naro-rl ne opredeli pravilno politično. L stava m zakon sta samo okvir, vsebino pa predstavljajo zdrave politične sile, politične skupine. To politično življenje ne more biti pravvlno, ako je opredelitev izvršena nepravilno, uajbolj nepravilno pa je, a ko se ne izvrši glede na velika vprašanja, pied katerimi stojita narod in država, temveč po zgodovinskih, lokalnih, verskih in plemenskih vidikih. V tem primeru se ustvarja veliko število malih skupin, po takem sistemu politične opredelitve pa ne more priti do pravega izraza narodna volja ker je ia spiošne politične razmere popolnoma vseeno, kaj misli en sam narodni poslanec ali ena sama politična skupina. Na državno politiko ima vpliv in o državni politiki odločuje — za&one ustvarja večina parlamenta — volilec le tedaj, ako siočasno ve, kakšna bo ta večina. V naši državi smo imeli v prejšnjem parlamentarnem življenju veliko 6t.rank, zaradi cesar narod, čeprav je najsvobodneje .-glasoval, ni mogel vedeti, za kaj je na kancu koncev glasoval, ker o politični, parlamentarni večini ni odločalo glasovanje naroda, pri katerem bi lahko vsakdo odkrito povedal, za čim stremi, temveč se je kasneje ta politična parlamentarna večina kovala šele v Narodni skupščini, povsem nasprotno onemu, ker se je v času volitev govorilo. Tako je prišlo do povsem nt-uaravmh koalicij, do raznih avija-tični-h parlamentarnih kombinacij, ki so bile pravi vzrok neuspehov našega prejšnjega parlamentarnega življenja. Md ne tonemo dopustiti v interesu države, v interesu nas samih, da bi šlo politično življenje še dalje po prejšnji poti. Tega ga moramo obvarovati, ako hočemo, da zagotovimo svoboden izraz narodove volje Ni dovolj, da se to izrazi samo v zakonu, temveč hočemo, da ta zakon določa tudi vsa jamstva za svobodno izražanje narodne vo'ije. Želimo, da bi se narod ne varal, temveč da bo vedel, kakšna parlamentarna večina ima delati in aa bodo volilci vedeli, kako bodo njihovi poslanci postopali v Narodni skupščini. V naši državi obstoja osnovno vprašanje, ki je važnejše kakor vsa druga, ker so vsa druga odvisna od njega. To je vprašanje, ali hočemo edinstvo naroda in države, unitarizem, ali pa hočemo federacijo in separatizem, t Burni vzkliki: živelo edinstvo!) Dokler to vprašanje ne bo rešeno, dokler bodo v naši državi elementi, ki ne stoje na načelu narodnega in državnega edinstva, se ne moremo deliti na drugih osnovah. To prvo osnovno vprašanje se mora uajpirej odpraviti z dnevnega reda. Narod mora b:ti najprej pozvan, da najprej o tem vprašanju pošteno glasuje in ne obenem o 99 drugih, šele potem, ko se ugotovi, da je ogromna večina naroda za edinstvo naroda in države, za uni-taristično politiko, se more razpravljati o drugih vprašanjih, ki so zelo važna, toda manj od prvega. (Burno odobravanje.) Povsem je naravno in potrebno, da se vsi snor-azumemo, da rešimo to vprašanje skupno, kakor smo ga pričeli skupno reševati 1. 1912. Danes se ne smemo več vpraševati, ali je bilo ono dobro aLi ne. Vsi srbi-janski politiki bi morali misliti o tem prej, pred 1. 1912, preden je šel narod v prvo vojno, v druo in v tretjo. Danes se ne sme več porušiti, kar smo s„ tolikimi žrtvami osnovali. To je zahteva drugih ljudi, ki za to, kar se je delalo, za preteklost, ne nosijo nobene odgovornosti. To je tudi razlo::. zaradi katerega smo p ©krenili akcijo nove politične opredelitve. Mi smo jo prvi pokreniH, kajti ako izvršujemo to opredelitev naj tej osnovi, se bodo morali vs; oni, ki se z nami ne strinjajo, opredeliti na isti osnovi. In kadar bo narod imel črno in belo, levo in desno, ter bo vedel, katero izmed dveh stvari hoče, bo šele mogel svobodno odločati, kaj hoče in kako na.j se država uredi če se ugovarja, da je današnji čas težaven zaradi! velike gospodarske krize, ki je objela ves svet in naravno tudi -našo državo, da sedaj še n: primeren za opredeljevanje, temveč je treba počakati še nekaj časa, da kriza mine, sem mnenja, da to ni pravilno prav zaradi tega, ker imamo v teh težkih časih izvršiti velike stvari in ker je treba zbrati in združiti moči ako hočemo samo to vprašanje resno in pametno rešiti. Tega ne razumejo vsi. So ljudje, ki razširjajo razne glasove med narodom, računajoč s tem, da bi škodovali vlad'- irj režimu, toda istočasno škodujejo vsemu narodu. Te vesti slabe zaupanje, kar je ono, na čemer boleha gospodarsko življenje vseh narodov. To ne govorim samo jaz, po vsej Evropi je zlasti danes ugotovljena resnica, da ima današnja gospodarska in finančna kriza svoj vzrok v krizi zaupanja, in kadar se to zaupanje izpodikopava, se kriza povečuje in se zdi še težja ter škodljivejša. Prav zato. ker živimo v krizi, je potrebno, da se čim čvrsterjše in pravilnejše opredelimo. Pred kratkim je odredila vlada, naj se v krajih, prizadetih od poplav, kjar je ži- vina oslabela ali je pa sploh ni, odredi, da se poljedelski posli izvrše z združenimi močmi. Slično je tudi potrebno, kadar se ima izvršiti veliko narodno in državno delo, ko nastopi kriza in ko nastopijo težkoče. Zato smatramo, da je prav v sedanjem trenutku treba Izvršiti to našo opredelitev. Srečen sem, ker se je na tem zborovanju zbralo toliko ljudi, ki vedo, kaj je politika, ki nosijo odgovornost za težino sklepov, izvršenih v preteklosti, in ki imajo pogum, voljo ter patrijotizem, da nos'io odgovornost t.udi za ono, kar je sedaj potrebno, namreč, da se naša država usmeri k stalnemu in sigurnemu napredku. Zato se zahvaljujem za udelež-- -»em navzočim Ln vas pozdravljam i: živeli: Govor predsednika vla.de dr. Ma-rinko-viča so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem Nato sta govorila še minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič in narod- Ptuj, 8. maja VI občni zbor Vir.arskega društva za dravsko banovino v Mariboru se je vršil sinoči v padskem Narodnem domu v Ptuju Občnega zboia -.e je udeležilo nad 52 delegatov raznih podružnic iz dravske ba-novne Zborjvanje je otvoril predsednik narodni poslanec g Lovro Pet ovac, ki je predvsem pozdrav 1 zastopnika min's?r-stva za kmetijstvo g Rankoviča iz Beograda. zastopnika banske uprave inž. Zidarska, zastopnika Kmetijske družbe ravnate-Ija inž Lina iz Ljubljane in ptujskega župana g Jcršcta Nato je poročal o dobrih in slabih Instncstih trešarinskega zakona za vnogradoike kakor tudi glede na izdelavo špirit in kisa. Obširno poročilo je podal o poslovanju v preteklem letu tajnik Vinarskega društva g. Zabavnik, ki je obenem navedel tudi blagajniško poročilo in poročilo urednka za vinogradništvo in kletarstvo pri »Kmetovalcu«. Društvo šteje 2544 članov in ima 15 podružnic. Glavne prireditve: v dneh od 10. do 12. maja lani vinska razstava in sejem v Mariboru; enaka razstava je bila nato v jeseni na ljubljanskem velesejmu. Na seji glavnega odbora 16. aprila letos se je določil končni trsni sortiment za dravsko banovino. Cene vina pri producentih so prenizke, ne krijejo niti pridelovalnih stroškov. Upati je, da bo novi trošarinski zakon prinesel pravičnejše razmere. Meje so našim vinogradnikom z vsakim dnem bolj zapirajo, navezani so bolj in bolj na konzum v lastni državi. Treba bo poskrbeti, da se produciranje vina poceni, kakovost pa izboljša. Zahvala velja banski upravi, ki vedno kaže pravo umevanje za težnje Vinarskega društva in vsem, ki ga podpirajo. Denarni promet izkazuje dohodkov 177.689 Din, izdatkov pa 142.802 Din in ie znašalo čisto premoženje 31. decembra 1931 34.886 dinarjev. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik Lovro Petovar iz Ivanj-kovcev, podpredsednik minster v p. Ivan Vesenjak iz Maribora, kot odborniki pa Fran Pečnik z Bizeljskega, Fran Kafol iz Ljubljane. Clotar Bouvier in Karel Korač iz Gornje Radgone. Fran Kerin od Sv. Križa pri Kostanjevici, Fran Gombač iz Ljubljane, Stanko Trojak iz Dolnje Lendave, Ivan Šerb nek od Sv. Kungote, Josip Zupane iz Ptuja, Fran Brumen ml. iz Grabij pri Ljutomeru, Jakob Žniderič iz Ljutomera in Josip Zabavnik iz Maribora. — Slednjič so zborovalci obravnavali razne predloge podružnic o vinotočih, šmarnici, deviznih predpisih, izvozu vina, cenah galice, zemljiškem davku itd. Tozadevni predlogi so bili sprejeti v resolucijo, ki je bia da-nef predložena vinogradniškemu kongresu. Občni zbor je trajal zaradi obširnega gradiva, ki se je obravnavalo, pozno v noč. Kongres vinogradnikov Ob veliki udeležbi delegatov podružnic Vinarskega društva za dravsko banovino, vinogradnikov in drugega občinstva je bil otvorien danes ob 9. dopoldne v Narodnem domu četrti vinogradniški kongres. Otvoril ga ie predsednik vinarskega društva narodni poslanec Lovro Petovar, ki je pred vsem Beograd. 8. maja. p. V prostorih Delavske zbornice se je vršilo danes veliko zborovanje delavcev in nameščencev, ki ga je sklicala Zveza delavskih sindikatov. Spričo splošne gospodarske krize in velike brezposelnosti, kakor tudi stalnega nazadovanja delavskih mezd je vladalo za zborovanje veliko zanimanje ter se ga je udelež lo veliko število delavcev in nameščencev iz Beograda in okolice, pa tudi delegati iz notranjosti države. Na zborovanju je bilo v glavnem govora o pretiranih cenah življenjskih potrebščin, zlasti pa o previsokih najemninah. Po poročilih, ki sta jih podala tajnik Uedinjenega delavskega sindikalnega saveza Bogdan Krekič in tajnik Glavnega delavskega saveza Milorad Belič, je bila sprejeta resolucija, ki v glavnem zahteva: 1. Z zakonskimi določbami naj se določijo minimalne delavske mezde in z javno kontrolo ob sodelovanju delavskih organizacij onemogoči nadaljnje zniževanje delavskih plač. Pri tej akciji naj se upošteva svobodne delavske sindikalne organizacije in omogoči sistematično dviganje delavskih ni poslanec Dragutin Perko, Na koncu je bil izvoljen začasni banovinški odbor, ki mu predseduje Nikola Uzunovič. Velika konferenca v Novem Sadu Novi Sad, 8. maja. M. Na današnji ba-novinski konferenci JRKD v Novem Sadu je bil izvoljen začasen odbor. Zborovanja so se udeležili ministri Boža Maksimovič. Dragutin Kojjč, Lazar Radivojevič, mnogi narodni poslanci in senatorji kakor tudi mnogoštevilnimi zastopniki prebivalstva dunavske banovine. Na zborovanju j"e govoril prvi minister Dragutin Kojič, ki je v svojem govoru poudarjal potrebo organiziranja JRKD. nato pa sta govorila se minister Boža Maksimovič in narodni poslanec dr. Slavko Šečerov. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka zbo-rovalcem JRKD v Nišu. Z; in,D tid fsa mla mga mga mgamgm pozdravil navzočega zastopnika ministra za kmetijstvo načelnika Rankoviča, zastopnika bana načelnika Zidanška. zastopirka zbornice za TOI Milka Senčaria in Zadravca, direktorja Kmetijske družbe v Ljubljani mž. Laha. univ. prof. inž. Germana, ki se nahaja z visokošolci agronomi na ekskurziji, ptujskega mestnega župana Jeršeta. narodnega poslanca Kreičiia, sreskega podnačelnika dr. Bratino in druge. Kongres je odposlal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju kot zaščitniku vsega kmetijstva, in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Ma-rinkoviču, ministru za kmetijstvo Pemetro-viču in banu dr. Marušiču. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil kongres načelnik g. Rankovic, za njim pa župan Jerše. Predsednik Lovro Petovar je obširno poročal o položaju vinogradništva v dravski banovini. Kongres se ie izrekel proti vsakemu monopoliziraniu izvoza vina. Kletarski nadzornik banske uprave v Ljubljani inž. Lukman ie izčrpno poročal o sestavi trsnega sortimenta za dravsko banovino. Trsni izbor ie razdeljen na 11 okolišev, ki se zopet delijo v posamezne dele, v katerih se bodo gojile gotove vrste vina. Poročal je tudi o ureditvi trsnic. Privatni trsničarii bodo morali prodajati in oddajati vinogradnikom le trte, ki so določene za posamezen sortiment. Od razumevanja in zavednosti posameznih vinogradnikov ie odvisno, ali se bo kvaliteta vinskega pridelka v dravski banovini v bodoče dvignila, da bo domač pridelek cenjen v domovini in v tujini. Poročilo o izvozu vina v inozemstvo ie podal namesto odsotnega Nikole Petriča, direktorja vinske sekcije PAB v Beogradu g. Lovro Petovar. Kongres je slednjič sprejel obširno resolucijo o zahtevah naših vinogradnikov. Otvoritev vinske razstave Ob 11. so zborovalci odšli v društveni dom k otvoritvi druge vinske razstave in vinskega sejma, kjer so se zbrali med tem v veliki dvorani, spremenjeni v okusno de-korirano vinsko klet mnogoštevilni gostje iz raznih krajev naše domovine in inozemstva. G. Ludvik Sagadin ie pozdravil vse prisotne, posebej še zastopnike oblastev. Načelnik g. Zidanšek ie preoital pismo bana dr. Marušiča, ki izraža obžalovanje, da se zaradi uradnih zadržkov kot pokrovitelj vinske razstave ne more udeležiti, želi pa največjega uspeha tako za producente, kakor za konzumente. Načelnik Zidanšek je nato otvoril razstavo. V okusno aranžiranih paviljonih ie razstavljenih nad 3000 buteljk raznih vrst vina, ki ga ie poslalo nad 80 razstavl.ialcev iz raznih krajev banovine. Najdeš vina od 1. 1927 do 1. 1931. Razen tega so razstavljene razne vinogradniške in kletarske potrebščine. Popoldne so se odpeljali mnogoštevilni gostje in akademiki agronomi na dveh avtobusih na izlet v Haloze. mezd potom organizirane delavske samopomoči. 2. Čimprej naj se sestane gospodarski svet. ki naj izdela državni gospodarski program, pri čemer naj se upoštevajo tudi delavske težnje. 3. Takoj naj se izdajo prmerni ukrepi proti draginji, da se onemogoči nesolidna trgovina. 4. Čimprej naj se Izda stanovanjski zakon, ki bo omogočal obenem pospešeno gradnjo malih delavskih stanovanj. S stanovanjskim zakonom naj se maksimirajo najemnine v starih hišah na osnovr predvojnih cen tako, da bo znašala relacija 1:10. V novih hišah naj se regulirajo cene stanovanj in lokalov tako, da vloženi kapital ne bo donašal nad 4-odstotne rente, upošte\-ajoč pri tem 35-letno amortizacijsko dobo. Stanovanje in lokali, ki bi bih prazni nad 3 mesece, naj se prisilno oddajo. Odpovedni rok naj se določi enotno za vso državo na en mesec. Za dobo gospodarske krize, brezposelnosti in nestalne zaposlitve naj se plačujejo najemnine za nazaj, najkasneje do 5. prihodnjega meseca. Resolucija bo izročena vladi, senatu in narodni skupščini. Beograd, 8. maja. p. V dvorani Trgovske zbornice se je vršila snoči konferenca zastopnikov vseh gospodarskih zbornic In raznih gospodarskih organizacij. Razpravljali so o načrtu zakona za pob janje dra- Ljuhl jana, 8. maja. Letošnji ma.j je še ves aprilski. Lepega vremena užijemo malo, neprestano nagaja dež. Sicer smo še vedno potrpeli, da se je končal režim znanih treh ledenih svetcev, toda letošnja njihova sezona je kar izredno darežljiva z vremenskimi nagajivostmi, med katerimi je bil današnji vihar gotovo najhujši. Že vso noč je nad Ljubljano in okolico deževalo in se je okrog vogalov in po ulicah preganjal vihar. Višek je nevihta dosegla danes dopoldne med 10. in 11. uro. Od juga je prihrumel orkan, ki je pripodil črne oblake, iz katerih se je med bliskom in gromom zlila velika ploha. Vihar je v mestu takoj pregnal vse ljudi z ulic v varna zavetja. Kmalu so se pokazale tudi posledice njegovega pustošenja. V Zvezdi se je gladko odlomil tik pri tleh star trhel kostanj in padel na ograjo v smeri proti uZvezdi«. Padec bi bil kmalu usoden za vrhniški avtobus, ki je stal tam blizu. Padli kostanj je v ograjenem prostoru porušil tudi krasno palmo in povzročil mestni občini precejšnjo škodo. Z druge strani pa je treščila na pot tudi težka veja. Dokaz, da so kostanji v Zvezdi že res zreli za pose-kanje. Tudi v Tivoliju in po raznih nasadih je vihar povzročil precejšnjo škodo. Opoldne se je sicer za eno uro zjasnilo, rato je pa vse popoldne do večera v presledkih deževalo. Ljubljančani so seveda večinoma ostali doma, ali pa se podali samo v najbližjo okolico. , Silovit vihar je divjal tudi v okolici čez polja in polomil komaj posajene fižclove Objave 50 letnica šole Glasbene Matice se bo proslavila jutri, v torek, ob 20. uri v unionski dvorani z vokalno-instrumentalnim koncertom, ki ga izvajajo pod vodstvom Viktorja Sonca in Karla Jeraja gojenci Matične šole. Starše naše mladine in vse prijatelje slovenske glasbe, predvsem pa mladino ljubljanskih srednjih in drugih šol vabimo, da poseti ta koncert v največjem številu, doseženi uspehi pa jo naj navdušijo za smo-treno gojitev najlepše umetnosti, glasbe. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni, Sedeži od 5 do 10 Din, stojišča po 3 in 2 Din. Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9. Zapeka od mnogih zdravnikov predpisana naravna »Franc Jožefova grenčica« uravnava delovanje črevesja, krepi želodec, izboljša kri, pomiri živce in ustvari tako splošno dober počutek in jasno glavo. Prosvetni odsek društva Atene v Ljubljani pripravlja recitacijski večer pod naslovom »Slovenska pisateljica pripoveduje« za četrtek 12. t. m. ob pol 19. v dvorani Delavske zbornice. Pripovedovale bodo pisateljice in pesnice iz krona Belo - modre knjižnice. — Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Atene. Dunajska cesta 1 a/TI (Kreditna ban-na). Sedeži od 15 do 6 Din. stojišča 5 in 2 Din- . , , . Akademski pevski zbor bo imel drevi pevsko vajo. Udeležba obvezna. Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, na-trganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne »Franc Jožefove grenčice« vedno prijetno olajšanje, često tudi popolnoma ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše s>Franc Jožefove« vode. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. »Rio Rita« zopet triumfira! Prelestne arije iz filmske operete »Rio Rita« so si zopet osvojile srca vse Ljubljane. To se je videlo pri včerajšnji matineji ZKD, ko je kljub močnemu nalivu občinstvo do zadnjih prostorov napolnilo dvorano Elitnega kina Matice. ZKD bo predvajala opereto še dva dni, ginje, ki se. kakor znano, nahaja sedaj pred senatom. Vsi govorniki so se izjavili proti ponovnemu uvajanju tega zakona povdar-jajoč, da so taki ukrepi v dobi splošne krize, ko je dosegla konkurenčna borba vrhunec, nepotrebni Sklenjeno je bilo. da bodo sklepi konference v posebni spomenic predloženi merodajnim krogom, zlasti senatu in Narodni skupščini. prcklje. pripogibal drevje do tal in lomil suhe veje. Trav posebno huda ura ie divjala, kakor nam poročajo, nad Kamnikom. Nevihta je trajala od pol 11. čez opoldansko uro. Nad Samčevim predorom v Kamniku., na prehodu med Šutno in Glavnim trgom, je vihar podrl visok jesen, ki je z velikim treskom padel na železno ograjo na klancu in jo polomil. Promet po glavni cesti skozi Kamnik je bil za nekaj časa zaradi tega prekinjen, končno so pa mestni delavci padlo drevo s precejšnjim trudom odstranili. Tudi iz drugih krajev z dežele nam poročajo o hudem neurju. Padlo je več starih dreves. Ljubljanski in okoliški gasilci so dane3 ra tradicionalen način proslavili svojega zaščitnika patrona sv. Florijana. Ob S. uri zjutraj se je zbralo pred Mestnim domom okrog 600 gasilcev v krojih, ki so z dvema godbama na čelu odšli k Sv. Floriianu, kjer so prisostvovali maši, po službi božji pa se je povorka skozi mesto vrnila pred Mestni dom, kjer je imel starosta JGZ g. Josip Turk na zbrane gasilce lep nagovor. Popoldne ob 16. je bila gasilska vaja. Pred Jugoslovansko tiskarno, kjer je bil fingiran požar, so zdrveli agregat in motorna brizgalna ter trenski voz, naposled tudi voz z lestvo Magyrus. Gasilci so se po lestvi vzpeli na poslopje in ; gasili s ... številni pasanti so pri tej priliki lahko videli, kako spretni, zvesti in dobri čuvarji Ljubljane so naši prostovoljni vitezi sv. Fiori-jana. in sicer danes in jutri vselej ob pni 3. popoldne v Elitnem kinu Matici. Prijatelji lepega petja naj si gotovo ogledajo ta spored! Cene so najnižje! Ljubljanska drama uprizori drevi ob 20, ljubezensko igro »Ledo«, opera pa -Rusal-ko«. Prva repriza. Hudo neurje v Zagrebu Zagreb, 8. maja. č. Okoli poldneva je nastalo silno neurje, med katerim ie pričela padati debela toča, ki je pobelila vse ulice in povzročila mnogo škode zlasti na vrtovih v okolici mesta. Strašna rodbinska tragedija Gospič, 8. maja. č. V pretekli noči je iz- ! bruhnil požar v hiši gozdarja Vuinoviča, ne daleč od Gospiča. Hiša je popolnoma pogorela. v njej pa tudi gozdarjeva žena s štirimi otroci. Ko je gozdar Vujnovič prišel domov in zvedel za nesrečo, se mu je omra-čil um ter so ga morali odpeljati v bolnico. Nesreča francoskega letala Brod ob Savi, 8. maja. č. Ob 11.30 je padel v okolici na zemljo francoski ae-rop'an tipa »Farman«, v katerem sta bila pilot P:c in pariški zdravnik Merger. Dočim je bi! pilot lažje ranjen, ie bil zdravnik Merger hudo poškodovan in so ga prepeljali v brod-sko bolnico, kjer so ga takoi operirali. Jutri bo posebna komisija proučila, kako ie prišlo do nesreče. Hmeljski trg Žatec, 8. maja. h. V zadnjih dneh večje povpraševanje po dobrih srednjih kakovostih in po prvovrstnem hmeliu. Plačevali so '200 do 260 Kč. Ker ni več nobenih zalog, ie tendenca čvrsta. Večina zalog obstoji samo iz sredniih kakovosti, za katere plafuieio 1C>0 do 260 Kč. Javni markaciiski urad v Žatcu fe registriral 166.00rt metrskih stotov. Dne t. t. m. so cenili zaloge pri kmetih na žateškem ozemlju le na 3000 metrskih stotov. Prodanih je torej 98.3 "'o Spomladanska dela hitro napredujejo. Rezanje hmelja ie končano. Primanjkuje nekoliko dežja. Ponekod se opaža mrčes. Zahteve delavstva Z zakonskimi ukrepi naj se onemogoči nadaljnje zniževanje mezd, pobija draginja in uredi stanovanjsko vprašanje — Gospodarski krogi so proti omejevanju poslovne svobode Vinarski kongres v Ptuju Občni zbor Vinarskega društva dravske banovine — Slavnostna otvoritev kongresa in velike vinske razstave cev *VT neznani roparji so napadli dva sejtnarja — Eden jim je ušel, drugega pa so nevarno ranili in oropali Novo mesto, 8. maja. Včeraj dopoldne se jc napotil posestnik in mizarski mojster 52 letni Anton Rangus iz Strani pri St Jerneju oa sejem, ki se !e vršil onkraj Gorjancev v Sušici. kamor je šel preko Javorov ce. Bil je dogovorjen z ženo lesnega trgovca v Metliki go. Slavo Marunovo, s kaicro je v poslovnih zvezah, da se sestaneta na sejmu in pri tej priliki likvidirata neke račune. Po opravljenih poslih je Rangus krenil v gostilno k »Štefanu«. kjer se je malo okrepčal, nato pa se je podal v družoi vaščana 36 letnega Kana Blatnika zopet preko Gorjancev domov. Blizu gozdnatega vrha Brezijca na samotnem kraju so zdajci planili iz zasede ti i je maskirani roparji, oboroženi z repetirnimi pištolami. Vsi frije hkrati naperili na samotna potnika svoje revolverje in zavpi-li »Stoj!« Ta nenadni napad je zelo preplašil Rnn-gusa in Blatnika, ki sta se podala v oeg nazaj proti Sušici. Blatnik, ki je bil urnej-ši, je kmalu prehitel Rangusa. Roparji so oddali na begunca več strelov, ki pa k sreči niso nikogar zadeli. Blatn k jim ie srečno ušel. Rangusu pa so začele pešati moči. Naposled se je še spodtaknil na drevesni korenini, padci in obležal. Tako so ga roparji dohiteli, ga obkolili z revolverji in vpil: nad njim: »Daj amo novce«. Ed<: i izmed roparjev pa mu je pokleknil na prsi in ga udaril z ročajem svoje pištole po gl.i-vi tako silno, da mu je na temenu preb-i lobanjo. Nezavestnemu Ra;(;usu so roparji odvzeli 550 Din gotovine, srebrno žepno uro, dozo, polno cigarct, žepni nož m steklenico slivovke. Po izvršenem dejanju so roparji%izg:nili onkraj Gorjancev proti hrvatski stran bržkone v prepričanju, da bo Rangus p »diegel poškodbam. Rangus. ki je močne telesne konstitucije, se je čez nekaj časa za-edel in se z največjo muko priplazil nazaj v 5u-šico, kjer mu je zdravnik nudil pr-To pomoč. Domačini so ga nato prepeljali na njegov dom. Izkazalo se je, da so rane. ki jih je Rangus dob i pri roparskem na>:idu, mnogo nevarnejše, kakor so sprva misij!'. Zaradi tega so morali davi Rangusa prepeljati v kandijsko bolnico. Vest o roparskem napadu je izzv da med prebivalstvom veliko razburjenje. Or.ižn.ki so pridno na delu, da roparje izsl.^de .n izroče roki pravice. Danes med 10. in 13« zbiralna uro akcija Rdečega križa! Nevihta nad Ljubljano Silovito dopoldansko neurje je podiralo drevfe v mcit« in okolici — Dež do večera častni večer Jč lig Podzveza Jč lig za Slovenijo ustanovljena — Presrcna počastitev častnih članov senatorja Ivana Hribarja in redaktorja J. K. Strakatega Ljubljana, 8. maja. Sooči se je ljubljanskemu občinstvu zopet nudila pri ika, da pokaže svoje iskrene s;mpatije do češkoslovaškega naroda in manifestira priznanje onim, ki pri nas delujejo za poglobitev teh tradicijonainih vezi. V navzočnosti najodličnejših zastopnikov naše dmžbe je častni večer senatorja Ivana Hribarja in urednika »Nar. Listov« Jana Karla Strakatega petekel v najlepši ubranosti. Bil je viden izraz ugleda, ki si ga je pridobila Jugaslovensko-češkoslova-aka liga v naši državi. G. urednik J. K. Stra.ka.ty je prispel iz "Maribora, odnosno Ptuja v petek popoldne 7. dunajskim brzovialcom. Na postaji ga je sprejel odbor Jč-lige s predsednikom g. nar. posl. Puatoslemškom na čelu. Pa tudi g. senator Hribar je prišel na kolodvor, da P1 'zdravi praškega gosta. G. Strakaty se je nastanil kot gest ljubljanske Jč-lige pri Slonu in se je zvečer udeležil intimne ve-r-erje z odborniki lige v Zvezdi«. V so-Hr.to dopoldne je posetil bana, mestnega župana, češkoslovaškega konzula, predsednika češke Obce in nekatere druge predstavnike, opoldne je bil s predsednikom Jč-1'ige, narodnim poslancem g. Rastom Pustosle mškom, gost g. senatorja Ivana Hribarja. Popoldne je g. Strakaty posetil tudi Učiteljski pevski zbor, ki je ravno vežbal v dvorani Glasbene Matice. Tu je predsednik zbora presrčno pozdravil gosta. ki je zborov častni član. G. Strakatv se je ljubeznivo zahvalil za pozornost, nakar je 2?bor zapel Lajovčevo > Bolest je 1 o-vač«. Ustanovitev p°dzveze JČ-lig za Slovenijo Z večernimi vlaki so dopotovali delegati JČ-Lig iz Maribora, Ptuja. Celja in Kranja. Ob 20. uri so se sestali v Zvezdi vnanji delegati z zastopniki ljubljanske lige in po poročilu pos-levcdečega podpredsednika g. dr. Bgona Stareta in izjavi inicijatorja, predsednika mariborske lige g. dr. Avg. Reismana, sklenili, da se ustanovi podzveza vseh l'g v naši banovini. Podzveza bi imela namen. da. izvršuje nekatere naloge, ki jih no opravlja beograjska Zveza (Savez) in da vzdržuje kar najtesnejše stike med vsemi slovenskimi ligami, kar bo še bolj poživilo njih delovanje. Za člane podzveznega odbora so bili izvoljeni gg.: za Ljubljano nar. posl. R. Pu-gfcoslemšek, odvetnik dr. Egon Stare konzul inž. ševčik. direktor Hanuš Krofta. dr. Ivo Muri«) in urednik B. Borko. Za Maribor dr. Avg. Reisman in dr. šnajd. za Celje dr. J. Hrašovec in inž. Oswald, za Ptuj dr. Visenjak in dr. Muhič, za Bled dr. Zv. Janežič in J. Krajnar. Za predsednika portzveze je bil izvoljen g. Rasto Pusto-siernšek. za poslevodečega podpredsednika g. dr. Egon Stare in za podpredsednika g. dr. Avgust Re'sman. za tajnika g. dr. Ivo Murko in za blagajnika g. Hanuš Krofta. častni večer v veliki kazinski dvorani. v kazinski dvorani, ki jo je g. restavra- er Krapež okusno opremil se je med tem »ralri častno število gostov, ki so prišli pozdrav t oba odlikovanca naših lig. Veliko t.' evUo zastopanih društev in osebna navzočnost nekaterih visokih dostojanstvenikov je po-vzdignila značaj te prireditve. Med predstavniki oblasti smo opazili gg. bana dr. Dr?g. Marušiča, mestnega župana dr. Puca. geneala Drag. Popoviča, predsednika višj. dež. sodišča A. Rogino, konzula češk oslov. republike inž. ševčika s podkonzulom Cihelko, prorektorja univerze dr. Metoda Dolenca, višjega državnega pravdncika dr. Mirka Grasselija i. dr. Dalje ;;ta bila navzoča še dva zastopnika naše vojske, polkovnika Jov. Cvejič in Ljuba Novakovič. Skoraj naravno je, da so bili prisotni odborniki ljubljanske Jč-lige z vodstvom lige, maribosko Jč-ligo sta pred-f- ■ avljala dr. A. Reisman in prof. Sevnig, celjsko ing. Os\vald. ptujsko predsednik dr. Visenjak in direktor dr. Komljanec, kranjsko predsednik Franjo Sire, dr. Simon Dolar in več odbornikov. Zdravniško zbornico je zastopal nje predsednik dr. Mavrici j F.us, odvetniško zbornico dr. Rudolf Krivic, Delavsko zbornico g. Kopač, ljubljanski Sokol je bil zastopan po starosti Kajzelju, Sokoi II. po dr. Milanu Suhi cu, Jugoslovensko novinarsko udruženje, -kcija Ljubljana, po uredniku B. Borku. ,!i:goslovenski ženski savez po gospej štebi-Pleškovi in gospej Marici Bartolavi. Splošno žen-ko društvo po gospej Minki Gove-k ar je vi , ženski pekret po gospej Karli Modicevi. Hubadovo župo JPS je zastopal dr. švigeij. Rusko Matico univ. prof. dr. II. Spekto!-.-5ky, Ruski lcružok ga. Terezina Jenkova in dr. I. Lcvrenčič, Ruski rdeči križ ga. dr. E. Jenko Groverjeva. Savez rat n "h dobrovoljaca g. Lorger, češko obec a- Ljubljani predsednik V. Skrušny z načelnikom Ludvvigom in drugimi odborniki in č.lami, Českv klub v Mariboru g. Jos. Drly, Zvezo jugoslov. hranilnic preds. Fran Pretner. J NAD Jadran so zastopali viso-košolci Kosma tin. Duš. Vargazon in Me-gušar. Navzoči pa so biM tudi'mnogi drugi odlični prijatelji Čehov in češki rojaki, nekateri celo iz drugih krajev, tako n. pr. g. in;1;. Uhlir z Rude i. dr. Ko sta vstopila gg. senator Ivan Hribar z gospo soprogo in hčerko in urednik Stra-katy v spremstvu predsednika in podipred-rednika ljubljanske Jč-lige, je Krapežev orkester zaigral pozdravno koračnico, nakar ie predsednik g. R. Pustoslemšek po-zdrarvil navzoče in prosil bana g. dr. Marušiča da izroči redaktorju Strakatemu red sv. Save IV. vrste, s katerim je bil nedavno odlikovan. Najvišji predstavnik drž. oblasti v /iaši banovini je opravil ta akt s primernim nagovorom, nakar se mu je ganjeni odlikovanec toplo zahvalil. Zatem je g. narodni poslanec Pust osi em-šek v daljšem govoru orisal razvoj slovanske misM pri nas in jedrnato poudaril najvarnejše momente v delovanju sedanjega senatorja, bivšega ministra Ivana Hribarja in urednika Jana K. Strakatega. Njegova temeljita izvajanja so vzbujala splošno pozornost in občinstvo je obema odliko-\ancema s ploskanjem izkazalo svoje simpatije. Po govoru g. Pustoslemška. ki je bil navdušeno sprejet, sta bili gg. Hribarju in Strakatemu izročeni krasni diplomi, mojstrsko delo našega priznanega umetnika prof. Ivana Vavpotiča. Izročili so ju zastopniki vseh zgoraj omenjenih lig, ki sc navedena gospoda skupno izvolile za častna člana. G. Strakaty je dobil tudi še druge darove in od licejk, ki so lani pod vodstvom prof. dr. Laha obiskale Prago, šopek cvetlic. G. župan dr. Dinko Puc je v zanos-nem govoru slavil Čehe kot učitelje Slovencev in naše najožje zaveznike; označil je veliko važnost slovanskega sodelovanja v času, ko se zbirajo tudi latinske in romanske rase in izrekel v imenu ljubljanskega mesta priznanje vsem, ki delujejo za jugoslov.-češkoslov. vzajemnost, zlasti pa slavljencema. Toplo je govoril o slavljen-cih gosp. konzul ing. ševčik. predsednik mariborske lige g. dr. Reisma.n je poveličeval Strakatega kot tihega, neumornega delavca, ki tudi v današnji proletarizaciji inteligence vneto deluje za svoj mladostni ideal: za češkoslovaško-jugoslovensko zbli-žanje. Za Ruski kružok je govoril o s:li slovanske ideje in o Rusiji dr. Lovrenčič. v imenu ljubljanske Češke obce je gosta Prage pozdravil predsedn-lk g. Skpjžnv. g. dr. Švigeij je v imenu naših pevskih društev poudarjal važnost kulturnih zvez med Slovani, g dr. Visenjak je govoril v imenu starodavnega Ptuja, g. Kajzelj v imenu sokolstva in g. I. Drly v imenu mariborskih Čehov. Ker je g minister Hribar moral že prej zapustiti prireditev, se je za si a vi jen-ca zahvalil s toplini slovenskim govorom g. redaktor Strakaty in se spominjal dijaških let s Slovenci v Pragi, vseh stikov, vsega idealnega stremljenja. Prinesel je pozdrave praških prijateljev Jugoslavije in — na veliko radost navzočih — pozdrave ministra g. dr. Kramerja, ki se uspešno zdravi v praškem sanatoriju. Govor g. Strakatega so navzoči sprejeli s ponovnimi ovacijami simpatičnemu »slovenskemu konzulu« v Pragi. Vmes med temi službenimi točkami pa so bile točke, ki so razveseljevale in nudile obilo umetniškega užitka: Predvsem je omeniti simpatični in uspeil nastop koncertne pevke ge. Mire Costaperarijeve. ki je med tremi pesmimi za.pela tudi slovaško narodno »Teče voda, teče« (ob sprem-ljevanju gospe prof. Mi mi šmalc-švajger-jeve), dalje odlični nastop opernega pevca g. Gostiča Cpri klavirju g. Herbert Svetel), in dvakratni zelo uspešni nastop znamenitega pevskega kvarteta Glasbene Matice. Vsi so bili deležni navdušenih ovacij in njih petje je vidno povzdignilo učinek tega ve čera. To velja tudi o vrlem orkestru, ki ga je ljubeznivo dal na razpolago g. restav-rater Krapež. Prireditev se je zaključila malo pred po:- cčio. G. senator Hribar in g. Strakatv st.a pre-r.u-),! mnoge pismene in brzojavne češi tke. Daljšo čestitko je poslalo g. Stra-ka-enm v imenu slovenskih novinarjev Ju°'cslcv. novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, pismeno mu je čestital za re dakcijo »Jutra« trenutno zadržani glavni urednik g. Virant in drugi. G. Strakatv bo ostal v Ljubljani še do torka, nakar odpotuje v Hrvatsko Prmor-je, da tam prebije svoj letošnji dopust. Lepo uspel ustanovni občni zbor organizacije, ki bo vzdrževala, stike med šolo In domom — Delovanje društva se bo razširilo na vso banovino Ljubljana, 8. maja. Dopoldne se je vršil ustanovni občni zbor važne organizacije »šola in dom«, katerega namen je v glavnem gojiti in ustvarjati najtesnejše stike med roditelji, učiteji in otroki, obenem pa je organizacija tudi dobrodelnega značaja. V telovadnici I. državne realne gimnazije je zborovalce v imenu pripravljalnega odbora toplo pozdravil banski svetnik gosp. Ivan Pipan, posebej še g. inšpektorja dr. Kotnika, direktorja I. realne gimnazije dr. Lončarja, nadzornika g. škulja kot zastopnika JUU, direktorja Trgovske akademije dr. Pirjevca, g. Fortuno kot zastopnika ptujskega društva »šola in dom« in zastopnika tiska. K besedi se je nato oglasil direktor dr. Lončar, ki je pozdravil iniciativo ustanovitve takega društva, povdarjajoč, da smo sicer že imeli tako društvo, katerega namen je bil, da so se roditelji informirali o svoji deci in njenem napredku. To je pa bilo tudi vse, toda odločno premalo. Danes živimo v drugih razmerah. Gotovo je, da je današnja šola birokratična in zastarela, treba je, da pridejo učitelji in starši v tesnejše stike in tudi mladina mora imeti svojo besedo. Društvo naj postane bojno društvo, svoje delo mora razširiti na vso dravsko banovino. Sodobna moderna vzgoja zahteva, da sodelujejo skupaj učitelji, starši in otrok. Zaključil je svoj govor z željo, da se 'društvo postavi na čelo tistih, ki v drugih državah propagirajo moderno šolo kljub vsem in ; -oti vsem! Nato je povzel besedo g. inšpektor dr. Kotnik, ki je v imenu banske uprave organizaciji poželel najlepše uspehe, povdarjajoč, da bodo šla tudi oblastva društvu na roko. O delu pripravljalnega odbora je poročala gospa dr. Zalokarjeva. Bila je že dolgoletna želja roditeljev, da stopijo v tesnejše stike s šolo in s tem namenom je bila tudi ustanovljena današnja organizacija. Zdravje in izobrazba sta največji dedščini, ki jih starši lahko zapuste svojim otrokom. Za otrokovo zdravje in izobrazbo je poklicana šola, toda treba je tudi tesnejših vezi med njo in starši na eni ter otroki, učite- lji in starši na drugi strani. Gospa dr. Zalokarjeva je zavzela odločno stališče za ne-deljeni dopoldanski pouk ter je v zvezi tem tudi prečitala odgovor ministra pro-svete dr. Kojiča na spomenico, odposlano s sestanka roditeljev, ki se je vršil lani v decembru. Odgovor g. ministra je negativen. Odločno akcijo je treba započeti tudi proti visokim šolninam in taksam. To ne bo onemogočilo študija samo nesposobnim, temveč često tudi nadarjenim dijakom. Naposled se je govornica zahvalila banski upravi za njeno velikodušno uvidevnost glede nedeljenega pouka. G. dr. Pirjevec je nato prečital pravila novega društva, ki jih je banska uprava v Ljubljani že odobrila. Glavni namen društva je ustvarjati najtesnejše stike med srednjo šolo in domom in podpirati šolo, mladino in učitelje pri vzgoji in pouku. To naj društvo doseže s tem, da prireja predavanja in sestanke za starše, na katerih se naj razpravlja o vseh vprašanjih, ki se tičejo vzgoje in pouka. Dalje bo društvo dalo inicijativo in skušalo ustanavljati društva z istim namenom v drugih krajih dravske banovine. Društvo bo tudi interveniralo pri šolskih in drugih oblastvih v zadevah, ki so s tem v zvezi. Ustanavljalo bo dijaške kuhinje in podpiralo nadarjene dijake za nadaljevanje študija. članstvo tvorijo dobrotniki, ki plačajo enkrat za vselej 1000 Din, ustanovniki, ki plačajo enkrat za vselej 500 Din in redno članstvo. Glede članarine je občni zbor sklenil, da za letos vsak poljubno in po moči prispeva. Po volitvah je bil izvoljen nastopni odbor: za predsednika g. dr. Pirjevec, bibliotekar licealne knjižnice, v odbor pa gospa dr. Zalokarjeva. prof. Čopič, šolski upravitelj Arigler iz Trzina, učitelj Hre-ščak, Ivan Pipan, ravnatelj Božo Račič, ga. švajgerjeva, g. Dermaša, g. Dolenc, nadzornik Andrej Škulj, Albina Potokar-Arho-va, Ivana Brohinarjeva. ga. Prijateljeva, g. Lulik, upravitelj bolnice dr. Gerlovič in g. Mikuš. Staršem bodo razposlani listki, na katere naj izrazijo svoje mišljenje glede deljenega ali nedeljenega pouka, da se izvrši nekak plebiscit. Občni zbor je bil nato zaključen. i zelezmcarji za svoje pravice Stanovski parlament železniearskih delegatov D;. odboi Ljubljana, S. maja. ašn.ia glavna skupščina oblastnega a UJNŽB v palači OUZD je bila pravi stanovski parlament, ki je pokazal vso treznost in odločnost železničarjev, bore-čih se za obstanek. Po običajnih poročilih funkcijon a. rje v še je razvila živahna, a strogo stvarna debata, ki je pokazala, kakšen je položaj našega železničarja. Iz vseh važnejših prometnih krajev banovine so prispeli na zborovanje delegati. Predsednik g. Albin Rota.r je otoril ob S.30 skupščino in še posebej pozdravil dp-logate iz Zagreba in Beograda. V daljšem poročilu je g. predsednik o črt al glavne smernice, ki so vodile organizacijo v nje-nenn delu za zaščito železničarskih pravic. Na njegov predilog so bile z odobravanjem sprejete pozdravne brzojavke na ministrskega predsednika dr. Vojo Marin-kovica, na. prometnega ministra inž. T. a z« Radivojpviča in nninistra Puolja, ki se je zlasti za.dnj-i čas toplo zavzemal za naše železničarje. Tajnik g Albert Vertačnik je nato podnl prav izčrpno in zanimivo poročilo. Trdna, organizacija povo,lj.no napreduje. Na današnjem zboru je 49 delegatov zastopalo 27 organizacij v območju ljubljanske železniške direkcije. Včlanjenih je nad 4100 članov. Smrt je v virstah železničarjev bila lani neizprosna, pobrala je 23 zavednih železničarjev. V nadaljnem poročilu je tajni; k navajal, da. je udruženje pri volitvah v Narodno predstavništvo aktivno sodelovalo. Odboir pa je podpiral zlasti akcijo vseh organizacij za znižanje visokih stanovanjskih najemnin. Poročilo dalje ob-š'rn-o navaja vse posledice, ki jih je povzročil novi zakon o d.ržavnoprometnem osobju. Naglaša, da so se prejemki nižjim uslužbencem siicer nekoliko povišali, a draginjske dokla.de so bile močno znižane po dveh redukcijah. Po uveljavljenju novega zakona so železničarji pričakovali tudi temeljito spremembo raznih pravilnikov v srn!slu protlnredlogov, ki jih je izdelalo Udruženje. Poročilo datlje ugotavlja, da -še do danes ni ugodeno stari zahtevi delavcev po izplačilu razlik, ki datirajo še iz leta 1323. Kakor je sporočila centrala v Beogradu, je kredit za te razlike že odobren. Hudo so prizadele železničarje redukcije osobja, zlasti je bil prizadet prometni oddelek, kjer bi se moralo prvotno reducirati 350 ljudi. Posrečilo pa se jc večino teh nastavjjencev obdržati, za kar gre v prvi vrstii zasluga g. Ivanu Der-žlču. Po poročilu bjagajnika o gmotnem »ian.lu organizacije je sledila izredno živahua debata. v katero so posegli gg. lva,n Juh, Tumpej iiz Maribora, zagrebški delegat Geršča.k, Dvoršak, Corček, Ronko iz Litije. Majer lz Ljutomera, Ivan Deržič in Veber iz Ljubljane, SmrdeLj iz Maribora in drugi. Izgovorjene so bile mnoge lepe in trezne mislii. Tako je s. Tumpej stvar-io naslikal položaj železničarjev ter poudarjal, da je treba pribit.', okolnost, da g-o-tov del pridobitnikov stremi za tem, da se stanje železničarjev še poslabša. Maji človek se ne ščiti v zadostno mori. Stanovanjsko vprašanje se mora rešiti! G. Majer iz Ljutomera: ;Delavcem je potreben reden zaslužek. Ni treba krajšati delovnega časa. Delavcu, ki je postal nravi okostnjak, je treba dati zaslužek G. Ivan Deržič je mesd drugim omenil: >Pr>omet je padel, vendar ne tako katastrofalno kakor v drugih državah. Ne bilo bi potrebno odpuščati delavcev!« _ (i. Smrdelj \z Maribora je kratko predlagal: »Brezplačni dopusti naj se ta'?oj oipia-vij' ! Iziplačilo razlike naj se M n prej 'z-vede!« — Predsednik nadzorstva g. Lu-šiciky je predlagal razrešnico in hkratu po-hvak> dosedanjemu odboru. Sledili nato Kratki pozdravi delegata centrale iz Beog rada g. Simončiča, Saviča zi beograjsko organizacijo in Hrdžaka za zasrreb-ško — G. Ciril Zupan je v ghnih obris h oprtal prmembno delovanje '^'eznl^srsk^-ga g asnenega društva >S'ogev. Z vihr.irim odobravaj'em 'o bi! po.iovno iz\rrt':< ;i la predsednika %. Alb:n Rot ir. za 1 i oči rvosednika M rko Pinčuli, za !!. podprerifednika Nande Koprivi, ra. tajnika Albert Vertačnik. V sp'ošnon. so bili v odbor izvoljeni do,edii;i tunKcijonaiji. Mariborski nedeljski dogodki Huda nevihta tudi na štajerskem — Proslava materinskega dne v gledališču — Preprečene prireditve — Dve hudi nesreči Maribor, 8. maja. Lepo pomladno jutro je izvabilo mnogo izletnikov v naravo. Ze rano zjutraj so mariborski planinci pohiteli k Sv. Pankracu na Kozjaku ob naši severni meji, a tudi drugod je bilo živo. Naleteli pa so vsi slabo, že okrog 10. dopoldne so se pripodili črni oblaki in je zdivjala nad Mariborom huda nevihta s treskanjem. grmenjem in točo, ki je pokvarila račun vsem, tudi tistim, ki so ostali doma ter nameravali popoldne na tombolo ali pa v okolico, šele proti večeru se je vreme zopet zvedrilo. V počastitev materinskega dne se je popoldne vršila v Narodnem gledališču mladinska prireditev I. dekliške meščanske šole pod pokroviteljstvom mariborskega Slovenskega ženskega društva. Seve je prireditev zelo lepo uspela po zaslugi učiteljic in mladine same. Učenke so uprizorile iero >Dve Marički« ter jo zelo dobro izvajale. Pripravile so materam in drugemu občinstvu, ki je zadovoljivo napolnilo gledališče, presrčno zabavo. Tudi z izbranimi deklama-cijami je mladež počastila naše matere ter se poklonile njihovemu spominu. Dopoldne ob 9. so se zbrali na Trgu svobode mariborski strelci in ob zvokih vojaške godbe odkorakali na vojaško strelišče v Radvanju, kjer je bila otvoritev letošnje strelske sezone. Komandant 45. pešpolka polkovnik Lulič je oddal prvi strel in imel nato na zbrane strelce prisrčen, navdušujoč govor. Strelce je pa kmalu pregnala nevihta. Ta je tudi poplavila tombolo poštnih in brzojavnih uslužbencev, katero so morali zaradi slabega vremena preložiti. Ustanovitev Obrtnega društva v Konjicah Konjice, 7. mala. Na vneboliod je bil sklican ustanovni zbor novesia Obrtnesa društva v Konjicah. 7.a zborovanje je vladalo veliko zanimanje tudi v širši okolici. Zbralo se je toliko obrtnikov in traovcev, da je bila dvorana Narodnega doma nabito polna Zborovanje ie otvoril predsednik pripravljalnega odbora c. Frim Josip, krojaški mojster iz Konjic, ki ie pozdravil sreskesra načelnika s. Suhara. župana 5. Jereba, zadružnega inšpektorja 2. Založnika, predsednika Zveze obrtnih društev g. Golčerja in delegata celjskega Obrtnega društva g. LePnika. Poročilo o pripravljalnih delih je podal dr. Mejak in prečital potrjena društvena pravila, ki vsebujejo izredno lep kulturen, gospodarski in socijalni program društva. V debati se jo liaiprej javil k besedi trgovski poslovodja iz Konjic g. Šarlah. ki mu nt bilo prav, da je pripravljalna dela za obrtniško organizacijo vršil odvetnik, ki ni obrtnik. Dasi bi bilo pričakovati, da bo pr>-test naletel na splošen odpor, je vendar Šarlahove besede podprl član Zbornice r,a TOI g. Bruderman Leopold, trgovec in gostilničar v Konjicah. G. Brudennva je Izvajal približno to-le: Namen društva je hvale vreden. Ni pa na mestu, da se društvo ustanavlja v sedanji dobi gospodarske krize, ker obrtništvo ne more prenašati novih bremen. Obrtniki imajo svoje obligatno zadruge in te jim zadostujeio. Podpora 1000 Din. ki jn je za novo društvo izposloval narodni poslanec g. Gajšek. ne bo mnogo izdala. Predsednik g. Frim je bil primoran g. Brudermami zabraniti nadaljnji govor v te; smeri, nakar ie g. Bruderman izjavil, da ne pristopi k društvu in se ie odstranil. Z njim je odšlo tudi nekai drugih zborovaleev. Zborovanje sp .! odbor, „a pristopi k Zvezi obrtnih društev in se dogovori zaradi članarine. Zaradi pozne urp jp izostalo poročilo člana banovinskpga sveta župana g. Jerpba. Prav tako jp odpadlo poročilo narodnpga poslanca g. Gajška, ki 1° bil nujno odsoten. Društvo bo zaradi teh poročil sklicalo posebno zborovanje. Novo društvo je glede na izredne prilike konjiškega sreza ena najpotrebnejših organizacij. kar jih je bilo ustanovljenih v teku zadnjih Ipt v naši banovini. Opozicija je nehote poskrbpla za primarno reklamo in tako iahko rečemo, da je delavno življenje društva zagotovljeno. Dopoldne so se zbrali v Seničevi restavraciji v Tattenbachovi ulici orožniški upokojenci. Iz poročil posameznih društvenih funkcijonajev se odraža živahno delovanje in zanimanje za organizacijo. Odbor se je lani zlasti mnogo prizadeval, da izboljša težavni položaj svojih članov . Na vse zgodaj so začeli prihajati na vo-zeh in peš fantje iz vseh strani v Maribor, da nastopijo vojaško službo. Po mestu so hodile večje skupine fantov, ki so jih spremljali župani in skrbeli zanje. Po ulicah je že rano odmevala vesela pesem in vriskanje. Z večernim vlakom so se nekatere skupine fantov že odpeljale v svoje garnizije. Na policiji so zabeležili hudo nesrečo. Prevoznik Ivan Kos je v soboto zvečer razkladal nekemu zasebniku v Jenkovi ulici pohištvo, nenadoma pa so se splašiii konji in zdivjali proti Gosposki ulici, kjer so se zaleteli v izložbeno okno trgovca Komana. Razbili so štiri šipe in poškodo%-ali tudi okenski okvir, da je škode nad 6000 Din. Huda nesreča se je pripetila v Vojašniški ulici danes dopo'dne triletnemu Bogomiiju Dekortiju. Deček se je v hipu, ko se je njegova mati odstranila iz kuhinje, splazil na. okno in padel s prvega nadstropja na cementni tlak, kjer je s popolnoma zdroljeno čeljustjo obležal nezavesten. Reševalni avto je fantka prepeljal v bolnico. Delavno Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru je v soboto zvečer prav slovesno proslavilo 10 letnico delovanja društvenega sokolskega odra. Uprizorilo je zabavno opereto »Mežnarjeva Lizika«, ki je prav dobro us-.ela. Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, na-trganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne »Franc Jožefove grenčice« vedno prijetno olajšanje, često tudi popolnoma ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franc Jožefove« vode. »Franc Jože-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Zmagovita opereta Šentjakobskega odra Ljubljana, 8. maja. Šentjakobski oder ima svoj dogodek. Do-sedai so ti idealisti, kar so vsi njegovi člani, imeli le premijere in jubileje stotih nastopov. torej zadoščenje za požrtvovalnost, od sobote zvečer so pa za visoko stopnjo višje, sai so igrali in peli veseloigro, ki so io sami spisali in sam: komponirali. Veseloigra s petjem, spevoigra ali opereta (vseeno, kako io imenujemo), namreč ta vesela stvarca »Študentje smo...«:, ie deso. prav posrečeno delo. prav za prav pa logičen in upravičeno pričakovan plod razvoja in napredka Šentjakob, odra kot celote. S;cer ie isrro napisala Metka Bučarjeva, overturo, kuplete in sploh vse je pa k o m po ni raj njen soprog Danilo, pa vendar bi dejal, da bi ne bili dobili te prijetne in zabavne opcnetice, če bi ne bilo šentjakobskega odra. »Študentje smo«, zares... vsaj bili smo. Taka je namreč zadeva, da bi opereto menda lahko imenovali za pričetek odrove — avtobiografije. Zato je pa tudi tako naravna, neprisiljena, resnična in posrečena. Sama se je rodila po dolgem delu in požrtvovalnosti — brez napora. Zato ie tudi sveža in živa ter življenja zmožna. Lahka stvar seveda in samo za zaibavo. Vendar je pa ostarela subreta Klara prav za prav globoko tragična vloga: žrtev odra. In koliko sentimentalnosti je v pretepi ariji. Nade, koliko grenkega hrepenenja! Da, da. avtobiografija odra. Vse najlepše in najslajše, vsi plameni in vse grenkobe, vsi presekani razmahi želja in vsa resigna-ci;a razočarani le drugim v zabavo ;n drugim za smeh. Taka je resnica, saj Šentjakobski oder ni birokratizirana institucija, temveč resničen teater. Same sebe toraj igrajo, zato je bil pa že pri premijeri tak uspeh. Samo da se ljudje zabavajo, razvedre in razvesele — in res poslušalci ne morejo iz smeha. .Metke in Danila Bučarja opereta »Študent'* smo../ jc pač taka, da so po predstavi poslušalci zahtevali tekste prešernih pesmi in razposajenih kuplctov, uro pozneje je pa mladina po kavarnah že prepevala »Študentje smo...«, poskušala s sijajnim duetoni in skušala posnemati pretresljiv Okijev jok: Oh, kje si, mama, kje štruklji, kruh, sir in salama.,. Dvorana je bila seveda razprodana in nabita. Gospa Metka in Danilo sta dobila šopkov, da nič koliko — razpoloženje je bilo na odru in v avditoriju enako veselo in razposajeno, razlilo se ie pa tudi po vsej Ljubljani ^n povsod že znajo novo: Ja, ia, ljubezen je res prav čudna stvar — ja, ia, ljubezen na svetu je vladar... Kaj, samo po Ljubljani — po vsei deželi bodo že za binkošti znali te vesele domače pesmice, sai bodo opereto na splošno zahtevo na Šentjakobskem odru ponavljali že v torek in petek zvečer. Kdor hoče torej to zvočno senzacijo veselja doživeti sam, naj se ob pravem času pobriga za karte. Prav resno namreč lahko konstatiramo, da je opereta res delo, kakršnega smo bili v teh pustih časih potrebni, zato je pa tudi njegov uspeh tako zmagovit Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! r t .s >JDTKO< poncdeljska izdaja Ponedeljek, 9t maja 1932 DOGODKI FO ŠIRNEM SVETU Nesreč-ia usctla Paiila Doumetja Spodnja slika nam predočuje g. rani a Donmerja z njegovo gospo, ko se je po izvolitvi za predsednik* republike preselil v elizejsko palačo. Na desni pa sj njegovi štirje sinovi, ki so padli v vojni Sestavila Austin O' 3Ial'y in Kcnt A. Hunter Avtentične ofejave iz arhivov najslavnejšega detektiv s&ega zavoda si a sveta Crl vojaškega vohuna čo slavnega .v a Že davno pred severno-ameriško državljansko vojno je bil nekemu mlademu škotskemu farmerju v južnem lili-noisu ukraden konj. Trdovratno se je mož lotil zasledovanja tatu, dan in noč je bredel po deželi okrog, dokler ni prijel tatu, ki mu je bil konja odgnal. Ta enostavni dogodek je bil postanek slavnega Pinkertonovega detektivskega .zavoda. Kajti on: neznatni mladi Škot ni bil nihče drugi kakor Allan Pinkerton. Že kmalu po tem dogodku je s svojo nenavadno spretnostjo pri odgonetanju zapletenih kriminalnih primerov postal slavna osebnost v širokem krogu svojih prijateljev, farmerjev. Ne dolgo zatem mu je ta spretnost postala poklic. Bil je imenovan za vodjo politične tajne službe v Uniji in sicer za časa prezidenta Abrahama Lincolna. Njegov, takrat 14 letni sin William je bil eden izmed njegovih vohunov. Preko 50 let je William deloval za Pinkertonovo podjetje. William Pinkerton je živel in umrl v Chicagu. Bil je tam eden izmed najbolj poznanih mož, v družabnem življenju povsod doma, posebno rad se je kre-tal v umetniških krogih. Bil je splošno priljubljen. Mala sobica v ogromnem poslopju velike c-pere je bila tisti kotiček, kjer so se dolga leta z njim sestajali prijatelji. Vsak večer se je tam zbralo stalno omizje. neznatno število najzaupnejših prijateljev, ki so z napeto pozornostjo poslušali njegovo pripovedovanje o najrazličnejših burnih dogodkih iz njegove kriminalistične prakse. Mali krožek njegovih zaupnikov je bil zaprisežen, da Pinkertonovih prigod ne bo izkoristil niti pisateljsko ali časnikarsko, niti jih ne bo nihče izmed poslušalcev dalje pripovedoval. Njegovi poslušalci pa so bili sami znani gledališki možje, kritiki in uredniki, med njimi Flo Ziegfeld. direktor velikega varieteja, in Jack Lait. Zdaj nam prvič sporočata newyorška novinarja Austin O Maliev in Kent A. Kunter, ki sta dolga leta zasledovala Pinkertonovo delovanje in ki nista bila zavezana s prisego molčečnosti, celo vrsto kriminalnih zgodb iz Pinkertonove prakse, nasproti katerim bledijo vse doslej objavljene detektivske zgodbe. Ta poročila je redigiral Jack Lait, ki je tiste čase pisal reportaže iz chicaškega podzemlja za veliki dnevnik »Chicago American«. Jack Lait je vse te prigode svoj čas čul od Pinkertona samega in si jih je doma sproti beležil. • -k »Roke kvišku!« je stalo zapisano pod ono veliko risbo, ki je visela v mali pi-sarnici Biilyja Pinkertona v Chicagu in preteče zrla s stene v vsakega posetni-ka. Predstavljala je črno maskiranega zločinca z naperjenim samokresom. Kakorkoli je bila ta podoba smešna in neokusna, je vendar nenavadno močno učinkovala s tem, da so bili samokres in oči zločinca naperjeni naravnost na posetnika, naj je podobo ogledoval od katerekoli strani. Seveda je bil ta vtis posledica čiste navadne optične prevare. Označeval pa je eno izmed vodilnih mi-tfli, na katerih je bil zgrajen psihološki sistem Billyja Pinkertona: »Ce si še tako šibak, vendar lahko presegaš močnejšega, če mu sugeriraš, da ti je podlegel'< — Z drugimi besedami: Ni treba, da so zločinčeve oči sugestivne, toda pod črno krinko vendar vzbujajo strah. Bi!ly Pinkerton je bil o tem tako prepričan, da si je grozeče oko izbral za simbol svojega podjetja. Polagoma je sam zaslovel s pridevkom: Oko. Geslo pod pretečim očesom se je glasilo: »Mi ne spimo nikoli!« Mož, po katerem je bila narisana slika maskiranega moža s samokresom, je bil neki Frank Sherclif-fe, silno znan zločinec, eden izmed onih, ki jih je želel Pinkerton spraviti na pravo pot. Shercliffe je osirotel z 10 leti in je postal zločinec, ker se kratkomalo prav nihče ni menil zanj. Ko so mu tla mesta Aurore postala prevroča, se je nastanil v Ohami. Pripadal je kriminalistično pomembnejšim zločinskim osebam, ker se je posluževal posebne metode napadov na vlake. Njegova praksa je bila naslednja: Kot nedolžen potnik je vstopil v vlak in se mirno vsedel v vagon, navadno tik za onim, katerega je nameraval ople-niti. Ko se je vlaik približal kaki samot-nejši pokrajini, je Shercliffe pošetal po hodniku, kakor da namerava stopiti v sosedni vagon. Kakor hitro pa je bil na prehodu k prednjemu vagonu, je zaklenil vrata vagona, katerega je pravkar zapustil, in prav tako zadnja vrata vagona, v katerega je stopil. Nato je odprl stranska vrata, se povzpel na streho, šel preko nje in se splazil na sprednji strani zopet dol, nakar je vstopil v vagon pri prednjih vratih. Na obraz si je del krinko in je z dvignjenim samokresom pozval potujoče: - Roke kvišku! < — Shercliffove žrtve so po vsakem napadu dosledno zatrjevale, da je vsaka izmed njih irnela občutek, da so oči in samokres zločinca naperjeni baš vanjo. Pinkertoni so sklenili, da napravijo konec tem predrznim roparskim napadom po vlakih. V ta namen so oborožili 30 detektivov, ki so se šest. mesecev sprehajali in dolgočasili po vseh tistih Vodo pretepajo — zaradi stare navade Cerkvena občina župnije Sv. Dunstana v Londonu še dandanes goji staro šego, da vsako leto s šibami udarja in označuje mejo cerkvenega območja. Ker pa teče meja deloma preko Temze, se duhovni s čolnom popeljejo preko nje in z dolgimi šibami pretepajo vodo. Tej velesvečani ceremoniji prisostvuje vedno tudi zastopnik londonskega magistrata. vlakih, koder se je prej primerilo največ roparskih napadov. Vsega pol leta ni bilo nobenega novega napada. Ali čim so Pinkertonovi detektivi opustili stra-ženje in spremstvo vlakov; je bil na vož-žnji uro daleč onkraj Ohame oropan neki kurir, ki je nosil s seboj 65.000 dolarjev. (Dalje prihodnji ponedeljek.) Ponesrečeno ugrabljenje Roparji, ki so ugrabili Lindberghovega otroka, so dobili zveste posnemalce v Bruslju, le s to razliko, da so imeli slednji manj sreče kakor prva v Ameriki. Te dni je prejel znani belgijski odvetnik Goffi-net pismo z zahtevkom naj takoj deponira pri svoji hišni 1 milijon frankov, ki jih bo hišna izročila na pozneje določenem mestu posebnemu odposlancu izsiljevalne družbe. Izsiljevalci so grozili Goffinetu. da se mu bodo za primer, da bi skušal onemogočiti njih nakano, osvetili. Goffinet je simuliral, da pristaja na pogoje in se je končno zedini! z izsiljevalci na 600.000 frankov odkupnine. Del te vsote je tudi v resnici izročil svoji hišni, v drugem delu pa je namestu bankovcev zavil časopisni papir. Hišna je šla z obema zavojema v neko kavarno, kjer jo je pričakoval neki moški. Iz kavarne je šel moški k postajališču cestne železnice, kjer je čakal nanj drugi moški. V trenutku njunega srečanja pa sta bila oba aretirana. Izkazalo se je. da sta oba izsiljevalca brezposelna natakarja, z imeno-m Reisen in Stierlin, ki sta hotela zaradi brezposelnosti priti do denarja in sta menila, da jima bo sreča po ameriškem vzorcu mila. Razlika. — Kakšna je razlika med modernimi in staromodnimi dekleti? — Staromodna dekleta so zardeva-la. če jih je bilo sram, modema dekleta se pa .sramujejo, čc zarde. Odločna Kitajska Lin Sen, kitajski državni predsednik, ki je izjavil, da bo nadaljevala Kitajska s protijapon-skim bojkotom, dokler se ne reši mandžur-sko v{ :ušanje Napaka. Ženitbeni posredovalec: To dekle je dražestno, dobro se spozna na glasba, slikarstvo, šport, po*itiko. Ta bi bila kot nalašč za vas. — Že res, toda žal ne znam krpati nogavic. hvalijo najbolj Po odstopu Burcschovega kabineta člani avstrijske zvezne vlade, ki je odstopila (od leve proti desni sede): Vausin, Wir.~ kler, Buresch VVeidenhoffer. Heinl; (od leve proti desni stoje): Dolifuss, dosedanji poljedelski minister, ki je designiran za novega vladnega načelnika, Schuschnigg, Czermak,Resch Ples med levi Plesalka Mona Pa via, članica komične opere v Parizu, pleše v kletki med levi v nekem pariškem cirkusu Valentin Katajev: s culo V. Katajev, znani avtor »Kvas draturc kroga«, ki jo ravno zdaj igrajo na našem odru. je bil med svetovno vojno prostovoljec na rumunski fronti, rusko držav? liansko voino pa je preživel v Ukrajini. Teh hudih časov sc pisatelj spominja v mnogih nos 'velah resne vsebine, ki nikakor ne zaostajajo za njegovimi du? h ovit i mi satirami, humoreskami in komedijami, s katerimi sc jc postavil v prvo vrsto ruskih hu? moristov. Naša novela je vzeta iz knjige »Otjcc« in spada po svoji vsebini med pravkar orne? njene. Op. p rev. Zadnjič sem potegnil in vrgel eiga? reto proč. Ogorek jc padel na tla, za? žarel in se razsul v rdeče iskre. Z mor? ja sem je zavel veter in jih razpihal naokoli. Potem so druga za drugo uaas? nile, le poslednja, največja, je še tlela in poskakovala med prstenimi gruda* mi. Kmalu pa je tudi ta ugasnila. Ko« likor sem mogel soditi po zvezdah, sta do menjave straž manjkali še dve uri. Zaljubljen sem bil, spati se mi ni ho* telo, čeprav sem že vso noč prebdel ter so moje misli izgubile svojo plav? nost in ostrino, se vrstile druga za dru? go in se čudno prepletale med seboj. Rad bi imel, da bi sc že kaj kmalu zda? nilo in da bi bil rešen svojega dežur? stva. Rad bi jo čim prej videl. Moja ljubezen do nje jc bila v tistem sreč? nem razdobju, ko ni nobenih dvomov in nobenega kolebanja več, ko jc le še ena sama velika nežnost, eno samo hrepenenje. Nisva si še priznala svojih "čuvstev, obotavljal sem se in kar ne? kam sladko mi je bilo pri duši. ko sem takole molčal in gledal, kako postajajo njene oči vsak dan temnejše in než? nejše. Bal sern sc ji reči to preprosto in navadno besedo »ljubim«, ne morda zato, ker sem dvomil o njej, takisto ne zato. ker je bila moja ljubezen raz? umljiva tudi brez te besede, marveč zato. ker jc bila sedanjost tako čudo? vito lepa v svoji negotovosti, da sc ml ie zdelo strašno, če bi jo kar takole z eno samo besedo oskrunil. Bodočnost jc bila morda silneiša. boljša, večja, toda vedel sem in čutil, da nežnejša in svetlejša od sedanjosti ni mogla biti. Zato sem molčal. Začul sem korake. Pri dačnih vratih, kjer sem stražil skladišče, za nasprot? nim lesenim plotom, se je v zvezdnem svitu pokazala postava. Bil je stražar sosedne postojanke Krcjdič. Nad nje? govo glavo jc štrlel v zrak velik, oster bajonet japonske karabinke. Zakašljal jc. »Ali jc žc tri?« je vprašal. »Ne vem. Najbrže jc že. Nekaj časa bova žc šc morala stati. Si sc mar na? veličal?« »Kaj bi sc naveličal. Kar tako sem vprašal. Ali imaš cigareto?« Dejal sem, da se bo žc našla katera, stopii tja čez cesto k plotu in mu po» nudi! škatljo. Izbral je cigareto, jo najprej mečkal med prsti, nato pa vtaknil v usta, zaščitil z rokami pred vetrom in pričel prižigati. Ogenjček Je vzplamtel in ozaril v temi koščeno ti? ce, nagubano čelo, razpokane ustnice in črno kmečko čcpico, potisnjeno na ušesa. Totem sc je stražar na mestu prestopil. Videti jc bilo. da mu je nc» rodno oditi zdaj, ko je prižgal mojo cl? gareto. »Je pri vas vse mirno?« sem vprašal. »Ali nihče ne koplje?« Prejšnji večer je nekdo hotel izpod? kopati skladišče, ki ga je on stražil, ln je izkopal že precej globok rov. »Hvala bogu. nič ni.« je odgovoril. »Sicer je pa *to vse skupaj neumnost. Kaj naj pa tat tam vzame? Nič, prav nič! Smrdljivo bolniško perilo in nič drugega. Pa šc tistega ni moči videti, saj je vse polno vozov naokoli.« »Zdaj tudi perilo velja nekaj denar? ja.« sem dejal. Zamahnil jc z roko. »Kaj bi tisto!« je odvrnil in odšel. Z njim je v temi izginila tudi rdeča pika cigarete. Popravil sem si na rami jermen tež? kc in velike puške, pa je bilo še vedno neudobno, žulilo mi jc ključnico in ro? ka mi jc otekla. Velika jesenska ozvezdja so sc po? časi in plavno pomikala po nebu. Pet ogenjčkov. Kasijopejc sc je dvigalo vedno višje in kmalu so mi stali prav nad glavo; Veliki Medved je odhajal na desno, se spuščal nizdol, potem spet kvišku in sc s svojimi krajnimi. širo? ko vsaksebi stoječimi zvezdami skoraj dotaknil temne zemlje. Rimska cesta je postala bleda, prozorna in malone nevidna. Jupiter se je dvignil visoko nad morje in se kakor majhna luna v srebrno?mlečnem dolgem stebru, sega? iočem od obzoria pa prav do obrežia. odražal v vodi. Drevje in trava, nič se ni ganilo, vse je bilo črno. nepremič? no. Električna žarnica nad vrati je pod barvanim pločevinastim obodom gore? la z rdečim, pojemajočim svitom. Zid, motocikelj in zemlja, vse kar je raz? svetljevala. vse je bilo tako nekako po* narejeno, mrtvo. Spet sem se zamislil. Zdaj nisem mislil več na svojo Iju? bežen, tudi na svojo srečo nisem m1? slil. marveč o sebi sem premišljeval 'rt o njej in zdelo se mi je, da stoji pred menoj taka, kakršno sem videl pred nekaj dnevi. Takrat je sedela poleg me? ne na stepnem gričku, obrnjena z obra? zom proti zahajajočemu solncu. Za na? ma je ležala poslednja postaja d<*čne? ga tramvaja. Od morja sem je ve! mo? čan in svež jesenski veter. Zeblo jo j3. Z rokami, golimi do komolcev, je ob? jela kolena, se sklonila naprej, napol zamižala in skozi priprte, goste trepi!? niče zrla v sonce. Njena bela obleki je vihrala v vetriču ko zastava, nežne sapice so božale njene kodre, k; so pa? dali na tilnik. Ušesa so ji gledala iz* pod svilene, sinje rute, pokrite z rjavi« mi trikotniki. Sonce je stalo že prav nizko in njegovi rožnati žarki so laska? vo in nežno zlatili tanke, mehke dlači? ce na njenih zagorelih rokah. Veter ie vel med suhimi, rjavimi bilkami. Deja? la je: »Glejte, morje je kakor žamet? no. Zdi se mi, da bi ostala sled. če bi s prstom pogladila po njem. Ali ni ti* ko?« — »Da, seveda je,« sem odvrnil in raztreseno premišljeval o nečem - Ponedeljek, 9. maja 1932 ^ >JUTRO« ponedeljska izdaja Boj za predzadnji točki VleraJ je Ilirija na svojem igrišču odigrala predzadnjo prvenstveno tekmo z Mariborom in jo s 3: o (3:0) odločila zase — Huda borba na slabih tleh — Madžarska in Italija sta igrali neodločeno — Razne zanimive prireditve Ljubljana, 8. maja. Predzadnjo tekmo v tekmah za lige v območju LNP sta danies na izredno slab h tleh in deloma tudi v dežju odigrala mariborski in ljubljanski prvak, I .s s K v.-ir-bor in Ilirija. Ker se je lanska tekma med ifstima nasprotnikoma na mariborsk a tleh končala s presenetljivo visoko zmago Mariborčanov, ki so tudi že v teku letošnje sezone servirali športni javnosti nekaj prav dobrih rezultatov, se je na igrišču Ilirije kljub blatu in grozečemu nalivu zbralo lepo število publike. Rezultat in zmago je Ilirija postavila že do odmora in f tako osvojila še dve točki za svojo vodilno pozicijo. Igra je sicer občutno trpela zaradi razmočenega prostora, toda kljub tennu sta moštvi vzeli nalogo — če izvzamemo fizično izčrpanost proti koncu — prav resno, tako da so gledalci — razdeljena po da.vnih tradicijah v dva. točno opredeljena tabora — morali prati na svoj račun. Po današnji nedelji ostane neodigrana samo še tekma med Duri j o m Primorjem, ki se bo —- kot znano — vršila na binkošt-no nedeljo.. Ta tekma je po srtauju prvenstvene tabele sanvo prestižnega pomena, ker ne more vplivati na položaj posameznih klubov. Sedanji vrstni red jt končno-vpI:javen; zaključna tekma bo morala odločiti samo o tam, ali bo Ilirija vodila z 18 ali pa ji Primorje sledi že s 11 točkami, z drugimi besedami, ali se je Ilirija kvalificirala za tekme v ligah z vidnim naskokom pred ostalimi konkurenti ali pa sta oba vodilna k Kuba LNP po moči na papirni in vsaj po točkah približno ena,ka. Bin-koštai nogometni dcrbyx v Ljubljani se bo torej vršil v znamenju prestiža obeh J.Ribljanskih predstavnikov za sodelovanje v I. kolu tekem za državno prvenstvo. S tega vidika bo imela tekma svojevrstno obeležje, ki bo prav tako pomenil višek domače prvenstvene sezone. Teden dni pred zaključkom kaže prvenstvena tabela naslednjo sliko: Ilirija 9 8 0 1 29:11 16 Primorje 9 5 2 2 22:12 3 2 Maribor 10 4 3 3 27:20 11 Železničar 10 4 2 4 15:19 10 Svoboda 10 2 4 4 20:24 8 Atletiki 10 0 1 9 12:39 1 V naslednjem objavljamo podrobno poročilo: Ilirija: ISSK Maribor 3:0 (3:0) Ilirija : Ja-kšič—Jančič, Berglez—Be-lak, Srednji, Pogačnik—Žitnik, Unterred-Lar. Oman, Doberlet, Pfeifer. Maribor: Koren — Slepič, Berioncelj T Konič, Kirbiš, Prevolnik—Žolna, Hre-ščaik, Vidie,'Najžar, Kokot. Vkljmb kar se da slabemu in deževnemu vremenu se je igrišče ob polštirih začelo polniti, tako da se je nabralo preko 3000 'Judi. Teren je bil seveda globok, pa se je >>rez ozira na to razvijala igra brez težjih posledic. Gotovo ni bila igra takšna, kakor bi bila mogla biti na suhem: marsikaj je bilo treba žrtvovati glede tehnike, kombinacij itd., vendar bo mnogim ostala borba še dolgo v spominu. Ilirija se je kar od začetka znašla in svoje ukrepe prilagodila razmeram, že v prvem startu si je moštvo zagotovilo v silnem poletu naskok dveh golov, ki se je tik pred koncem polčasa v ugodnih okolnostih še zvišal; potem je bila naloga obrambe — skoro vsega moštva, ker so domala vsi branili — da brani rezultat. In to je v odlični meri uspelo. Ilirija je prišla na igrišče v močno oslabljeni postavi. Napad je kmalu po začetnih, sicer kakor je bilo videti pozneje, odločilnih fazah razpadel v pet ljudi, ki jih nobena sila ne bi bila povezala v celoto. Kar je ta napad dosegel, so bili vse samo plodovi individualnih akcij, pri katerih sta se odlikovala zlasti Pfeifer in Doberlet. Doberlet je še vedno — ali pa morda zopet? — nevaren pred golom; zabil je vse tri komade! Pfeiferjeva dobra stran bi se dala izraziti s koristnostjo in nesebičnostjo; treba pa je priznati, da mu je bilo zelo prav, da mu nasprotni krilec ni posveča! potrebne pozornosti. Vse drago v napadu je bilo dovolj povprečno od ' Omana, ki je pokazal več požrtvovalnega truda kot zmožnosti, preko Unterja do Žitnika, ki sta bila mnogo šibkejši napadalni par od levega. Krilci so bili predvsem defenzivni in so bili pri tem neprimerno uspešnejši kot v sodelovanju z na- ber; pač pa je v foulih ponovno grešil, toda na srečo je oškodoval obe strani enakomerno. Ostale nogometne tekme CELJE: SK Celje : SK Trbovlje 11:1 (2:0); SK Celje rez. : SK Olimp rez. 4:3 (3:0). Prijateljski tekmi. BEOGRAD: BASK : Sparta (Zemun) 6:0 (1:0). OSIJEK: Gradi anski : Grafičar 2:1. DUNAJ: Rapid : Vienna 2:1 (2:0); FAC : Slovan 2:2 (1:1). BERLIN: Tennis - Borussia : Viktoria -Stolt 3:0. FCRTH: IFC Numberg : Borussla - Ful-da 5:2. PRAGA: Slavia : Kladno 7:0 (3:0). TOPLICE (CSR): Teplitzer FC : Nachod 3:0 (0:0). BERN: Ferenczvaros - Humgaria komb. : Yourfeg Boys 3:3 (2:2). — BUDIMPEŠTA: Madžarslka : Italija 1:1 (1:1). Obe moštvi sta igrali precej izravnano, pač pa so bili Madžari nekoliko boljši v napadu. Gledalcev 8000. — Kispest : Somogy 1:1 (1:0). AMSTERDAM: Amsterdam : Kbtai 5:4 (3:0). Nov stadion v Splitu, Včeraj je bil svečano olvorjen novi stadion za klub Dalmatimac. Ob tej priliki sta igrala Concordia in Dalmatinac ter je Concordia zmagala s 5:3 (2:2). Tekmi je prisostvoval tudi ban dr. Tartaglia, mnogoštevilno odlično občinstvo, mestni župan, zastopniki vojaštva in drugi. Danes je igrala Concordia proti Aurori neodločeno s 3:3 (3:0). Lahka atletika Tek za Shellov pokal v Mariboru Maribor, 8. maja. Stafetni tek za Shellov pokal bi se moral prav za prav vršiti 12. junija, toda podsavez ga je odredil za danes. Skoda Je, ker se je tek vršil med bliskom in gromom ter hudim nalivom, kar pa vse to ni ustrašilo disciplinirani moštev, tako da se je na startu javilo 9 moštev, več kakor kdaj-koli. Pokazalo se je tudi, da je cesta za toliko ljudi preozka: zlasti se je to videlo pri predajah, kjer je marsikateri tekač izgubil mnogo dragocenih sekund. Tudi ceste so b le v slabem stanju, polne blata Tn luž in zato seveda ni čuda, da je prva štafeta tekla letos za minuto slabše kot lani. Proga je bila dolga 1830 m in je vodila od Koroščeve ulice preko Majstrove in Aleksandrove ceste na trg Svobode, kjer je bil cilj. Občinstvo je pokazalo izredno zanimanje in je tvorilo ob vsej progi gost špalir; zlasti mnogo je bilo ljudi na cilju, kjer jih ni pregnal niti silen naliv, ki se le vlil tik pred startom. Tek je bil zelo zanimiv; na posamez-rh progah so se kosali že znani tekači z nekaterimi, ki so šele prvi nastopili. Zelo uspešen je bil zlasti nastop atletov I. SSK Maribora, ki je po več letih počivanja zopet poživel svojo lahkoatletsko sekcijo. Rezultati nekaterih tekmovalcev so Izredno dobri. Na progi 400 m je Gutmajcr prehitel vse ostale, prav tako je na 500 m Mušič prehitel znanega in rutiniranega Germovška. Končni rezultati so bili naslednji: 1. Rapid 4:19.4, 2. Železničar 4:19.6, 3. Marathon 4.23.6, 4. Maribor 4:23.7. Zmagovitemu moštvu je nato zastopnik tvrdke Shell izročil razpisani pokal, ostali pa so prejeli lične spominske listine. Tenis Tekme za Davi sov pokal Praga, 8. maja. V zaMjučnih dveh igrah , za po edine e sta si Avstrija in češkoslovaška v boju za Davdsov pokal razdelili po eno točko, in sicer je Menzel premagal Artensa s 6:2, 6:1, 5:7, 6:4, Matejka pa Hechta s 6:4, 6:4, 6:3. Končni rezultat je 3:2 za Avstrijo. Berlin, 8. maja. Teniški boj za Davisov pokal med Nemčijo in angleško Indijo je prinesel dosedaj tri zmage Nemčiji. Odločilna je bila igra v dvoje, ki sta jo dr. Dessart—Nouroy proti Saranivi—Rasada-su s 6:4, 2:6, 3:6. 6:2. 6:3 odločila v korist Nemčije, tako da je sedaj stanje 3:0. Prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v odbojki Preteklo sredo 4. maja so se vršile na telovadnem prostoru Ljubljanskega Sokola tekme za prvenstvo srednjih šol v odbojki pod pokroviteljstvom gosp. prof. Trošta. Nastopilo je pet šol. in sicer: Prva in druga drž. realna gimnazija, drž. klasična gimnazija, drž. srednja tehnična šola in drž. moško učiteljišče. Igralo se je po izločilnem sistemu (kdor dve tekmi izgubi, je izločen iz tekmovanja). Po treh zmagah si je osvojilo prvenstvo fn pokal moštvo drž. učiteljišča v Ljubljani. Drugo mesto je zasedlo moštvo I. drž. real. gimnazije in tretje pa moštvo II. drž. real. gimnazije. Moštva, zlasti prvaka, so iznenadila z dobro igro. Sodnik g. Valentinčič odličen. Občni zbor LZSP Ljubljana, 8. maja. Snoči sc je vršil v posebni sobi kavarne »Emona« II. redni občni zbor ljubljanskega zimskosportnega podsaveza. Skupščino, ki je bila prav dobro obiskana, je otvoril v odsotnosti obolelega predsednika Gnidovca podpredsednik dr. Ku-helj. Po imenovanju zapisnikarjev, overo-vateljev in verifikacijskega odbora se je prešlo na čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora, ki je bil sprejet soglasno. Nato je v imenu verifikacijskega odbora poročal g. Kopriva, da se je od 18 včlanije-nih klubov udeležilo občnega zbora 14. Od štirinajstih predloženih poverilnic so tn sporne, ker manjka klubov žig, vendar predlaga verifikacijski odbor, da se ver fi-cirajo vse poverilnice, kar je skupščina soglasno odobrila. Sledilo je tajniško poročilo g. Mahkovca, ir katerega je razvidno, da obsega teritorij LZSP Dolenjsko, Notranjsko in del Gorenjske s Kamnikom, Tržičem in Skofjo Loko. Odbor je imel med letom 16 sej ter je moral v času svojega poslovanja koopti-rati več novih članov, tako n. pr. namesto načelnika »muškotehničnega odseka mz. Koudelke, ki je bil službeno premeščen, g. Predaliča. Podsavez je priredil podsavezno prvenstvo v teku in kombiniranem tekmovanju. Med najagilnejše klube je treba prištevati Sm. k. Ljubljano in SK Ilirijo izmed ljubljanskih, izmed podeželskih pa SK Tržič, SK Kamnik in SK Logatec. Kot jako delavna se je pokazala nova akademska smučarska organizacija, ki je razen svojih prireditev poslala akademsl« reprezentanco v Grindelvvald, kjer so naši akademiki dosegli pomembne uspehe. Tajniško poročilo je bilo po krajši debati sprejeto soglasno. Blagajniško poročilo g. Kajfeža izkazuje malenkosten prebitek 4S9.— Din. Kakor vsaka novoustanovljena organizacija, je imel tudi LZSP v prvem letu svojega obstoja velike finančne težave. Po poročilu revizorjev je bilo blagajniško poročilo soglasno sprejeto in odstopajočemu odboru podeljen absolutorij. Načelnik smuško-tebničnega odseka Pre-dalič je poročal, da je bilo na področju LZSP 56 tekem, od katerih pa je verificiranih samo 44, ker za ostalih 12 manjkajo zapisniki. Na teh 44 prireditvah je nastopilo 731 tekmovalcev. Celokupna dolžina smuških prireditev v teku znaša 560 km. Po številu tekmovalcev je b:1a najbolje obiskana mladinska tekma SPD Trbovlje, na kateri je startalo 50 tekmovalcev starosti 11 do 16 let. Nato je na vrsti medklubska tekma SK Logatca za prvenstvo Notranjske, kjer je nastopilo 52 tekmovalcev. Pod-savetzni prvak v kombinaciji je postal Bogo Sramel (Sm. k. Ljubljana), prvak v teku pa Girandon (SK Ilirija). Po številu prireditev je na prvem mestu Sm. k. Ljubljana s 14 prireditvami nato pa Logatec s 7, Tržič s 6, Tlirija in A,SO s po 4 itd. Zelo agilen je SK Logatec, ki namerava letos zgraditi veliko skakalnico. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Po 10 minutnem odmoru so bile volitve in je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Ante Gnidovec, podpreds. dr. Mirko Kuhelj; tajnik I Mahkovec Lojze, tajnik H Kopriva; blagajnik Kajfež; odborniki: Kuhar Pino in Iskra Vekoslav ter zastopniki zunanjih klubov Strgar (Kamnik), Senica (Logatec), Kopriva (Zagorje), Bano-vec (Trbovlje), Medanič (Javorn:k-Rakek), Seljak (Tržič), (štirje klubi, ki niso navzoči, bodo pozvani, da imenujejo svoje zastopnike). Smuško tehnični odsek: načelnik Stane Predalič, Tinta. Žemljic, Hevne, šmuc, Seljak, Kunstelj, Strgar. Kersnik, Skočir, Vlasak, Furlan, Vučnik, Burger in Cingerli; nadzorni odbor: Kristan, Jelenič; razsodišče: dr. Berce, dr. Vovk, dr. Novak. Zdenko Švigelj. Lederhas: drsalni odsek: inž. Bloudek, Betetto, Avčin. Pri slučajnostih je prosil SK Kamnik, da bi se prihodnje podsavezno prvenstvo vršilo v Kamn ku. Skupščina je sklenila načeloma, da se podsavezno prvenstvo vrši na teritoriju LZSP, za kraj pa prideta predvsem v poštev Kamnik ali Logatec. drugem. Potem je snela ruto z glave in mi z njo pokrila lice. Ruta je zavela v vetru, skozi njeno svetlo, sinjo svita je bilo videti vse lilasto in žarko: za= hajajoče sonce, stepa, prah in mali av« tomobil, ki je drvel po cesti. Ruta je khtela po nečem lepem in vznemirja-;očem. Najbrže po njenih laseh. »Ču* d ovito,« sem dejal. Potegnila mi je v* to z obraza, pred očmi pa so mi še dol= co plavale sinje lise z rjavimi trikom riiki. Če sem zamižal. so lise namah postale rjave in trikotniki sinji... Rad bi jo kmalu spet videl. Veter je zavel ostreje in hladneje, noč je zadrhtela z vsemi svojimi ozvezdji in se pričela prelivati v jutr >. M račneje jc gorela svetiljka nad vrati. Zid, ki ga je razsvetljevala, je postajal vse bolj in bolj mrtev. Drobne zvezde so se pričele tajati, ostale so samo še največje in najsvetlejše. Pod Jupitrom, prav nad tistim mestom, nad katerim je bil on sam vzšel, se je pojavila no* va, velika, hladna in jasna zvezda: ka= kor da bi jo bil Jupiter na niti privle« kel za seboj iz morja. Nova zvezda je v vodi zarisala nov mIečno«srebrn ste* ber. »Jutranjica,« sem pomislil in na« mah sem zaželel spati. Trepalnice so mi postale težke, vlekle so nizdol, te* lo je objela sladka utrujenost, misli so se mi spletale med seboj. Stopil sem k padom; v drugem polčasu so se posvetili sploh izključno obrambnemu delu. Varšek ni dal enakomerne igre, pač pa sta oba stranska krilca vzdržala enakomerno do konca. Opažala se je dobra Belakova igra z glavo. Najjačjo zaslombo pa je imelo moštvo v ožji obrambi, o kateri se lahko reče, da je dobila igro. Predvsem velja to za Jakšiča, ki je držal, kar je pač moral držati; razen tega pa še čudovite stvari, pri katerih bi bij marsikateri drug vratar že zdavnaj kapituliral. Dobra sta bila v razdiralnem delu tudi branilca, in če bi enega pohvalili, bi drugemu delali krivico. čeprav m moštvo dalo enakovredne igre v polju, je vendar zmago zaslužilo, ker je izkoristilo, kar je bilo mogoče, ubranilo pa vse. Glavna Maribomva odlika je enakomerna porazdelitev moči. Tudi v tem moštvu so bile sicer nekatere vrzeli, vendar je bilo mnogo bolj homogeno kot nirija. Izira.zrito slabih točk ni bilo v moštvu. Tudi je treba prizmati, da znajo fantje dobro in zlasti lepo igrati, razkrili so pa dve slabi strani s tem, da so se dali v začetku presenetiti in pa prehajali v neskončne kombinacije, ne da bi imeli strelca, ki bi bil privedel neštevilne napade do pravega zaključka. V startu so v prvem polčasu zaostajali za domačimi, pač pa so vso igro prav dobro in lepo kombinirali, dobro pre-igravali naspad in neutrudljivo prodirali proti nasprotnemu golu. So res dobri teh-ničarji, toda vse te vrline niso zadostovale niti za en sam gol! Taktika stiskanja v kazenskem prostoru se ni obnesla; s to taktiko so Mariborčani izgubili že nekatero bitko z ljubljanskimi moštvi. Obramba je delala dobro in brezhibno; najmočnejši v tem triu je bil Brtoncelj. Dva gola sta padla po Koničevi krivdi, ki ni držal svojega krila. Tretji gol je bil bolj zasluga Doberletove prisebnosti kot pogreška obrambe. V krilcih Kirbiša dolgo ni bilo opaziti; pozneje je dal prav dobro ofenzivno igro Sploh je bila srednja vrsta v pogledu ofenzivnih akcij na mestu, še najboljši je bil levi krilec Prevolnik, ki pač ni imel težike naloge spričo šibke desne strani ilirijansfkega napada. Tudi Konič končno ni bil slab v podpori napadu, pač pa je vse preveč silil v sredino. Napadalni kvintet pa je igral v polju vzorno. Lepa in koristna je bila medsebojna povezanost, kakor tudi stiki z ozadjem, toda trajalo je predolgo, preden se je kdo odločil za strel na gol. V glavnem so vsa stremljenja proti golu obtičala v kazenskem piostoru na ne-prodirnem gozdu nog in teles ilirijamske obrambe, ostalo pa je pobral Jakšič! Potek igre. Prvi napad izvede M. in doseže takoj kot. Par minut se drži v ilirijanski polovici, nato pa pivi napad I., ki se tudi neha v kotu. V 6. min. je Pfeifer nepokrit, njegov strel obrne vratar v kot, ki ga strelja Žitariik Doberletu na glavo in že je usnje v mreži, 1:0 za I. Par minut pozneje zopet zanemari Konič svojo nalogo, Pfeifer nemoteno privede do črte ob kotu in odda meter pred golom Doberletu na nogo, ki opravi ostalo. 2:0 za I. Ta čas I. odločno prevladuje, napadi gredo večinoma po levem krilu. Po 20. min. prične M. bolj pritiskati, Najžar se opogumi za prvi strel na gol in poslej ima Jakšič vedno več posla. V 24. min. drži že skoro neubranljivo parabolo na črti. Nastajajo zelo opasme situacije v Jakšičevi bližini. Sodnik da po en kot I. in M., potem pa cela serija kotov proti M. kot zaključek prodornih akcij. M. ima nekoliko prav lepih pozicij pred golom, pa jih dosledno zaigra. Ti)k pred polčasom prosti strel proti M., ki ga Doberlet »ročno« izfeoristi in poviša na 3:0. Koti 9:2 za I. V drugem polčasu prevladuje na terenu M. Sodelovanje med obrambo in napadom je prav lepo; napad si ustvarja nešteto šans, toda vse ostanejo na nogah dobro razjpoložene ilirijanske obrambe. Spočetka igra Mariborčanov ugaja: polagoma se pretvori v stereotipen sistem in postane že dolgočasna. I. že bolj redko prodre na drugo polovico; tudi ti napadi niso več tako nevarni kot prej. Pribori stf drva kota in spravi samo parkrat vratarja v koeljivejši položaj. M. pa si iz vseh neštevilnih napadov izbi je samo en kot, ki ga tudi ne izkoristi. Brez spremembe rezultata sodnik končno odpiska. Sodil je g. Bažant iz Zagreba. Bil je do- j motociklju in zraven njega sedel na tla. Trudil sem se, da ne bi zaspal, ne« jasno sem videl kako je nad morjem rastel svetel pramen, kako je morje po« stajalo temno in sinje, kako je pričelo šumeti v zelenečem vejevju. Potem sem začutil močan sunek in bilo mi je, kakor da bi nekdo potegnil skozi moj mozeg nekaj rdečih, zvene« čih niti. Zbudil sem se in zaslišal mo« čan žvižg. »Najbrže se je pri Krejdiču kaj zgodilo.« sem pomislil, zgrabil mi« mogrede puško in planil k vratom. Bi« lo je že svetlo in po zraku se je širil vonj po jutranjem prahu in po rosi. Kri mi je šinila v roke in v glavo, noge so postale krepkejše in hitrejše. Ste* kel sem ven in pogledal po ulici v tisto smer, kjer je bila Krejdičeva postojan« ka. Tam so se nehale dače in za njimi se je pričel položen ilovnat breg. Spr« va. ni bilo nikogar, potem pa sem za« čul korake in Krejdičev glas: »Stoj! Stoj!« otekel sem za krikom proti bregu. Nad bregom se je pokazala nizka, raz=> capana in smešna postava človeka z ogromno culo. Mož je skril glavo med rame, culo je nesel pred seboj v rokah in na vso moč bežal. Za njim je drvel Krejdič s karabinko in kričal: »Stoj! Stoj« Mož s culo je pribežal do brega ln potem pričel teči po klancu navzdol. Tat je bil komaj pet in dvajset kora* kov od mene, torej .tako blizu, da sem jasno razločil njegovo umazano in to* po idiotsko lice z nizkim čelom. »Stoj!« sem zdaj zakričal tudi jaz. Niti ozrl se ni in bežal dalje. Maho* ma se je v meni nekaj zgodilo. Kri mi je hušknila od srca k nogam, glava je postala hladna, ledena, in začutil sem, kako sem pobledel od sovraštva do te« ga, po zajčje bežečega človeka. »A, mrcina!« sem zakričal in pome« ril. Počasi, ne da bi se mi posebno mu« dilo, — kar je bilo še dobro, — sem vzel na muho begunčev bok in pričel računati, koliko moram vzeti naprej, da ne bom zgrešil. Tat se mi je zdaj še bolj približal. »Gotovo,« sem pomi« slil, močneje pritisnil kopito k rami, naslonil nanj še glavo, da bi bil tako kos silnemu sunku, ki ga naj bi v na« slednjem trenutku povzročil strel. Ne da bi ga spustil z muhe sem meril ln sprožil. Zatvarač je topo in kovinsko zahreščal in tisto sekundo sem se spomnil, da sem pozabil nabiti puško, preden sem bil odšel na stražo. Ko sem jo odložil, me je tat najbrže ugle; dal, se hotel obrniti, pa se je spotak« nil in se s culo vred zakotalil navzdol. S Krejdičem sva z dveh strani pritekla k njemu in ga zgrabila. Kmalu nato so na najine žvižge pri« tekli še drugi stražarji. Dobro se še spominjam, kako so tatu potegnili ro« ke nazaj na hrbet in kako ga je Krej« dič dvakrat udaril s pestjo po košče« nem licu in dejal: »Aha. pasji sin! Ti boš kradel, mi bo« mo pa zate odgovarjali! Ustreliti bi te bilo treba kakor psa!« Gledal sem njegovo majhno, razca« pano postavo, bose noge s črnimi noh; ti. nagubano čelo, od strahu zožene oči. od mraza višnjeva usta in pri srcu mi je postalo tako nekam čudno. Mahoma sem si predstavljal, kaj bi bilo, če bi bil nabil puško, ko sem šel na stražo. Prav gotovo bi ga bil ubil. In zdaj bi ležal vznak poleg te umazane cule s perilom, na tilniku bi imel majhno, čr« no luknjico in na zemlji okoli njega bi stala mlaka krvi. Roke in noge bi počasi bledele, sinele in postajale mr« zle, trde ... Bil bi kakor tisti vojak, ki je v Rumuniii 11. julija 1917 pred mo« jimi očmi padel v boju pod višino 1001. Sonce je stalo že visoko in morje je pod njim gorelo v rožnati srebrini. Skladišča, vrtovi, dače, vse se je preli« valo v toplih barvah človeškega telesa, na zemlji pa so ležale dolge, vlažne ln mrzle sence. Drgetal sem in nisem ve« del, čemu drgetam — od mraza ali od česa drugega. (Iz ruščine B. Ziherl.) Sklenilo se je nadalje, da morajo vsi klubi do 1. oktobra t. 1. sporočiti podsavezu termine svojih prireditev. Glede jako umestnega predloga Kamnika, da se prepove klubom razpisovati za prireditve pokale, češ da so tekmovalci preveč razvajeni in ne posečajo prireditev, kjer ni razpisan pokal, je član saveza Predalič izjavil. da je JZSS že razmotrival o tem vprašanju in bo svoj sklep objavil v kratkem. Po izčrpanem dnevnem redu je apelira! predsedujoči dr. Kuhelj na klube, da z vsemi močmi delajo za procvit zimskega športa. Zborovanje, ki je poteklo vseskozi m:r-no in stvarno, je bilo zaključeno ob 22.30. Važna seja JPS. Včeraj se je vršila V Zagrebu seja jugoslovanskega plavalneg-a saveza, ki ji je predsedoval dr. Lapajna iz Ljubljane. Največ se je razpravljalo O verifikaciji večkratne rekorderke in prvakinje Gize Wimer, članice ljubljanske Ilirije. Prej je bila članica sušaške Viktorije in se je 26. septembra lani prijavila za vstop v Ilirijo. Končno je bilo verificirano njeno članstvo pri Iliriji s pridržkom, da ne sme startati 14 mesecev, to je do 26. novembra L 1. Športni klub Maraton iz Maribora je bil sprejet za člana saveza. Najvažnejša točka dnevnega r :da je bila nova lista rekordov jugoslovenakega pli-vačkega saveza od 1. maja 1932, ki jo je sestavil tehnični referent saveza. inž. Sendjerdji. ASK Primorje (nogometna sekcijah Danes in v sredo od 17. najprej obvezen trening za prvo in rezervno moštvo. Drevi ob 20.30 seja sekcijskega odbora pri Kra-pežu. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načel-stva bo danes v ponedeljek, dne 9. t. m., ob 18.30 v poseV knjižico, ki ni bila moja, ampak od kuharice Micike. V gostilni so me okradli!« Policija se je nasledni dan informirala pr! Mestni hranilnici in dognala, da je nekdo na Micikino knjižico 4. t. m. dvignil še 6(<0 Din. Kmalu so to pojasnili. Janez je namreč ta dan prišel precej okajen v gostilno pri Mačku. Nekemu mladeniču je velel: »Halo! Sem k moji mizi. Bomo pili.« Ker mu le denarja zmanjkalo, je Janez neznanca naprosil, da je šel v hranilnico po 600 Din. Ko pa se je neznanec po daljšem času vrnil, že ni bilo Janeza več pr' »Mačku«. Neznanec je vprašal dobrega očeta Mačka, kje 1» tisti človek, ki mu je izročil knjižico. Povedali so mu, da je odšel. Previdni gostilničar pa je svetoval neznancu, naj njemu izroči knjižico z denarjem vred. Micika je dobila knjižico s 600 Din nazaj, toda ljubi Jane?! ji j.e zapravil vendarle 668 Din. Romal je v sodni zapor. Drugi Beričevec France je včeraj, ko «o fantje prihajali k vojakom z lesenimi kov-čegi, prired ! v ruski baraki ob Matarvkovi cesti celo gostijo. Povabil je prijatelje in jih zalagal z dobro domačo gnatjo in suhi-, mi klobasami. Pojedli so celo oieče. Policijski stražnik je bil o gostiji zaupno obveščen. Nepozvan je prišel na goe tisti mož. ki se bo najgloblje zavedal, oa je njegova mati — žena. ki bo videl v vsaki ženi roditeljico otrok, mater ali bodočo mater, kakršna je bila njegova, vir človeškega življenja, le tisti bo ženo spoštoval in videl v n.je.j človeka, ki mu pripada beseda v dejanju in nehaniu sveta in delež so-tvora kulture in pravica do udejstvovania in uveliavljenja svoje biti. Vrednotenje žene. kakor jo je doslej gledala večina ljudi, kot neremsko bitje ali še rajši kot igračo tn snolni objekt na najnižji razvojni stopnji. =e bo umaknilo edino pravemu, edino oba spola neponižuiočemu — in v tem je pot do ozdravite često nezdravih odnosov med možem in ženo. Nova mati i. Gospodarska neodvisnost je mnogovrstno vplivala na ženino življenje bodisi v zunanjem kakor tudi v notranjem pogledu. Neurejene razmere današnje prehodne dobe, ko povzroča borba med starimi in novimi vrednotami često disonance v mnogih življenjskih zajednicah, so prinesle zlasti ženi materi, ki je obenem poklicno zaposlena. marsikako novo breme. Toda brez dvoma se bo to uredilo v prilog ženini neodvisnosti, ko bo razvoj izkristaliziral sožitje ljudi v take oblike, da bodo ustrezale novim razmeram. Gotovo pa je, da žena že d:ines lahko spozna :n oceni vrednost, katero ji je prinesla gospodarska osamosvojitev glede na njen duševni in duhovni razvoj, na njeno notranje osvobojenje. V njenem življenju se to osvobojenje mnogovrstno zrcali: iz zgolj spolnega bitja postaja polnovreden človek s širokim pogledom na svet in na življenje ter s poglobljenim razumevanjem življenjskih pojavov. Predsodke, ki so jo tisočletja zasužnjc-val: in ji zastirali pogled, podira danes ona sama. ker jih mora podreti, če hoče, da se rrzvije v vsakem pogledu v samostojno osebnost, ki bo soodločala pri preureditvi družbe, koje prerod je brez ženinega zavestnega sodelovanja nemogoč: kajti žena sestavlja nad polovico človeštva, a ona je tudi roditeljica in vzgojiteljica generacij. Nikakor ne more biti brez pomena, kako žena mati pojmuje to svojo nalogo bodisi glede na posameznika kakor tudi na skupnost. Prebujena mati, ki se v polni meri zaveda dalekosežnosti svojega prirodnega poslanstva, ne bo rodila otrok brez misli in brez zavestne volje, temveč jo bo pri tej njeni najvažnejš- nalogi vodil čut odgovornosti napram otroku in napram družbi. Šele kadar bo vsako mater vodil ta čut. šele tedaj bo moglo človeštvo govoriti o spoštovanju pred svetostjo življenja, o pravici posameznika na človeka vredno življenje. Čut odgovornosti bo ustvaril novo pojmovanje materinstva, ki bo omejilo dosedanje brezmiselno tratenje otroških življenj in materinskih sil, ki bo pomagalo omejevati siromaščino in bolezen, ki bo dvignilo materinstvo v resnici, ne samo z lepimi frazami, na višjo stopnjo. Čut odgovornosti mora prevevati vsako mater zlasti danes, ko družba mnogo premalo stori za svojega malega člana, ki je sicer deležen javnega skrbstva, toda le v skrajni sili in na najbolj pomanjkljiv način: iz dečjega doma pride v rejo. kjer mora navadno okušati trnjevo pot rejenca. Te usode so deležni otroci samskih mater, ki ne morejo plačevati za otroke. Pa tudi. če mati plačuje, se mu ne godi dosti bolje. Če bi bila dekleta pravilno vzgojena in primerno poučena o tem najvažnejšem vprašanju, če bi se jim zgodaj vcepil čut odgovornosti napram otroku, tedaj se ne bi dogajali primer; kot nedavno, ko je položila mati dve uri starega otroka pred prag cerkvenih vrat z listkom: »Krstite in vzredite ga, jaz ga ne morem.« Taki primeri imajo svoj vzrok sicer še v drugih momentih, predvsem v siromašči-ni in v strahu pred javno sodbo. Toda to je poglavje zase, neskončno žalostno poglavje o nezakonski materi m njenem otroku. Često pa je še večji siromak otrok, k) pride na svet v družini, kajti ta pa ni de-iežna nobene javne pomoči. A kakšno breme je vsak nov prirastek v družini s številnimi člani! Tudi v normaln h gospodarskih razmerah dohodki niti od daleč ne naraščajo v oni meri kakor izdatki. In tako rasejo otroci v bedi in pomanjkanju, kt ovirata njihov telesrv in duševni razvoj. Dr. Lesser pravi: »Največja nemoralnost je. spravljati v življenje otroke, ne da b! se jim mogli zagotoviti možnost zdravega telesnega in duševnega razvoja in primerni zunanji pogoji, kakor so hrana, stanovanje in obleka.« Zato bi se morali zavedati, preden pokličejo novo bitje -v življenje, kaj so mu dolžni in če imajo možnost otroku tudi v resnici nuditi ono. kar mu. dolgujejo Zlasti mati. ki je že v njeni naravi toliko instinkta za obrambo svojega otroka, za katerega često trpi in strada, kateremu Je v stanu prinašati nadčloveške žrtve, bi morala premisliti vse posledice, ki jih ima za otroka okolnost, da je spočet in rojen v bedi, kajti otrok, ki zaradi pomanjkanja nima zadostne prehrane in telesne nege, ne hira samo telesno, marveč je pogosto tud! duševno zaostal, manjvreden. Ker mu prezaposlena mati ne more dati vzgoje, je pogosto prepuščen samemu sebi in ulici, ki mu zgodaj zamori vsako klico čuta za nravnost. Nič ni čudnega, če dajejo taki otroci materijal za ječe. blaznice, hiralnice tn ubožnice. Deklice, še predno so dozorele, se že prodajajo za hrano in obleko. Ti otroci so glasen protest proti krivicam družabnega reda. ki v imenu neke farizejske m šovinistične morale zahteva od mater, da rode otroke, četudi jim ne morejo nuditi sredstev za uspevanje, namestu da bi družba prevzela tudi odgovornost za posledice svojih zahtev. A. V. K članku »Žena in študij« K nedavno objavljenem članku >Žena tn študij«, ki je izšel v tej rubriki, mislim, da ni kaj več. pripominjati. Le nehote sem se morala ustaviti pri odstavku, v katerem je izraženo mnenje, naj bi se le one žene po- svetile visokošolskemu študiju, ki čutiio za to notranji poklic in ki se zavedajo, da bi jim zakon in materinstvo v zadostni meri ne mogla izpolnjevati življenja. Delno se strinjam z mnenjem, izraženim v omenjenem članku, češ. da je to edino upravi ču joči razlog za študij, toda temu mnenju sledeč zaključek, da je študiranje iz drugih razlogov le moda in slepo in nesmiselno posnemanje moža. se mi vidi močno nepravilno. Nikakor nočem oporekati, da je morda najti tudi take študentke, ki se jim visokošolski študij zdi imeniten v toliko, ker vzbuja pri znancih videz, in speljati pota do almae matris v smeri, kakor so bila speljana ob postanku in prvem razcvetu univerz. Vendar nismo upravičeni do žalostnih dvomov, da bi se na današnjih univerzah vendarle ne zbirala res prava elita, bistrih glav mladine in nanje se moremo slej ko prej ozirati kot na bodoče vodstvo kulturnega delovanja. Čeprav nam mi in nam ne bo dano nikdar pomesti vso nadležno in ovirajočo maso študentstva iz predavalnic in seminarjev in se bomo končno le morali vdati v iz-premenjt-ne okoliščine, da postaja univerza delno tudi šola za .izobraženje višjega državnega in privatnega uradništva, kakor je na primer obrtna šola zavod za izšola-Lije razaovTStnih obrtnikov. Razmišljanja, omenjena v naveden ?m dopisu, so res prav lepa in mislim, da se te želje približno krijejo z žetjami vseh onih, ki se zavedajo, kakšno ozračje bi prav za prav moralo vladati na univerzah in kaj bi smeli od visokošolskega naraščaja pričakovati. Toda to nam je ideal, kj nekoč ni bil ideal, ampak prava resnica. In vid'i se mi tudi, da ga nikdar več ne bomo mogli doseči, prav gotovo pa ne na znane predlagane načine, kajti potem bi se zavrl dohod na univerzo pred vsem samo naraščaju revnejših slojev, v katerem opažamo mnogo žilavosti in zdravega razuma. Videlo se mi je povsem primerno podati enotno razmerje študentstva do študija in nikakoir ne deljeno na ženski in moški spol, kajti vprašanje se enako tiče enih in drugih. Zahteve, ki se stavijo enim, --e stavijo prav tako drugim, le da so posledice za študentke morda malo trše kaWr za študente Visokosolka. Jmroslovenska ženska zveza je povabila go. Mileno Atanackovičevo. delegatko ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje na konferenci Mednarodnega urada dela v Ženevi, na predavanje, ki se ie vršilo 3. t. m. v Delavski zbornici. Ga. Atanac-kovičeva je v svojem zanimivem predavanju razložila delo in pomen konference M UD in nam zlasti obširno pokazala aktivno in plodonosno delovanje žen. Ženski pokret je predlagal na se:i .Tugo-slovenske ženske zveze ob priliki razprave o materinskem dnevu, naj se uvede nov fo-cijalni zakon-, ki pravi: Vdove, ločene in neporočene matere morajo imeti zakonito pravico do mesečnih rent, katere prejemajo, dokler ne postanejo otroci sposobni za samostojno pridobivanje. Ako postane taka mati nesposobna za delo. imtem ko je preskrbela otroke in nima nikakih dohodkov, ima pravico do trajne pokojnine. Ugovor, da žena ni dosnlaj še ničesar storila za kulturni napredek človeštva, prav dobro zavrača Zofija Lazarsfeldova, avtorica nad vse zanimivega in za ženo in moža poučnega dela >Wie die Frau den Mann er-lebtr. z ugotovitvijo, da ie celotna bitnost človekova potrebna, da se nekaj samostoi-nega in celotnega ustvari, a da žena tega nt mogla storiti, ker ni bila doslej samostojno bitje, nemi v i sn o in v «ebi završeno. ker je bila doslej o vsem odvisna od moža. ni imela lastnega globljega notranjega življenja. Moški i e 2000 let oviral ženo. da bi se raz-vila in sodelovala. Pa pustimo sedaj žem i'00 let. da s« razviia v svobodi in neodvisnosti, potem bomo šele mogli prav presoditi, kakšni bodo uspehi ženinega dela za kulturni napredek človeštva. Češkoslo\-aški zakon ne pozna razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroki. Nezakonski otroci imajo pravico do očetovega imena, če je očetovstvo dokazano. Na 6 do 8 tedenski plačani dopust pred poroko in po njej imajo pravico poročene in neporočene matere. Dopust sc jim šteje v pokojnino in v službo. V Zeclinjenih državah, kjer se pripravljajo za volitve, imajo vse stranke na kandidatnih listah tudi ženska imena. Med temi sla tudi dve Slovenki, in sicer Jemira Zajčeva in Ana Krašnova. Obe kandidirata na socl-jalistični listi. Iz akvaristove torbe O školjkah in drugo Da nam ribogojnica res nudi sliko, ki povsem odgovarja prirodi, denemo v akvarij tudi 1 do 2 školjki srednje velikosti. Da pa moremo opazovati razmnožitev školjk in v zvezi s tem tudi razmnožitev pezdir-kov. denemo kakih 6 do 12 takih ribic ("a mlečnikov, 2/, ikrnic) in 5 večjih školjk v večjo prostorno ribogojnico. Sicer gojimo v večjih ribogojnicah mnogo več ribic, ali ker potrebujejo školjke njih ličinke in za- rod in pezdirki za časa drstenja silno mnogo kisika, bodo večje posode najbolj odgovarjale. Ribogojnica naj bo dobro zaraščena in plast na dnu mehka in blatna in tako debela, kakor so školjke visoke. Če vzamemo barsko blato, iz katerega smo vzeli školjke, je uspeh zajamčen. S takim blatom pokrijemo ribogojnice, '/„ ostane nezasaje-na. To je prostor za školjke. Ostale - s zasadimo prav gosto. Med rastlinami :n med nezasajenim prostorom napravimo mejo s kamenjem ali pa s stekleno vertikalno ploščo. To zaradi tega. ker školjke potujejo. Pri tem bi se oddaljile druga od druge, kar bi bržkone onemogočilo ali v^aj otežkoči-lo medsebojno oplojevanje. Poleg tega bi školjke pri potovanju zadele na korenine rastlin ter j h zrahljale, nakar bi se one dvignile. — Če imamo napravo za prezračevanje ali pa napravo za dotok in odtok vode. je posoda, v kateri hočemo opazovati školjke in pezdirke, lahko manjša. Školjke, ki jih denemo v vodo. so ali slikarski skržki (unio pietorum). ali pa katerekoli druge slikarskemu skržku sorodne vrste. Da spoznamo skržka in njegovo funkcijo, ga opišem v naslednjih vrsticah. Lupini sta izbočeni. Med njima je v notranjosti telo brez glave. Lupini sta na eni strani bolj zaokroženi. na drugi strani se pa zožujeta. Ko denemo školjko v zdelo, zapazimo kaj h tro belo mesnato nogo. ki jo porine v vodo na oni strani, kjer sta lupini bolj zaokroženi. Na nasprotni strani, kjer sta lupini zoženi, se nam prikažeta dve odprtini, druga tik druge in sicer dotckalka in \r-metalka. Školjka odpira n zapira lupini z mišico zaklepnioo. čim pogreznemo školjko v ribogojnico, se hitro zarije z nogo v blato in kmalu ne vidimo ničesar, razen gornjega dela z odprtinama. Dotckalka in iz-metalka sta v širšem pomenu početek in konec kanala. Dotekalka d on asa škržku z vodo vred kisik za dihanje in hrano ▼ obliki alg in vodnih živalic. Kisik absorbirajo škrge, hrano pa usta. od" rožene š'.oljka skozi izmetaiko iz tc!i:>a. Če voda naglo pada, tako da ostaneta dotckalka in izmetalka nad vodo, se vendar opaža tudi v takih primerih, da izbrizga školjka vodo iz gornjega dela, kjer sta dotekali;:; in :z-metalka. Voz 1 sem se s kolesom ob Donavi meri Rrnico in slikovito s sedmimi «t<4pi okrašeno graščino Golubac. Zapazil sem curek, ki se je dvigal od obale ter se v loku spustil v vodo. To se je ponavljalo v kratkh presledkih. Ker nisem nikogar opazi", sem se temu čudil, šel tja in našel vel ke^a škržka. ki je bi! izven vode, zarit v pesek ravne obale, približno dvajset cm od re* e in ki je izbrizga val iz gornje odprtine vodo. Dolnja tretjina jc namreč segala v ps-s?«seda 50 par: za daian;e n.islova a : xx šifro na 3 Din. fl) Praktikantinjo ta elektrotehnično trgovina sore*me Slavka Petan. Sv. Petra cesta 25. 16829-1 Mlado, čedno dekle h: Jlo v dopoldanskih urah k otrokom. N"aslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10861-1 Čevljar, pomočnika ri'>l>-i) izvežbanega, sprej-m.-Tn takoj. Naslov v pg'. oddelku »Jufrac. 16753-1 Dekle pridrv.1 in pošteno, sprejme uo-itelji-tenega. sprejmem v uj -mfikturno trsnvino na Starem trgu št. 26. 16063-1 Kavarn, vajenca « hrano in stanovanjem *pr ■ me Narodna kavama. 17004-1 Prodajalko dobro veizirano v galanterij in tr*£iki, sprejme ve-P;rgi>vin:« v večjem mestu G.T'jii>ke. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva moč«. 16651-1 Natakarico za boljši lokal sprejmem takoj. Prednost Ima mlada in čedne zunanjosti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 168T74-1 Natakarico z majhno kavr^o, ki bi pomagala tud:* knhioji, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16942-1 Službe išče Natakarica pridna ter poštena, išče mesta, najraje na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16799-2 Izurjena pletilja prosi zaposlitve v Ljubljani. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1664-2-2 Vsaka beseda 50 par: ta daje«je nafti nva »H '.a š;f*o pe 3 Din. (2) Sobarica vajena pospravljanja boljših &ob ln zmožna šivanja, išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 166P3-2 Službo paznika pnrtirja ali kaj sličnega išče mlad invalid, vešč tudi špecerijske trgovine. Naslov v oglasnem mldel ku »Jutra«." 10748-2 Prodajalka mešane stroke, išče kjerkoli mesta. Nastopi lahko tak n j ali pozneje. Cenjene ponudbe na podrnž. Jutra v Celju pod »Marljiva*. 16574-2 Mesto dojilje :55 . 5825 Kresal Pavel družba z o. z. pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarstvo Rožna dolina 4«-IV. pri Ljubljani Delo solidno. Cene nizke. Se priporoča, tr K. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi e Ljubljani.