Nered v čakalnici
Razgovor z zdravnikom splošne prakse 41-letnira Valterjem Koser-jem v zdravstvenem domu dr. MBia Kamina v Mostah je bil zanimiv in mi je domala potrdil tisto, kar sem pnčakoval od razgovora. Povedal mi je tudi več stvari, ki bodo zanimive tudi za občane in njim je namenjen tudi ta zapis, katerega naj upošte-vajo tudi pri obiskih v zdravstvenem domu.
»Zanima me, kako se soočujete s pacienti in kakšen je prvi stik z njimi? "
-  Prvi stik je ponavadi najslabši in se ga v taki obliki najmanj želim. Ta je že v čakalnici in pogled na ve-Hko število bolnikov ni razveseljiv. Tudi ljudje se v čakalnici obnašajo, kot bi taU v gostilni in tako motijo zdravstveno osebje pa tudi vse tiste, ki so resnično bolni.
,,Pa lahko ugotovite, kdo je res bolan in kdo ne? "
-  To je pa že težje. Med pacienti je tudi veliko simulantov in prav ti si najbolj prizadevajo, da bi bili videtd bolni. Zdravnik sicer lahko ugotovi, kdo je bolan in kdo ne, toda za to moia imeti čas. Ker pa dnevno pre-gledam tudi   do  50 ljudi, si lahko mislite, kakšni so ti pregledi. S tem ne mislim reči, da se zdravnik ne potrudi, toda če se bo z enim pa-cientom zamudil pol ure, z drugim pa pet minut, potem tudi to ni v redu. Težko je ustreči vsem in če bi bil jaz v pacientovi koži, bi tudi nergal nad zdiavnikom. Toda ljudje morajo vedeti, da je danes zdrav-nikov prav toliko kot pred desetimi
Dr. Valter Koser: ,,Med pa-cienti je tudi veliko simulantov in prav ti si najbolj prizadevajo, da bi bili videti bolni."
feti, ljudi pa veliko več, da sploh ne govorim o sezonskih delavcih. ,,Je teh precej? "
-   Zelo veliko in tudi mnogo več bolezni je med njimi kot med dru-gimi. Je pa to razumljivo. Stanujejo v   mnogo   slabših   stanovanjih  kot dnigi, imajo slabše osebne dohodke in si ne morejo privoščiti vsega ti-stega kot človek z boljšo plačo. Za-to je med njimi mnogo več obolelih, predvsem na prebavifih.
,,So še diuge posebnosti glede bolezni pri sezonsicih delavcih? '
-   Kakšnih večjih ni.
,Jn vendat imajo ljudje občutek, da pri njih ni ravno higiena na naj-višji ravni? "
-  To je res, toda ni tako zaskrb-Ijujoče. Je pa med njimi nekaj več sibečice,   ki  je  res  posledice  ne-
higiene pa tudi pomanjkanja stano-vanj, saj bi to bolezen imel še kdo diug, če bi stanoval v nabiti baraki brcz'potrebnih sanitamih instabcij. ,,Kakfcn je vaš dclovni dan? "
-  Delam nonnalno kot diugi, le veijetno intenzivneje  kot maisikje drugje, saj so ljudje venomer na vra-tih in vsakomur se mudi. Tudi po pet jih pride v sobo in vse to me sili, da čimprej naredim.
,,Kako pa dežuma služba? "
-  To pa je poglavje zase. Dežur-stva je precej in tudi ljudje so takrat, kadar potrebujejo dežurnega zdrav-riika,  veliki egoisti.  Kličejo ga za vsako malenkost in želijo zdravnika na dom. Pri tem pa ne vedo, daje morebiti nekje drugje nekdo, ki res-nično rabi zdravnika. Zato naj ljudje vedo in si zapomnijo, naj dežurnega zdravnika  kličejo res tedaj, ko ga rabijo.
,,Kako pa je z alkoholiki? Kot vem, je tudi v naši občini ta pro-blem kar velik!"
-   Res je, tudi naša občina ima veliko alkoholikov  in so pottebni zdravljenja. Toda na žalost je tako, da ni zakona, s kateriin bi prisilili alkoholike,   da bi se zdiavili.  Pri-pomnil bi še, da je v Jugoslaviji nad 15 % vseh ljudi alkoholikov, da po-troŠjo letno na primer za alkohol nad 250 milijard in da pride na vsa-kega Jugoslovana  12 litiov čistega alkohola! Pri tem se izgubi tudi 10 let delovne dobe.
,,Kako skušamo tem ljudem po-magati? "
-  Na razne načine, toda o ne-keni uspehu še ne moremo govoriti, vsaj ne v veliki množini. Pred krat-kim je bilo v naši občini ustanov-ljeno društvo  ozdravljenih alkoho-
, likov in z njimi si mnogo obetamo — ' da bo pomagano vsaj tistim, ki bodo . zmogli  toliko volje in se bodo šli
zdravit.
,,Kakšni  pa  so osebni dohodki
zdravstvenega osebja? "
-  Splošno je znano, da so osebni dohodki v zdravstvu pod poprečjem in da je za družbene službe čedalje manj denarja.  Pri tem je udarjeno nižje      kvalificiiano      zdravstveno osebje. Zaradi pomanjkanja denarja smo morali zapreti ambulanti v Dol-skem in. Jaršah. Koliko zaslužim in če imam bajno blačo - to pa naj vam pove podatek, da dobim za uro dežurstva 7,50 din.
,,So kakšne značilnosti, s kate-rimi se siečuje vaš zdravstveni dom kot celota? "
-  Nekih posebnih ni, le da ima naš zdravstveni dom več veneričnih obolenj kot podeželski zdravstveni domovi. To pa je zopet razumljivo glede na sestav prebivalstva. Ceprav ni :nnožični pojav, pa so te bolezni v porastu in treba jim bo posvetiti več pozornosti.
To in še marsikaj mi je pripove-doval simpatični zdravnik. Pri tem pa sem spoznal in dojel njegovo željo, da bi se ljudje predvsem do--stojneje obnašali, kadar prihajajo k njemu po pomoč. Na zdravnika moramo res gledati z druge perspck-tive, kot si včasth domišljamo. S tem bomo koristili tudi sebi.
E. Svetek