List 45. gosp dar i brtniške in Î\%% J- tf*®« *.> Jsi* \ Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90kro pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo novembra 1864. Gospodarske stvari. Seme svilnih crvicev najbolj hvaljeno. Našim svilorejcem v priporočilo. Gospodarstvo v redu imeti, ni nobena coprnija ; jaz imam gotovo sredstvo , da svoje ljudi v pravém redu obdržim, in tega sredstva sem se od neke kravarice naučila. Ko sem se omožila in ko sva z možem potem to grajščino v štant vzela, ta kravarica nikakor ni hotla zjutraj zgodaj vstati. Ko jo zastran tega dobro Dunajska kupčijska in obrtnijska zbornica je 28. oštejem, mi odgovori: „Pri nas mora gospodar ----J——.. ---J--- —-----J '--- .---*----J . «"^J^M "" * * x oktobra kmetijski družbi pisala, naj svilorejcem (žido- prvi na nogah biti. rejcem priporoca j apansko seme, kterega ima svi- Te besede so mi jako v ušesih zazvonile, akoravno jih od začetka nisem popol- lorejno društvo v Vratislavi v pruski Slezii (Seiden- noma razumela. Naenkrat pa spoznam celo resnico teh ziichterverein in Breslau) še nekoliko na prodaj. Ko je besed, da se namreč v gospodarstvu mora vse le leta 1861 se ekspedicija pruska podala v izhodnjo Azijo, brem izgledu gospodarja in gospodinje prisiliti, je iz Yokuhame na Japanskem přinesla nekoliko se- tišti gospodar prav neumno ravná, ki se dá ob mena ondašnjih svilnih črvičev v Vratislavo, kjer so se še le k zaitrku buditi, od poslov pa teria. da po m doda uri mena onaasnjin sviinin crvicev v vratisiavo, Kjer so se se le K zajtrKu Duaiti, oa posiov pa terja, da so že ne le iz izvirnega semena leta 1861, temuč tudi drugo, ob treh pri delu in si ne privoščijo ne najmanjšega tretje in četrto leto iz že domá pridelanega semena iz- veselja. — Ko drugo jutro ura rejeni črviči kaj dobro obnesli. Ko so črviči druzega mozu Gospodar mora naprej! bije 7 Ko rečem svojemu pa je bil po semena bolehali in cepali, ostali so ti popolnoma zdravi, tem večkrat na nogah , so bili tudi vsi posli nagloma Ravno tako so japansko seme potrdili na Laškem. pri rokah, in od tega časa mi ni treba bilo nikdar več Gosp. L. Villain, ravnatelj vojvoda-Melziških grajšin v ďekel zastran dolgega spanja zmerjati. Res, da od za- Bellaggii, japansko seme povzdiguje ter pravi y y nad vse da letos ; ko so črviči kasmirskega ? druge bukare- četka je bilo nekako težavno 9 tako zgodaj gorko po- steljo zapustiti ; ko sva pa že nekoliko Časa zgodaj škega, črnogorskega, macedonskega semena itd. tako vstajala, sva se tega tako privadila, da naji ni trpelo slabi bili, da se pri nekterih vélikih svilorejcih ne ena čez navadni čas v postelji; in če ob praznikih tudi eno gosenica ni zapredla, se je japansko seme tako dobro uro delj poleživa, se vendar vselej ob pravem času iz-skazalo, da so črviči, ki so iz tega semena izlezli, budiva. Vsak praznik nam je bil potem še posebno zdravi ostali, če tudi so bili z unimi bolnimi skupaj. No! to je menda hvale dovelj. Da pa je ta hvala tudi resnična, skor ne moremo dvomiti, sicer bi društvo priljubljen dan. yy To tedaj, dragi moj, je vsa skriv- nost vratislavsko in g. Villain lagala misliti. , in kdor jo vé dobro sukati, ne bo mu gotovo nikdar treba o zmešnjavi in nerodnosti v gospodarstvu tega pa ne smemo tožiti; gospodar mora naprej, če hoče, da bodo Zateg volj balega yuijvj ker smo jo letos z domačim blagom (hauptmanu) oulicj»í, ui mu na maaium o&m večidel slabo opravili, bi bilo v prihodnjem letu posku- vedaval, naj kakor junak sovražnika napade. Tako pa siti z japanskim semenom , iz kterega črviči predejo ravná dandanašnji veliko naših gospodarjev; dolgo ho- njegovi podložni za njim koračili. Vojak bi se stotniku smejal, ako bi mu za hrastom skrit zapo- belo svilo, izvrstno na vsako stran Vratislavsko društvo prodaja japanskeg čejo ležati, dobro jesti, za pečjo ali v gostivnici sedeti j semena družina naj pa trpi brez usmiljenja. To nemški lot (Zoll-Loth) po l3/4 pruskega tolarja (3/4 preuss. bo nikakor šio: Gospodar mora naprej ne gre in ne Thaler.) Ako elij kteri svilorejci tega semena, naj se obr JL U V J. Moser v gospod. listu za Svabsko. nejo ravnost do omenjenega društva v Vratisl ali pa do kmetijske družbe v Ljubljano in ji pošljejo denarja, kolikor želijo semena. Pa kmal y da se naročilo kmali odp prepozno priti Goveja kuga. Na Kranjskem. Po volih iz Reke prignanih se sicer utegnemo je v Po stoj ni začela goveja kuga okoli 15. oktobra. Do 31. oktobra je zbolelo 26 goved, 12 jih je pogi- aj t t Gospodar mora naprej nilo je ; 37 pa jih je komisija pobiti dala > j mOC , ili a i_i u m cv Aauuoiic* jjuuuo v. j.iw j " jf% kužni postojnski živini zatrosila kuga v Orehovek mahoma zadušila pošast Na da bi se, ako paši se je po da so moji posli v vseh rečéh, kakor se spodobi!" — mi je rekla gospodinja G., ko sem jo „Vi se čudite, 9 kjer je v Mali Otok govedo poginilo , kjer je y so jih pobili y in pa tudi poginilo y enkrat obiskalana gradiću, ki gaje nje mož v najemscini „Da, draga moja ! , — _ če (štantu) imel. pravi dalje moja bi mi Po naznanilu c. k. postojnske gosposke bilo nobene kužne živine več v teh pozneje ni še kaj prikazalo. pa so jih pobili. novembra ni se je okraji rateškem ni krajih, ako mora obveljati; bes bi mogel posla lopiť, ^ „ . _ enkrat na stran mahnil in ne storil, kakor ukazem, bilo 28. oktobra nikjer goveje kuge več, ker je komi- § % si ja v Jablani, kamor seje bila tudi ta pošast pritepla, ljansko, in Siseško - Vukinsko - Feričanško - Oseško- bolno in sumljivo živino pri Podpeču pobiti dala. Orehovci kostanjeviškega okraja je potihnila kuga. ako Vinkovško-Rurnaško-Zernunsko. *) Po teh železnicah bi se tom). Na Kočevskem je je menda že tudi konec se nenavadno spet ne prikaže kje. Na Hrvaškem —• iz vojaške granice. Dokler ne bo tù mirú s kugo, so sosedine dežele in zlasti kranjska zmiraj v veliki nevarnosti. Da pa na Hrvaškem je se zmiraj mnogo kužnega semena, vidimo iz naznanila poti sklene z avstrijskimi planinskimi deže- najplodnejše evropejske zahodnje dežele skle-nile z jadranskim morjem in jutrovimi deželami (orien- riMH ■Hfittlll naj- k r a j š a pot. Iz Londona v Carigrad je ta pot 2) Banat, avstrijska žitnica, se tako po najkrajši c. k. general-komande zagrebske od 30. oktobra 1864, lami po kterem je kuga še v likanski, varaždinski št. jurski, gradiskanski in vini pa tudi s Svajco j Francozkim in Angležkim. pa tudi v vojaški zádrugi v Petrinji in v ba- Nemške dežele se pomaknejo potem blizo do do najitnenitnejsih avstrijskih pri-stranišč aíi ladjostaj. Skor enaka pot je iz Trsta banalni polko- jadranskega morja in nalni polkovini. Poslednjega meseca zapisnik kaže 301*7 in Reke v M ona kovo (Míinchen) ali na Dunaj. goved ? ki so zbolele, poginilo jih je 2675, pobili so jih 28, ozdravilo se jih je 839. Dosihmal je voja- Ako si mislimo železnico čez Beligrad Žofi jo ška granica z gubila za govejo kugo 25.742 goved, sfc0 železnino za ovcjo in kozjo kugo pa2164 ovác in goved. Grozna škoda! Velika večina je poginila, pobili ali zaklali Adrianopel in Carigrad, je to najkrajsa pot za avstrij- 7 jeklenino in mnogotero drugo blago do crnega morj a so jih menda celó malo, kakor nam kaže današnji za- pisnik. Tudi v Bosni razsaja še ta pošast. Železnic nam treba. Spisal V. C. Župan, trgovec y Ljubljani. Da se kupe ij stvo, obrtnijstvo in národno treba nam gospodarstvo dandanašnji povzdigne železnic, ktere so glavne pomocnice, da to, kar imajo v eni deželi obilo, hitro in po najkrajši poti prepeljejo v deželo, kteri pomanjkuje tega, kar ima una preveč. Ni ne res, da se ktera dežela ponašati more, da vse prideluje in vse izdeluje, karkoli potřebuje; Avstrija zamore največo moc doseči le tadaj, ako se s svojo kupcijo obrne vjužne dežele. Jadransko morje in jutrove dežele: to naj bi bil kompas, po kterem naj bi se avstrijske železnice sklepale. ** Trst in Reka sta že po svoji legi ustvarjena za to, da bota za kupčijo svetá prevažni bro-dišči, zlasti, ko bo dodělán sueski kanal, o kterem ni dvombe več. Po nameravani ti železnici se bo les velikan-skih gozdov slavonskih lahko dobro prodaj al ; ker bo kratka pot do Reke, se bo les za ladje lahko le sem vozil, in ta kupcija v unanie dežele bo liko 7 ta dežela, na pri-ima žita in vina sila veliko, al reva je na platnu kedaj še ena najvećih za Avstrijo Stara kupčijska cesta iz Trsta sploh iz m* m svili , železa in jekla nirna itd. itd. Previdnost Božja je zatoskrbela, da ima vsaka dežela vsaki narod kaj, česar druge dežele nimajo tako obilo ali saj tako popolnoma ne , gré kar naravnost č e z L j u b Ij a n o, Belak, Tiro le na Nemško. Prav Belak in Ljubljana sta bila najimenitniši špedicijski mesti za trgovstvo iz juga aíi morebiti celó ne. Proti gornjim krajem, in iz gornjih krajev proti jugu. To pa delà, da je dežela zavisna od dežele, da narod ne more biti brez pomoci druzih narodov. Na Angležkem in Francozkem železnice že davnej namestujejo poprejšnje velike ceste. Tudi Nemčija na- in prav ta preimenitni cilj in konec morajo želez- pravlja čedalje več železnic. Ne gleda se več na para- nice imeti, da združuje jo dežele, ktere se najbolj po- lelne linije ; gleda se le na to, da se kup čí i odpró trebujejo. Statistika je dokazala, da je ni čez Avstrijo de- žele v Evropi , ktera bi tako bogata bila vsega 7 ze mlj a rodí, žalibog! da pa je tudi res da kar no- bližnje pota 10) Na Tiroljskem, Koroškem in Kranjskem je veliko vodá in gozdov, kjer se poleg železnic za- morejo napraviti velike fabrike. Ni je dežele bena država ni tako malo storila za izvaževanje svojih na suhem da bi bila za obrtnijstvo tako pripravna pridelkov v ptuje dežele, kakor ravno Avstrija. natu po 2 gold., pa Ba- kakor je Kranjska zavolj bližine jadranskega morja žitnici avstrijski — ponujajo danes vagáa pšenice in jutrovih dežel. Kjer pa zdaj železnica čez Kranjsko v se kupca ni. Londonu e ista pšenica gré prav po mrtvih krajih skalovja in močvirja morebiti dvajsetkrat dražja, ker Avstrija ni še skrbela da bi se po najkrajši poti iz Banata peljala pšenica v London, kjer bi se lahko prodala. Ne bom se spuščal v pretresovanje tište spomenice, ki jo je c. k. kupčijsko ministerstvo na svetio dalo, da se vidijo železnice, ki jih ima Avstrija že ali jih na- kjer ni vode, ne » lesa, tedaj ni mogoce » fabrik osnovati. bil kolodvor na desnem Soričinem bregu; od Medvod gré prav merava še napraviti; <*i h^ uluio> ^«j, uu ux opomnil tega, da naj več davka v cesarstvu na- na morem si kaj da ne bi šem plačujejo zemljišča ali grunti; ti pa jih zamorejo odrajtovati le takrat, kadar jim je mogoce prodati kmetijske pridelke. Ravno zložno do GodeŠić blizo Loke, kjer bi bil kolodvor za Loko, Zeleznike, Poljane itd.; odtod gré čez soriško polje proti Drulovki pred Kranjem, zapusti gornje polje in se doli podá na desni Savini breg, kjer bi pred mostom v Kranji bil kolodvor; odtod gré poleg Save do gornje Besnice proti Pod- nartu, kjer bi postaja bila za Tržec , Kropo , Kamno^orico, pod Radolco gré čez Savo in pri Bleákem mostu bi bil kolo- tako mora obrtnijstvu pot odprta biti svoje izdelke. 7 da spečá dvor za Radolco, Bled, Bohin itd.; potem gré na levem bregu naprej do Jesenic na Kranjsko goro, Belo peč in proti čez Arnoldstein v Belak brez vseh težav, Trebizu se zasuče Oziraje se na nacrt avstrijskih železnic povdarjamo posebno važnost sledečih: St. Petersko-Reško, Reško-Karlovško-Siseško, v prvi vrsti pa Briksenško-Lienziško-Belaško-*) Lj ub- tako, da na tej poti ji ne enega predora (tunela) ni treba, e pred 20 leti je rekel neki Anglež: „Ta Zemun bode »e I» čas «* kdaj Liver pol!" Takrat so se smejali ljudje tem beseda; ni vec tako deleč, da bi bilo smesno to pre- imeli Podoba je, da rokovanje. Ko bi bili avstrijski diplomati bolj Avstrijo pred očmi * Gosp. Fid. Terpinc, predsednik kmetijske družbe, je načrtal pot, po kteri gré brez vseh ovér in težav želeanica iz Ljub-„ane^T Belak, tako-le: Od ljubljanskega kolodvora gr® proti St. Vidu; odtod doli proti Savi do Medvod, kjer bi kakor Nemčijo, v ze davnej bi bili v prevdarek vzeli to pre- važno vprašanje in bi bili mislili na jugoslovanske dežele in narode. Le jadransko in crno morje moreta Avstrijo na- praviti premožno in mogočno, nikdar nikoli pa ne nje morje (Ostaee)! v z h o d- Pi«. 365 11) Bogate zaklade premoga posavinskega bode da napravljajo železnice in vseučilišča, ki imajo trojne železnica ljubljansko-belaške lahko fužinam na Gorensko in tako bo železnica koristila kanske naprave dovaževala sodnije za bolje izpoznanje pravice in za druge veli- razprodaji premoga in bode podpora fužinam. 12) Gor en ski strani Kranjskega, kjer je obrtnije veliko, pa bi ljubljansko-belaška železnica še v poseben dobiček bila; saj je znano, da Gorenec vse svoje blago v Trst in v južnoslovanske kraje pošilja. Nasproti pa tudi največ živeža, kakor žita, živine, vina, dobivamo Kar se tiče načela, po kterem so se napravile nove države, se sme v obče reči, da sploh veljá pravilo narodnosti in edinosti jezika. Po starih Rimljanih, ki so iznašli idejo pravice in države v večih razmerah, so podedovali to idejo prvič njih potomci na Francozkem in Spanjskem bivajoči, sicer premagani z orožjem od iz Hrvaškega. Izložba zagrebška je svetu častno pokazala bogastvo, ki ga hranuje trojedina kraljevina v svojem nje dru. 13) Važnost omenjenih železnic v vojaškem oziru lahko dokažejo izvedenci v teh zadevah. Ta predlog, prav temeljito osnovan sprejela soglasno. Bog daj, da bi obveljal tudi na Dunaji! 7 J0 zbornica Frankov in Gotov, po ravno tej ideji so pa vendar sčasoma postali premagavci svojih premagavcev. Tu kakor pri Bolgarih se je kazalo, da duh vendar silo prema-guje; zmagoslavni nemški in finski narodi so poginuli v premaganih Rimljanih in Slovanih, so zgubili svoj jezik čas kose pomenu Avstrije. svoje spomenike, svoj organizem; kratek je bil karolinskega cesarstva ; ko je bil razpadel namajhne se je starorimska ideja države zopet dvigavala vojvodi, da Pri vsaki javni priložnosti trdimo, v vsaki borbi mogočen ; vse se je auov/ , otaiutimoft« iuv>j« ui^avb uvicavaia, in na Spanjskem pa na Francozkem so pomrli majhni 1 1 • • v • • kraljici in za národně pravice se opiramo na to, da mi Slovenci borb se je zedinil narod in da je bil zgodilo brez mnogih medsobnih t in lepi plodovi so se rodili iz zedinjene moči. smo dobri in zvesti Avstrijani. Naj mi je tedaj dopu- Al je Kolumb dobil podpore v majhnih državicah tište misli in naše čuti o tej reci preiskujem, dobe? Ali bi pozneje bila francozka prekucija mogla ščeno, da naše da razjasnim: ali smo, in zakaj smo dobri Avstrijanci, odstraniti toliko krivičnega feudalizma, toliko vladarske zakaj ji a ljubimo našo očetnjavo v državnem poménu? samovolje iz Evrope, ako bi Francozi ne bili zedinjen Člověk sam za rota; o njem ne da životari ; naša bi se, posamezni se moglo člověk, je borna si- mogočen narod bili? reči, da živi, ampak samo Nemci v sedanji Nemčii so dobili idejo države od domišlija si celó ne more misliti čisto Frankov po Karolu Vélikem, ki jih je premagal. Vendar samega člověka in njegovega življenja. Clovek živí v se ni mogla država pri Nemcih vkoreniniti zoper stare društvih, v večih in manjih; te društva so različne ali državice, ki so bile večidel po narečjih napravljene; po pomenu, po ideji, ali po obsegu. društvo sv. cerkve od države, tedaj sv. vere in pravice : če pa ločim , Ce, na pr., ločim vsak cesar se je moral boriti zoper vse druge kneze ? ločim po ideji cesarstvo je ostalo slabo, pozneje je celó poginulo. na pr • ) župe ali deželo od srenje , ločim ji po obsegu. Da pri- dekanijo od sedanjem času nam vendar vsak nemšk časnik pripove- d uj e da Nemci državne edinosti zeló pogrešajo 9 da si dem do pomena našega avstrijskega cesarstva, bode mi je želijo, in da bi jo radi si pridobili, vodilo človeško društvo gledé na pravice njegove Prvo Tudi med Slovani ste se dve veči državi, ruska in ? najbolj ozko, vse človeške namene obsega- poljska, učinili od zunanjih premagavcev; tretja in joče društvo je rodo vi na. V rodovini se vera učí, se štrta pa, namreč srbsko cesarstvo, potem česko-morav- Bog časti, tedaj je rodovina tudi verozakonsko društvo ; ska država ste bili plod domaćega mišljenja. Vse te v rodovini se pa tudi skrbi za red in pravico v hiši, štiri države so se napravile po jezikih, saj v toliko, da treba za te- je jezik vladajočega naroda tudi bil državni jezik. Ruska za to, da se vsakemu priskrbi kar mu um v*c% »ooiw/ujw pi ioai mi , rval Juliu, je n cucv uc\ io- jo viauoju^tí^a uaiuua iuui un ui/jayui jc^ia. jli lesno in dušno življenje; rodovina ima svojo kázeňsko velika država je ostala po velikem številu Rusov. moč itd.; tedaj je rodovina prvo društvo za pravico j iivuaj j kj luuuïiua vu uiuoiTU u J UUJ Nadalje so se narodi že v starodavnih časih zdru- hotel drug druzega. Ta večna borba Je oslabila vse žili po narečjih za više pravne namene. Za brambo borivce tako, da se te tri države niso mogle krepko so imeli svoje vojvode, za pravico sodnike v večih ali ustaviti mogočnim zunanjim napadom; razpadle so tedaj. manjih deželah. Srbi, Hrvatje, Slovenci, pa tudi Bavari, Zgodovina nam kaže, da pa vendar samo pravilo Švabi, Franki itd. so bili deželne društva, veče društva jezika ni držav vezalo. Ako bi bili narodi le ločeni po za pravico, razdeljene po narečjih. V tem se je že po- jezikih, nikjer pa ne združeni, borbe bi ne bilo ne konca kazala moč jezika, ki veže vendar še najbližje v narečju. ne kraja. Se dandanašnji vidimo, da se narodi bolj Neizmerno dolgo časa je preteklo, predno so postale sovražijo ondi, kjer niso zvezani po državah. Francoz še veče društva za pravico, namreč sedanje velike dr- v Belgii in zave. roke, na Švicarskem Nemca ne sovraži toliko, raď nič Clovek, ki zgodovino premišljaje pozabi Božje kot na drugih mednarodnih mejah, kjer bi si ga druzega ne vidi, ko krvave borbe, in zmago spravil pod peto; v Avstrii je dosti več mirú med Nemci in Slovani, kot na severnih medsobnih mejah teh mocnejšega nad slabejšim. Al te borbe in te zmage, te velike in strašne krivice proti slabejšemu, krvoločnost dveh velikih narodov. Anglež, ki ,----- ;-------------r ---, ^ r v^*^ v^vv^ ~ » v" » w»*— —- —--- —. m grabljivost mogočnih vladarjev so pa vendar po Božji državo in nobenega soseda, tudi nikogar ne ljubi previdnosti vse človeštvo zedinile v mogočne društva, vsi drugi narodi ga zavolj njegove sebičnosti črtijo. ima sam za-se svojo pa skrbijo za najvišo posvetno omiko, za brambo na Više pravilo viša vzunaj, za ic* uMj j^uj y v uii u u ujitvu y jLiCk* Ui število in prebivališca avstrij- skih narodov, moramo priznati, da nobeden teh narodov samotež ne bi mogel načiniti države , pa da tudi njih mm Maso vsi v Avstrii; njih število je premajhno, Nemci ni mogoče lociti in z drugimi državami zediniti. gJan so raztrošeni po vsi Avstrii Nemec v Avstrii zvonec nosi jenosti v materialnem delu . ki danjega nostih mnogo iznašel po svojem šljevanji, in da dnosti si bomo vendar majo drugi narodi. y zlasti po voji izur ploh znamenje se- časa; ne dá se tudi tajiti, da je Nemec v zna- trudljivem premi-tudi nemška umetnost visoko stopnjo y Čehi in Slovenci smo vri- dosegla. Prvak v umetnijah je pa vendar še Lah ostal njeni kot klin med druge narode; Lahov bo moralo nekaj zmirom ostati v Avstrii, jdeš ga pri muziki ^ t • i A 1 r y ktera jim ne more pu- se UC1JO itd malarj potujej na Laško > da štiti slovanskega primorja, kjer so raztrošeni; Poljakov tedaj t in Jugoslovanov se je moralo nekaj pridružiti naši dr- ko ste razpadli preslabi njuni državi. Tù in tam da da se narodi v njej drug se arod V f UC1 zavl, ivvj oio lazj^nuu jji voiaui ujuui ui /ju» i. jl U IU laiu ti narodi nisojlrug zraven druzega, ampak vse križem Namen Avstrije drugega pospešujejo: svoje blago med seboj menjajo takem noben narod v Avstrii ne more imeti celó itd od naroda , da Re3 j da na ležijo; med Cehi in Slovenci so Nemci in Lahi Magjarskem se nahajajo v štirih vaséh štirje narodi pa zraven zopet štiri vesi z različnimi narodi; tam se po e h naprav le edino po svoji narodnosti, da se vsak mora tù in tam nekako omejiti. Za sedaj mora tudi vsak priznavati, da se je enemu narodu prevec vzelo, drugemu Magj ari Rumuni in Nemci. prekrižujejo Srbi, Pešta so Srbi, bolj proti jugu sami Magjari. Tik prevec dalo vse to bode izginilo pred velikimi do-Na Er- brotami in koristi, ki izvirajo vsakemu avstrijskerau deljskem se vse to ponavlja; ravno tako je v Bukovini pa tam , kjer Magjari mejijo > narodu iz mednarodne zveze. Kar še ni, moralo bo ali sati začnejo z Rusini in Slovaki. prav za prav se me- biti; delajmo povsod na postavni poti na to da r a v- > da Ce nas res lega veže v Avstrii y se bolj nas veze namen národnega občenja, národně vzájemnosti. Se najnovejši časi so razumeli idejo zaméne národnih i dej. Za to misel je Avstrija kot nalašč stvorjena. Ce se oziramo na posebne lastnosti, na národnost avstrij- skih narodov, opazimo veliko razliko , pri vsakem narodu posebno lepoto njegove duše. Kdo je prvak v avstrijski armadi? Kdo drug kakor Magjar. Vès drug svet nima naših Husarjev. Ali bi Magjar molčai, ako je treba krepke, moške besede za nopravnost bode delež vsacega naroda, to je vsak narod v Avstrii vživa, kar mu gré po pravici. Ako dosežemo ta uzor, ta idejal, smemo se ponosno po vsem svetu ogledati in vprašati: kje je država Avstrii enaka? Taka država je vredna vse ljubavi, ktero člověk skazuje svoji ocetnjavi; to državo ljubimo Slovenci zraven boli vse svoje ljubezni do slovenske domovine jo bomo ljubili, kadar se bo bolj približala in se našemu uzoru y kadar se nam bo odměřila popolna mera ná- taki Av- tudi za pravico in svobodo? Ko je presvitli cesar leta 1860 sklical pomnoženo državno svetovavstvo, bili so Magjari rodnih pravic in splošne državne svobodě, strii je dosti prostora za našo narodnost, vzájemnost z našimi najbližnjimi brati—Slovani. Našla se bo dostojna vez s Hrvati, pomnožila se bo zaména pa da se Je s Cehi in z drugimi Slovani. Ne zabimo prvič v Avstrii pred nekterimi leti sprožila misel naj y se vsako leto shajali učeni možje vseh slovanskih narodov. Take in enake naprave, akoravno so prvaki med govorniki zoper absolutizem , zoper germanizacijo, zoper centralizacijo. Tedaj jim moramo pripo-znavati neko posebno moč volje in djanja, — če tudi ne zabimo, da so dosihmal največ le za svoje pravice, dosihmal časi bili neugodni, bomo vendar v Avstrii pred za svojo svobodo delali. ^ dosegli ko drugod. Žatoraj ne obupajmo; delajmo, pa Oziraje se na Slovane, najdemo pri Cehih posebno moc in stanovitnost pri vsakem delu, posebno na poli- tičnem polji. Kar se tiče mirnega, krepkega, svobod-nega napredovanja v političnih zadevah , vsi avstrijski narodi odCehov; nikjer ne najdemo take dosegli ko drugod. Žatoraj ne obupajmo; delajmo bolje bode, in iskrenega srca bomo Avstrii rekli: Ti naša ljuba mati, ti cvet vsakovrstnega národnega živ- naj se ucijo ljenja y ti vez in mir Evrope Bog te živi ! Dr. Srnec. edinosti pri volitvah, tako krepkih in pogumnih boriv-cev med časnikarji. Poljaki Še niso pozabili svoje samostalnosti in žrtev Pisma ktere tirjal obstanek njihove majhne države; davali so vse, blago in kri za državo, in še zdaj, še slovenskega učenika svojemu bratu. .Ie lani so davali. Taka vnetost je velika moč, ki mnogo zmore, ako se obrne na rodovitno polje. Jugoslovani imajo prave bisere v svojih starodavnih napravah ; omenim samo last člověka na zem (Dalje.) 14. Pismo. Pod Ratitovcem na Gorenskem. sklepu zadnjega lista sem se mudil pravic zádrug, rodovinsko v duhu med zalimi Hanaki ; naj Ti toraj po obljubi Premili moj î f po kteri ondi ni siromaka; ni ga danes v se kaj o njih povem. Prebiva ti ta narod na- bil saj deležnik tega ali unega zem- prej od Napajedla (sosedna postaja od I i radi ša) krog ljišča; kako ozkaje vez v rodovini, se spoznava iz mno- Kromeriža, Prerava in ilolomuca v tako lepih okrajinah goterih imen za razne razmere v rodovini. Šurjak je se brat moje zene; mozev brat je djever za zeno; svak je da slov : jim prideva, in sicer y> moravski raj." Ni toraj čuda po vsi pravici, da slavilni na- y SO tudi on- (C Nemec ima eno samo besedo dotni prebivavci kaj zali in čvrsti. To so ti posebno Hrvatje imajo razun tega še lepo napravo orjaške, visoke postave, in zlasti nad moškim spolom moz moje sestre; „SchwagerHH m ^H^l^l ^^^H svojih županij , v kterih si sami skrbijo za pravico in zapaziti je nekaka enakost z orientaljci; kajti Hanak za javne zadeve, in ravno po tem si branijo narodno po obličji mlade kože, vpognjenega nosa, belo-rdeč ia svobodo. belkasto-redke brade. Oprava njihova je posebno lična. Tudi Slovenci nismo zadnji med avstrijskimi Slovani ; Nosijo ti visoke škornje do kolen (kakor nekdaj Kranjci), namen našega mirnega pa stanovitnega napredovanja zagorelo-rdečkaste baržunaste kratke hlače, tamno-ze-je najčistejša človeška, razmerna omika na vse strani; velike težave, ki nam še sedaj rastejo iz lege naše de- lene suknene pruštofe, ki so umetno z drobnimi prevo- žele zami in traki obšiti in vezeni, zeló tako, kakor jopiči y od treh strani s tujimi narodi obdane, bodo sča- ogerskih huzarjev. Cez to obleko pa nosijo še svitlo- modre plašče, ki imajo za vrhom mnogotero kratkih nadplaškov (Krágen). Po koncu stojeći vratnik zaljšajo belo-nitne, pri premožnih celó srebrno-nitne vezenine. Oglavje je Hanakom nizek crn klobuk z velikimi okraji. Kakor se mi je ta narod poprej v cerkvi prikupil zavoljo iskrene pobožnosti svoje, tako mi je tudi njegova družbina obnaša jako jako dopadla. Bilo jih je polno krog vseh miz; jedli so in pili, pa tako mirno, tako tiho, tako krotko, kakor plašljivi otroci. Govorice njihove bile so prijazne, pa tihe; o šundru, kakoršen se po naših gostilnicah pogosto vganja, ni bilo sledů. Res , nisem se mogel prečuditi tako krotkému narodu. Kmali so me ovohali, da sem iz daljave. Prijazno me je marsikaj ta ali uni poprašal : čeravno teže , kakor z našimi brati na jugu (Hrvati in Srbi), smo se za silo vendar le pomenili. Pozno sem šel k pokoju. Prvi zvon naslednjega jutra — bila je nedelja, 25. dan oktobra — prebudil me je iz sladkega spanja, pa menda tudi vse druge, kajti po vseh hišnih kotih jelo je mrgoleti, gibati se in glasiti; v hipu je bilo vse na nogah in je hitelo v cerkev. Tudi jez kmali odrinem in ker je bilo jutranje opravilo še le ob 7. uri, sem imel priliko, zdaj cerkev bolj na tanko pregledati. Bila je nekdaj kaj bogato ozalj-šana, ker obok, stene in kuplja so prenapolnjene s štu-katurnimi podobami, z malarijami in zlatarijami; al pozneje je bila zeló zanemarjena, tako, da bo treba tisoče šteti, ako hočejo, da bo krasna kot nekdaj. — Razun vélikega in dveh oltarjev v glavnih kapelah jih šteje cerkev še trinajst drugih , vendar so zeló vsi umetni-kove pomoci jako jako potrebni. Skoda, da je čas z nemilim svojim zobom preveč že tudi oglodal molitvene stole nekdanjih tukajšnjih samotarcev. Stojijo pri cer-kvenem razkrižji na vsaki strani pred dvěma kapelama, in so z umetnimi rezljinami in podobami ozalj-šani. Enako nakrašene so tem stolom tudi naslonila, ki segajo do dobre polovice kapelnih višin in so toraj te štiri kapele tudi brez oltarjev. Ceravno je cerkev velika — ena najvećih v Mo-ravii — v jutro moje nazočosti je bila skoraj čez in čez polna, ker ste bile prišle do jutranjega sv. obreda zopet vnovič dve procesii; ena s petjem, drugi pa je petje spremljevala tudi vršeča godba, kar je bilo kaj lepo slišati. Ob 7. uri je bila naj prej pridiga v českem jeziku, potem pa sv. maša, pri kteri je ljudstvo po vsi cerkvi z uneto-krepkim petjem spremljevalo globoko-bobneče orgije. Stejejo te orgije 32 spremenov, tedaj si lahko misliš, kako veličastno da pojó. Že na večer poprej so mi pravili, da od Hradiša do slovece velikanske trdnjave holomuške je le pet železničnih postaj. Že neki učenik ljubljansk nam je v šoli večkrat kaj mikavno o Ilolomucu govoril, — tam biva mi sedaj tudi blag rojak in iskren pobratim T., — svet pa, kakor, brate, veš, kaj rad gledam , — naj bo, si mislim : kjer je suknja, tam bodi še ruta, — šel bom še Holomuca gledat. In storil sem tako. Okoli pol 10. ure zjutraj zapustim, akoravno ne še rad, za vès čas življenja nepozabljivi mi Velehrad, in urnih korakov pobrišem jo od tam. Izvolil sem si bil ta dan vozno pot, ki jo opasuje lep drevored. Národ je vrel ravno zopet od vseh straní k véliki maši. Pogostoma sem se oziral nazaj na sloveči Velehrad in na košato razvalino Buhlov, ki od zadej doli raz strme višine drzovito nadvladuje milo - čarobno dolinico moravskega Betlehema. Bil sem že precej dalječ, ko mi zanese hladni vetrič na uho neizrekljivo lepo doneče harmo-niske glasove težkega in dobrovbranega velehradskega zvonila. (Tehtajo ti : véliki zvon 68 centov 54 funtov ; srednji 34 centov 70 funtov; manji 17 centov 80 funtov, vsi tedaj 121 centov in 4 funte. — Leta 1738 preliti veljali so deset tisoč goldinarjev.) Kmali sem zgubil zdaj sloveče mesto spred oči in pospehaval sem korake, da bi me dunajski vlak ne popustil na smodišču. Zdajci dospem do postajskih poslopij hradiških, kjer je že mnogo sveta čakalo bržega hlapona. Prižvižgavši nas nabaše dovolj v svoje vozove in mahoma nas tira naprej • memo gričoatih livad in poljan proti severu. Bližnja postaja bila nam je „Napajedl"; ta lepi kraj stoji v mični okolici na desni strani železnice. Ponosni grad, ki dviguje se na zmernem holmcu unkraj Napajedla, je dom one blagorodne gospodičine, ki si jo je zbral in tudi vzel za svojo zakonsko družico preslavni nekdanji, za narod svoj prezgodaj umrli hrvaški ban grof Josip Jelacić. Tù se mi je v spomin silila ona dogodba, ki sem jo čul enkrat na Hrvaškem in vsled ktere je Jelacić soprugo našel v Napajedlu. Je li resnica ali le pravljica, ne vém; podam ti jo, kakor sem jo kupil. Ko se je svoje dni mudil ban Jelačic v Beču, podal se je nekega dne z raznovrstno gospodo v Moravijo, in sicer v bližino napajedeljsko, na lov. V ondotnih gozdih je bilo za lovsko družbo pripravljeno vse, kar more služiti imenitnim gospodom v zabavo in kratek čas. Postavljena je bila v ta namen tudi prostorna začasna gozdnarska hiša; gospé in gospodičine pa so skrbele za postrežbo. Ko se nekega jutra lovska družba nekje zunaj skupaj kratkočasi, priđete dve mladi in zali go-spodicini do sobe, kjer je stanoval Jelačié ban. Ko jo vidite prazno, stopite va-njo. Na mizici kraj stene leži banova národna rdeča kapa, nakitjena z bogatimi zla-timi vezeninami. Kakor je že mlađemu ženskemu spolu prirojeno, pričnete radovedni Evici pregledovati umetno vezeno kapico; naposled si jo postavi ena zmed nju na glavo, ustopi se šaljivo pred zrkalo in smehljaje reče svoji tovaršici: „Ti, glej me glej! ali ne bila bi jez lep ban?" — „„Saj krasna banica morete biti, gospodičina, ako hočete" — reče ji Jelacić, ki je bil, kakor po neki čarobni naključbi tišti hip přišel v svojo sobico , in čul besedo vanje mladih de voj k. In iz šale rodila se je resnica; plemenita gospodičina postala je banica hrvaška. — In tako za danes z Bogom! Vès Tvoj Jo ž e Žl indrovič. V Pragi 5. nov. + —^ Lep izgled pravega domo- ljubja nam je neimenovan Ceh, ki je te dni izročil g. dr. Rieger-ju 10.000 gold., da jih podar i društvu Jf Svatoboru" proti temu, da do njegove smrti mu bode društvo odrajtovalo na leto 400 gold, obresti, po smrti njegovi pa se ima obdarovati vsako leto z obrestmi celega kapitala najbolje književno delo. Posebno vrednost pa dobiva ta dar v tem, da je omenjeni rodoljub neki kmetiške krvi! Kdaj bodo na Slovenskem taki rodoljubi živeli? — „Svatobor" je društvo, ki podpira češke pisatelje. S tem darilom je društveni kapital na- rastel na 28.000 gold. -- Poslušavci na tukajšnji [deželni tehniki so napravili 29. u. m. krasno bakljado in godbo gosp. državnemu namestniku in gosp. deželnemu glavarju v pripoznavanje njunih zaslug o reorga-nizacii tehniškega učilišča. Kakor po navadi slišali smo tudi ta pot med drugimi slovanskimi napevi mile slovenske glasove. Milo je takrat člověku pri srcu, in če tudi dalječ od doma, čuti se vendar domaćega. Mnogo bi bilo govoriti o izobraženih Cehih, o kterih je sploh znano, kako so vneti za slovansko vzájemnost; al omeniti hočem le nižjo vrsto naroda. Vsak prost Čeh přiznává v vsakem Slovanu svojega brata. Nedavno snidem se po naključbi z nekim krojačem. ^ Beseda dá besedo, in med drugim jela sva tudi govoriti o narodnosti. Nisem se malo začudil, ko vidim, da on stanje - 368 -- slovenskega naroda bolj pozná, kakor marsikteri ni obveljalo. Ali je ta pritožba v zapisnika ali ne, to Slovenec. Vedil ti je pripovedovati o naših zasluženih nič ne dé, — g. P. je svoj namen vendar le dosegel, možeh, o narodnih društvih, in posebno o „Južnem So- čeravno je bil zopet, in tabart v seji, razžaljen. — kolu", da ga je bilo veselje poslušati. — Přetekli teden Potem je gosp. šolski svetovavec dr. Mocni k , ki je se je odkril na grobu českega pisatelja Mikovca zavoljo šolske pravde menda nalašč iz Gradca přišel, krasni spominek v pričujočnosti društva „Arkadie" in po dovoljenji odbora v daljnem govoru razlagal pravila, „Umelečke besede". — Gospod Fr. Grbec, učitelj v po kterih se v ljudskih šolah učí; razjasnjeval je do- notranjski Bistrici, ki nam je Slovencem že marsiktero tične ministerske ukaze in šolske bukve, in je zadnjič lepo pesmico zložii, je přišel nedavno v Prago , da se tudi v številkah dokazal, kakošni otroci so v celjski v muziki popolnoma izobrazi. Iz srca mu želimo, da šoli, o kteri je bolj natančno govoril. — Po svetovav-ga sprejmejo v slavno tukajšnjo konservatorijo. ^ • čevem govoru se se začel dnevni red , in se je tudi V Celji 6. nov. = Nasvèt, o kterem sem zadnjič tukaj še mnogo osebnost in šikanj slišalo. Očitno je bilo, pisal, da je bil v seji mestnega odbora 27. ok- da naš odbor ne mara ravno dosti za pravilo : „In dubiis tobra t. 1. sprejet in je sedaj v obliki posebne vloge libertas, in omnibus caritas." že pri vis. državnem ministerstvu, se od besede do be- Oil ftirlaiiske meje. P... q. — V razjasnilo in sede tako-le glasi: „Naj se mestna srenja na ravnost do popravek iz „Umnega gospodarja" tudi v „Novice" visokega državnega ministerstva obrne z vlogo, v kteri (list 43 t. 1. str. 352) prešjega popisa grozne tatvine v naj se najpopred pritoži, da takrat, ko so bile občine krčmi V. Vugat-ovi pod Štorjanom, naj vam povem (srenje) v smislu razglasa c. k. namestnije dné 27. av- to-le: Po spričbi oropanega krčmarja vemo za gotovo, gusta 1861 št. 16.375 zastran šol, njih cilja in konca da je bilo najdenih deset potepinov, kterih imena in vprašane, bila se je celjska občina popolnoma, in kakor obraze dobro poznamo; pridrli so v spavnico gospodar- se kaže, nalašč prezrla ; čisto nie je niso zaslišali, — da jevo še le ob dveh po polnoči, dobro pogovorjeni s je bil od tega časa popolnoma zoper pomen tega viso- hišno gospodinjo, ki je stranske vrata odprte pustila in kega razglasa in visokih ministerskih ukazov dne 18. s svojima starišima sinovoma roparjem pomagala. Trije novembra 1851, št. 10.100 itd., kakor tudi zoper voljo so bili iz kviške fare, vsi trije v bližnji žlahti in s po- srenje celjskega mesta, ktero ima čisto nemško izrejo, svetnim blagom dovolj oskrbljeni. Eden je iz Gonjač slovenski jezik kot ucilni jezik na naši glavni šoli vpe- nad šmartinsko faro, dva sta iz Gorice, in eden od ljan, po tem pa nemški jezik večidel izpahnjen; tako mosta (na Soči). Ali je bil tudi neki Vipužan s temi v pa je Celjanom in vsem tištim prebivavcem iz dežele, zvezi, bodo poznejše sodnijske preiskovanja izkazale. ki svoje otroke v mestno šolo pošiljajo, zabranjeno, da Lepo gnjezdo godnih ptičkov na malem okrožji še ne ne morejo svojih otrok dostojno poducevati in za više treh ur ! Čudno je slišati, kako je stariši sin ošemljen studije pripravljati dati, — da naj se na dalje visoko ob dveh zjutraj krčmarja vezati in vgnetati pomagal, ministerstvo naprosi, da bi te škodljive napake odpra- ob treh pa, naprošen od oropanega krčmarja, z druzimi vilo, da bi se nemški jezik, ki je jezik celjskega kraja, najetími možaki v Gonjač hitel in tam svojega ropar- zopet za učilnega postavil, kakor je popred bilo , slo- skega glavarja grabil in stiskal. Kako osupnjen pa je venskemu jeziku pa le sploh potrebni prostor v ucbe- zopet krčmar, ko je pri tej priči tudi omenjeni Boštjan nem času přivolil, zato, da bi po ravnopravnosti, ktera bil ko tolovajsk zaveznik izdan in od došlih žandarjev v bi bila na korist slovenskemu jeziku djansko vpeljana, železne verige zakovan ! Malo po dovršeni hudobii se vès poduk in vsa příhodnost mestnih otrok ne bila ilu- vidi na cesti proti Gorici pravi „Gánsemarsch." Naprej zorična." Koliko notranje upravičenosti da ima ta so- mora stopati hudobna mati, njej sledita pohujšana si- fistika, — kakošne da so pri nas okoliščine, sem v nova,, in za tema se vrsté drugi vklenjeni roparji, vsi kratkem že zadnjič omenil, danes naj tukaj le še ne- spremljeni od oštro oboroženih žandarjev in neizmerne ktere autentične številke — kajti „številke govoré naj- množice osupnjenih gledavcev. Ker so pri nekterih teh glasneje" — dostavim, kakor jih je današnja „Tages- klatežih več nakradenega blaga našli (kakor svinskih pošta^ přinesla: Izmed 76 otrok 1. razreda je 53 slo- krač, salam, slanine, zlatnine in srebrnine), so na venskih, 23 nemških (celjskih vkup 20); izmed 106 sumu, da so že popřej na skrivnem in po sreči svoje otrok 2. razreda je 55 slovenskih, 51 pa nemških (celj- hudobije vganjali — al zdaj jim je na hip spodletelo. skih vkup 28); izmed 104 otrok 3. razreda je 52 slo- Od vseh strani se sliši glas: Vsakoršna kazen bo za venskih, 52 nemških (celjskih 26); izmed 112 otrok 4. take potepuhe premehka! razreda je 67 slovenskih, 45 nemških (celjskih 19). Iz- h Pod-Mehovega na Dolenskem 4. nov. — Od med 398 otrok cele glavne šole je toraj 227 sloven- letošnje dolenske trgatve vam nič kaj veselega oznaniti skih, 171 pa nemških, in je na celi šoli samo 63 ne morem. V nekterih goricah so jeli vinorejci vele po celjskih otrok. Ce se po odstotkih ali procentih pre- sv. Mihalu tišti teden trgati, dasiravno je bilo grozdje rajta, se vidi, da je 57% slovenskih, 43% nemških, in še vse zeleno in tako trdo, da se je dala jagoda le z celjskih z vsem skup samo 15%? to je, izmed 100 dvema prstoma zdruzniti ; po nekterih goricah pa, kakor otrok na glavni šoli je celih 15 — beri: cel i h pet- po semških, so bolj umni vinorejci še le Lukežev teden najst — celjskih. Kako da toraj odbor celjskega sploh trgali, pa pri vsem tem so letos le kislico (ali mesta hoče o učilnemjeziku in drugih napravah zvonec kakor pravimo: „cviček matiček") přidělali, in polovico nositi, številke te ne kažejo. Zraven tega pa — hvala manj od lani, s kterim se otroci plašijo, in pravijo, da Bogu! — tudi vemo, da naša glavna šola ni še do raji molijo, ko da bi je pili. — Tudi drugih pridelkov sedaj „Cillier Gemeinde-Schule", ampak daje „K. K. je malo, najmanj pa ajde, ker nam jo je nemila Kreis-Hauptschulea. — V petek 4. t. m. je bila zopet slana posmodila. — Naši v ino vaš ki pogorelci so iz prav viharna seja mestnega odbora; poslušavcev je bilo Ljubljane lepe darove dobili. kakor še nikoli v Celji ne — kakih 40 do 50. Za- J. O. Lepstanski. pisnik zadnje seje se je prebral, in je bil sèm ter tjè Iz Planine. (Oznanilo in vabilo.) Ker so z odpi- enmalo popravljen. Potem se odbornik P. pritoži zavoljo som c. kr. deželnega vladařstva od 19. oktobra 1864 insultiranja po končani zadnji seji, in terja, da bi se ta št. 2110 pravila národně čitavnice p 1 an i n s k e potrjene, pritožba v zapisnik vzela , zato da bi svoboda pri de- bomo prihodnjo nedeljo, to je, 13. dan t. m. , či- batah in glasovanji škode ne trpěla. Ostři govori se na tavnico slovesno odprli. K tej slovesnosti vabimo ča- to od več straní čujejo, gosp. P. zahtevanje naposled štite ude sosednih in tujih čitavnic, častito društvo V Južnega Sokola" in pevske društva, kakor vse rodoljube, da s svojo pričujočnostjo to siovesnost povekšajo. Omenili smo v pismenih vabilih udom domaće čitavnice, kakor tudi drugim čitavnicam in sploh vsem vab-ljenim , da se bo program o imenovani slovesnosti po „Novicah" naznanil ; vendar nam je to nemogoče , ker tretj 77 Južni Sokol" je imel preteklo saboto že svoj zabavni večer v čitavničini gostivnici. Kakor vse zabave bila tudi ta v saboto vrlo zanimiva prejsnje Bralo se in pelo, deklamovalo in godio tako izvrstno, da bi se bili lahko v vsaki „concert" preselili. Sicer nam častito pevsko društvo iz Ljubljane do zdaj še ni naznanilo, ktere pesmi želi za-se da pa je kralj evala zopet tako zidana vo polnih sobah, da celó tišti niso inrmrali, obéh pre ki so nehoté se postavijo v pro- morali tobak piti, to je, pozirati di Bomo toraj, kakor hitro bo program sestavljen, ki so se dvigali iz smodek neštevilnih. Prihodnj y . • I 1 • n I A 1 ' ' ■ i V • 1 • i V 1 t . i * I ^ gram ga po pošti razpos valove," ) saboto lali. Siovesnost se bo obhajala v Kermavnerjevi hiši. nasproti farni cerkvi. Začetek bo ob pol osmih zvečer. Odbor. Iz Ljubljane. Narod, ki zasluge svojih prvakov na kakoršnem koli polji hvaležno časti, tudi sam sebe Je teg opet leta ? zabava in tako vsako saboto do konca na sv. Silvestra večer pa v zabavah ravno tako nevdrudljivo kakor v telovadstvu slavljeno društvo napravi neki veselico, ki bode — veselica vseh veselic. Dobro došlo! slavi. Hvala Bogu, da se tacim narodom smé prištevati Zapisati moramo v letošnjo kroniko da tudi narod slovenski! Ta misel nas je obhajala po slo- sneg nam je vesnosti, ki se nahaja niti vsaki dan, niti vsako leto. bila pa je v četrtek - —- * xv^^xjv, awmaw, VAC* per VI dne t. m. pobelil ljubljansko okolico. Za ma casa ) novembra t. ; ko pride v Ljublj nova knjiga se je pr- ktere zadnja pola se ravno natiskuje, na svetio pod vemu našemu pevoskladniku GregorjuRiharju na naslovom: „Izb čast spominek postavil na pokopališču. *) Ob devetih gajico (latinico) prepisan d bsk y s rbsko P V k je bila slovesná crna masa; služili so jo prečastiti gosp. Anton Kos, stolni prošt in škofov vesoljni namestnik; pri sv. maši odpevali in peli so naši gospodje bogo-slovci 7 kim tolmačenjem in z slovnico besed. Izdatelj je gosp. Jank pisano Pajk ; daj kom tujih pro c. 7 kakor vselej tako tudi danes, izvrstno latinski in slovenski, po Riharjevih napevih, in sicer „Reqiuem sum se bode na gimnazii kranjski. Prav lično tiskana knjiga kih knjigarnicah po tako nizki po eh (slovenski „Usmili"), antifoni (predpevka): res urrectio"l „Strašen dan", petje. ; in „Credo" 79 Ego ceni razprodajala 7 da si bo 77 Jamica tiha" in fisharmonika spremljala je njihovo kupiti mogel tudi vsak dij Po sv. maši šli smo k Riharjevem grobu; ondi so bile opravljene molitve za ranjcega ; bogoslovci so peli „Credo"; od groba šii smo k spomeniku; Novićar iz domaćih iti ptujih dežel. prošt ga pokropé z še enkrat zapojó stolni Vládni duna j ski časnik od dne t. m. nazuanja blagoslovljeno vodó, bogoslovci pa „Ego sum resurrcatio." In s tem je bila končana lepa siovesnost, ktere se je udeležila velika le mestnih, temuč od besede do besede pogodbo, po kteri je mir sklenjen z dansko vlado. V 24 oddelkih je izrečeno vse 7 mnozica spostovavcev ne tudi iz dalj- nih krajev. Naj popišemo zdaj nekoliko spominek ki bode tudi svojemu izdelovavcu Ignaciju Toman-u na čast, dokler bo stal. Izdelan je iz kraškega marmeljna v bizantinskem slogu. Na vrhu kelih pozlaćen naznanja, z dansko vlado. kar se tiče nemških vojvodin, ki jih je Danija v vojski s prusko-avstrijsko armado brž ko ne za vselej zgubila. Znane so te pogodbe našim bravcem že iz prej- šnjih popisov. Slesvik-Holštanj je tedaj po tem takem dose ptuje vlade, ki mu je vzela vse národně pravíce v šoli da Je bil duhovnik on, komur na čast spominek stoji 7 se v znozji odli- v znamenje , da je bil pevoskladnik , kuje ovencana zlata lira z „notami" ene njegovih gel, česar je želei neprenehoma, da se namrec resi vlddôj kl ILvfc J W T V K/V JkAVV«. VV T JkVV T UVI v uradnijah in javnem življenji. Al kdo bode opro- še ni stenemu nemškemu narudu prihodnji vladar gotovo in menda tudi 7 to v se kmali gotovo ne bode ker „non, non, non morietur in posebno izvrstnih pesem aeternum." Gosp. Toman se je v izpeljavi te ideje res mojstra skazal. Pomenljivi napis s pozlačenimi črkami sredi ploše pa se glasi tako : Gregor ij li i h ar masnik, zakristan in organist v ljubljanski stolni cerkvi, vrvi slovenski pevoskladnik. Rojen v Polhovem gradcu i. susca 1796, masnik posvećen 29. vel. srp. 1829, umri v Ljubljani 21. mal. srp. 1863. bvj y \s 111 lllVilUOI ILAVAi. OU AV IJJLGv 1 JL ^UtU V V x±\s kj \j tlV «t IVU! v e č je tekmecev (kokurentev). kteri hrepené po voj- vodinah dosihmal V se ska 7 ki Je 7 brez vojvoda. Vlada avstrij-združena s prusko pomagala omenjene nemške dežele vzeti danski vladi, ima še važno nalogo, da se zadovoljno do konca dožene ta stvar in gospodu Bismarku ne dopusti, da bi gospodaril po pravilih po- Baron dne litike, ktera se nikakor ni prikupila Nemcem. Bach, c. k. poslanec pri papeževi vladi se je t. m. zopet podal v Rim; brat njegov ga spremlja. 7 7 Viksal z glasi Bozjo cast si, pel Marij Si přestavil sebe, narod svoj Pevoskladi Tvoji v daljni svet slavijo Nevgasljiv spomin ostane Tvoj 7 dne t. m. so imeli audijencije pri Nj. veličanstvu nekteri ogerski velikaši in ž njimi vred vsi novo iz vo- ljeni veliki župani in podžupani. 7 Dunaja piše ; da je podoba, da Lloydu (C se iz f zbor sklical pred hrvaškim zborom. Li.JL• ---jjJUlUJ UU %J\j se bo ogerski deželni Da bi nehai Postavili spoštovavci. oi.au v mciciu jv5 v cv. \J\ x ji v/ij dé , ni Popravljaj e noticijo v poslednjem listu dostavljamo podobe, kakor poslednje novice iz Dunaja prjpovedu- stan o b se de, v kterem je že več časa Galicija ni koncu še to 344 ; da 7 tisnjenih pa 300 ti s nje nih Riharjevih pesem je neke polaj šave se bodo dovolile. JeJ° - - vremenski prerok „Schockelprofeť t ni edinih S taj ar ski misli r V sredo zvečer so nekteri „dobri prijatli" zatrobili po mestu, daje nagrobna siovesnost prepovedana. ,,Dobri pri-jatli" so slisali nekaj, pa niso vedili — kaj in kako. Res, da je visoka c. k. deželna vlada, ko ji je bilo iz „Novic" pove- kar se tice vremena za ta mesec, z marsikterim vre- dano po c. k. policijski direkcii, da se bo truplo ranjega přeneslo v drug grob poleg spominka, prekop zabranila, ker ni nikdo dovoljenja prosil in se dovoljenje tedaj tudi nikomur ni dalo za prekop ; mrliči pa se iz ozirov na javno zdravje kakorkoli prekopavati ne smejo. Tedaj le prekop je bil prepovedan (ki bi se bil že pred slovesnostjo doverail) ne pa siovesnost sama, ktera je ob 10. uri od konca do kraja bila, kakor popis kaže. Dotični odbor, ki si je stavbo spominka v skrb vzel, bo tedaj se le zdaj privoljenja prosil, da truplo ranjega pride na mestof kjer spominek grob Riharjev kaže; pa bi bil to že davno storil, ako bi bil le količkaj vedil, da je privoljenja treba, ker so dosihmal na pokopaliaču lj ubij anskem prekopavali mrliče kakor so hotli, čeravno je to res zoper javne zdravstvine ozire. „Laibacherici" pa je pri tej priliki spet spodletelo, da je nase oznanilo: „jutri se bode přeneslo truplo R." přestavila: „danea se j e přeneslo." Grledé na vse te dogodbe, ki smo jib ravno popisali, je ta noticija — se vé da — napravila „grosse Heiterkeit." 370 menskim prerokom dr. Sofkom, ter pravi, da bo zlo mrzlo in po gorah veliko snega: v prvi polovici meseca bo mraz sicer nekoliko odnehal, pa bo v drugi polo- zima ; vici spet bolj pritisnil. Dr. Skofka trdi, da ne bo huda Schockel pa pravi, da bo že zgodaj oštra zima se prikazala. — Za šolskega svetovavca in inšpektorja š taj arskih in koroških gimnazij in realk je izvo- ljen dr. E. Cerkavski, bivši šolski svetovavec v Galicii gosp. dr. Moćnik po takem obdrží le inšpektorat ljudskih sol. — Spet je Dunaja počil glas, da a seku rase kmali začne. Radovedni smo Taurus" se bode rodil. čija za živino, vendar ) kdaj da )t svinském se zaredi včasih neki črvic (trihin) mesu ki je člověku tako nevařen, da večidel strašne smrti umrje, ako jé mesó, s takimi črvičiprepreženó. Vendar imajo le nektere svinské plemena to žival v sebi, ker leta 1863 je bilo na Ogerskem 2 milijona in 282.466 prešičev zaklanih y zavni zbor pa nikjer niso našli teh črvičev. Dr- turin ski ni se přišel do sklepanja o Je mi- francosko-italij anski zavezi. 4. dne t. m. nister denarstva zboru razložil, da bo treba nenavadnih otov iskati, da se dobi denar za velike državne potre-e; naposled je bral pismo, v kterem se kralj oclpo- vecluie 3 milij onom svojih dohodkov in nekoliko kra- lj e vi dohodkom. shod plač prepušča, da se obrnejo na prid deržavnim , je brez vspeha ostal Kakor se kaže cesarja Napoleona s carom ruskim v Nici, od kterega so nekteri hribe in doline pričakovali. je res kakor „Ruski Jnv." pravi, da Aleksandra II. v Nico ni nikakorŠnega imelo čuda. kot da cesar Napoleon ni popotvanje druzega na Ce cara namena bolehno carico spremiti le-sem tudi nr dosegel, O v> 1JLJL y LL1U.1 ±IL kar je morebiti misiil. — Ruski vé liki knez, prihodnji car ruski vsled posebne želje papeže ve podá v Rim 7 » WAVU. ^vuuvuv "^AJ v J-' ViJU I v JJUM.CV V JLKltU J pravilo, UÍ prinese sv. očetu lastnoročno pismo od očeta svojega Strašni vihar, ki je v K a 1 kuti razsajal 5. oktobra je pokončal 110 ladij in potopil 12.000 ljudi. se da y novembra 1864 Kur si na Dunaji v li o vein deiiarj Državni zajeini ali posojila.lDruge obligacije z lotrijanii 5% obligacija od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 126.50 novem dnar. po 100 g. g. 66.3014 '/2 % Tržaaki lozi po 100 „ 104.50 5% nar posojilo od 1. 1854 5% metalike . . . . * \ % 3% 2 % % 1% 11 11 H 11 11 11 11 11 11 11 11 11 81.30 D ona v sko - p ar abr o d 72151 ski po g. 100 .. . „ 83.75 63.25 IKnez Esterhazy. po g. 40 „ 102.00 56.00|Knez Salmovi po g. 40 „ 30.75 42.00 Knez Palfyovi po g. 40 „ 25.50 35.50|Knez Claryovi po g. 40 „ 2.475 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 25.50 Obligacije zemlišn. ođkupa. KnezWindischgrâz.pog.20 71 (po 100 gold.) 18.75 Grof Waldsteinovipo g. 20 „ 17.00 5% doljno - avstrijanske g. 90.001Gr°fKeg-levičevi po g. 10 „ 13.00 5% ogerske 74 QQI Budimski po g. 40 17 24.50 5% hrvaške in slovanské „ 74.50 5% krajnske, štajarske, Denarj koroške, istrijanske Cesarske 77 89.001 Cesarski cekini g Državni zajemi z lotrijami. |Napoleondori 20 (frankov) Zajem od leta 1860 ..." • yy „ „ „ 1860 petink. „ ?» » u 1839 . . . ,, „ „ „ 1839 petink. „ 5% narodni od leta 1854,, 95.051S ouvraindori 96.00 ! Ruski imperiali . , 157.00 Pruski Fridrikdori 152.50|Angležki souvraindori 89.25|Louisdori (nemški) Dohodldne oblg. iz Komo „ 17.50|Srebro (ažijo) >i 77 17 li iy li li 77 16.12 5.56 9.21 9.58 9.63 11.58 16.25 Loterijne srećke: V Trstu 5. nov. 1864: 5. 55. 11. 3. SO Priheodnj srečkanje v Trstu bo 18. novembra 1864. Diiarni zapisnik Matičini. Prenesek iz 40. lista „Novic"....... 6458 gold. 34 kr. Gospod Pavel Skale, učitelj živinozdravilstva v Ljubljani, kot ustanovnik..... 10 „ „ ,, Andrej Praprotnik, učitelj v glavni mestni soli, za letni donesek....... 2 — 7 7/77 „ Franc Oblak, dosluženi magistratni svetovavec , za letni donesek..... 2 v ' 7/77 „ dr. Stefan Koče var, c. k. okraj ni zdravnik v Celji je poslal za: gosp. Jan. Krušica, c. kr. gimnazijskega profesorja v Celji kot ustanovnika 10 „ — „ „ Jožefa Jeraj-a, farnega vikarja v Celji kot ustanovnika..... 10 „ — ,, „ Morica Ripsl-a, trgovca v Celji, za letni donesek........ 2 „ — „ Andrasa Petini-a, trgovca v Celji, za letni donesek...... 2 „ — „ „ Jože Vidmar, kaplan v Loci, poslal za-se 10 „ — ,, za g. Jož. Hafner-ja, župnika v pokoju 2 „ — „ „ dr. E. H. Costa, župan ljubljanski, kot ustanovnik.......... 20 ,, — „ „ Grega KersiČ, c. kr. uradnik v Novo- mestu kot ustanovnik....... 25 ,, — „ Gospodičina Josipina Greselj v Trebnem kot usta- novnica...............10 „ — „ Gospod Janez Vávru, c. kr. gimnazijski profesor kot ustanovnik......... 10 „ — „ „ Peter Hicinger, dekan v Postojni, kakor ustanovnik .......... 10 „ — „ Po g. dekanu so poslali : -„ Štefan Jaldič, kaplan v Postojni , za ' letni donesek ......... 2 „ — „ ,, Jožef Gerčar, kaplan v Hrenovicah za letni donesek.......... 2 „ — „ „ Gustav Molj , kaplan v Hrenovicah, za letni donesek.......... 2 „ — ,, Janez Pasič, farman v Senožecah, za letni donesek ......... 2 „ — ,» ,, Anton Zorman, kaplan v Senožecah, za letni donesek.......... 2 „ — „ „ Lorenc Rudolf, farman v Vremah, za letni donesek....... . . 2 „ — „ „ France Klemenec, ekspozit v Št. Petru, za letni donesek........ 2 „ — „ ,, Janez Erjavec , kaplan v Slavini , za letni donesek ......... 2 „ — „ „ Andrej Križaj, ekspozit v Orehku, za letni donesek......... 2 ,, — „ „ Rudolf Milic , tiskar v Ljubljani, za letni donesek........... 2 „ — „ ,, J. L., fajinoater na Dolenskem, kot ustanovnik ............ 50 ,, — „ Iz slovensko-bistrižke okolice so kot ustanovniki pristopili in po g. dr. J. YodSnjaku poslali: Gospod Vine. Novak, župnik v spodnji Polskavi 10 ,, — „ „ Lovre Potočnik, kaplan v slov. Bistrici 10 ,, — „ ,, France Volovsek, kaplan v Makolah . 10 „ — „ ,, Janez Slomsek, kaplan v slov. Bistrici 10 ,, — „ ,, Lovre Stepisnik, mlinar v zgornji Ložnici , za letni donesek •..•.... 2 ,, — ,, Gospod Peter Urh, stolni kaplan v Ljubljani, za letni donesek..................2 „ — „ dr. Leon Vončina, c. kr. profesor bogo- slovja kot ustanovnik....... 10 „ — „ iU ^ 4 Skupaj 6707 gold. 34 kb V Ljubljani 30. oktobra 1864. Dr. Jer. Zupanec. Llstnica vredništva. Gosp. V. D. v L: Pismo g. učitelja tratarskega je bilo 19. maja, tedaj že pred pol letom pisano. Kar takrat ni bilo ae , je zdaj, kakor nam pišete, in kar radi ver-jamemo, izgotovljeno ; zavoljo tega pa pismo od 19. maja ni neres-nično. Treba tedaj , da se ta reč razločuje. — Gosp. T. G. v. Kr: Ker je sicer krava zdrava in vesela, ne pomeni kri iz enega sesca nič hudega. Ako bi se molzla kri iz vseh sescev, bi to bilo znamnje silnega vnetja: ali da je vime bilo poskodovano pri pojatvi, ali, da je dekla surovo molzla, ali da je na pasi ali sicer med klajo oštre zelisa jedla itd. Krsenca naj tedaj le rahlo molze (tudi krvavi s^e-sek) in tisto stran vimena s laskim oljem dvakrat na dan namaze. Ako pa bi se celo vime vnelo (ovčec), bo treba se druzih pripo-močkov; popisite mi potem natanko bolezen. ' • wm i» |||j V ^ t. m # * Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljublj