Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 90 NOVICE • ZANIMIVOSTI Tudi letos nam je učiteljem naravoslovja na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra (GSŠRM) v Kamniku uspelo organizirati še eno nepozabno naravoslovno ekskurzijo. Odpravili smo se v osrčje naše nekdanje skupne države Jugoslavije. Osrednja rdeča nit leto- šnjega naravoslovnega raziskovanja je bil veliki mož Nikola Tesla. Prav v življenju in delovanju tega sve- tovno cenjenega znanstvenika, izumitelja, elektro- tehnika, strojnika, fizika, matematika, kemika in fu- turista smo videli, kako neizmerno velika je znanost, koliko stvari je bilo že odkritih, a hkrati koliko stvari je še nepoznanih. Tega se je zavedal tudi on sam, zato je vse svoje življenje posvečal znanosti, vanjo vlagal premoženje in se lahko pohvali z več kot 700 izumi. Prva naša destinacija je bil Zagreb, prestolnica Hr- vaške, kjer smo obiskali Tehnični muzej in Planeta- rijum. Tu smo si ogledali nekaj poskusov na podlagi Teslovih izumov, vključno z elektromagnetizmom, se podali skozi rudnik, spremljali evolucijo avtomo- bilov, motorjev ter letal. Elektromagnetno polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa in vpliva na nabite delce v njem, smo s težavo zapustili in odšli v Muzej iluzij. Preklop možganov iz realnosti v svet zmešnjav, varljivih človeških občutkov in ča- rovnij je dijake najprej zmedel, nato pa v njih prebu- dil raziskovalnega duha, ko so začeli iskati odgovo- re na vprašanja: »Kako je to možno? Kako to deluje? Zakaj se to zgodi?« Hitro so ugotovili, da vse te navidezne »čarovnije in iluzije« naše možgane ter čutila zmedejo in nas pre- pričajo, da je tisto, kar vidimo, resnično. Zanimivo pa je, da naši možgani do neke mere delujejo raz- lično in tako ne doživimo vsi iluzije na enak način, vsem pa je na koncu skupno, da vsi ti triki niso nič drugega kot med seboj povezani različni naravni ter fizikalni pojavi in zakonitosti. Tako kot na športnih tekmovanjih, kjer se tekmo- valci pred tekmo najprej telesno ogrejejo, nato po- skrbijo za svojo psihološko pripravljenost, naredi- jo vizualizacijo in na koncu pridejo do tekme, ko združijo vse svoje znanje ter ga prelijejo v zmago, smo tudi mi stopnjevali napetost in pričakovanja ter »n iK ola t esla Kot poživilo za mož Gane « ali »KaK o mlade navdušiti za naravoslovje ?« Suzana Perhavec Suzana Perhavec, profesorica fizike na GSŠRM, Kamnik Naravoslovje je temelj vsake znanosti, pa čeprav se v prvem momentu s tem številni ne bi strinjali. Enak odziv pogosto dobimo tudi profesorji v razredu, ko dijakom reče- mo, da je naravoslovje ali, če smo še bolj predrzni, fizika neizmerno zanimiva in je vse v našem življenju povezano z njo … vstajanje, kuhanje, informatika, šport itd. Veliko večji uspeh in navdušenje nad fiziko, njeno uporabnostjo ter prisotnostjo v na- šem življenju pa dosežemo pri dijakih z organizacijo t. i. naravoslovne ekskurzije. Optična prevara Amesove sobe, kjer opazimo navidezno razliko v velikosti teles, ki so na različnih položajih vzdolž zadnje stene sobe. Prevara je posledica človekovega na- čina zaznavanja prostora in vizualne globine. »Vsak izmed nas mora imeti ideal, ki ga žene in zadovoljuje, toda ta ideal ne sme biti ma- terialen. To je lahko vera, umetnost, znanost, karkoli, kar deluje kot nematerialna moč.« (Ni- kola Tesla) Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 burili raziskovalnega duha vse do končnega obiska Beograda, kjer smo se na enem mestu zlili z zgodo- vino in kulturo, katere del smo bili nekoč tudi mi. Pri tem pa nismo pozabili na obisk Muzeja Nikole Tesle, kjer smo si ogledali izjemno zbirko originalnih do- kumentov, skic, fotografij in še nekaj izjemnih eks- perimentov velikega znanstvenika. Teža tovrstnega obiska je v tem, da dijaki spoznajo pot raziskovanja, izumov in čas, ki ga zahtevajo izjemni dosežki. Pre- pogosto se zgodi, da se mladi ne odločajo za raz- iskovalne naloge s področja naravoslovja oziroma tovrstnega študija zato, ker si želijo instant rešitev. Vsi ti popisani papirji z načrti in idejami Nikole Te- sle v muzeju pričajo o tem, da v življenju resnično povsod veljajo neke zakonitosti in pravila fizike, ki jih žal ne moremo preskakovati. Tukaj se vsi zavedo pomena in teže, ki jo ima znanost. Vse tovrstne ekskurzije terjajo od učiteljev ogromno časa in energije, da se pripravijo, pravilno osmislijo vsebine in z njimi navdušijo dijake. A iz lastnih iz- kušenj lahko povemo, da se vsako leto z ekskurzije vračamo vsi, tako dijaki kot učitelji, bogatejši in bolj navdušeni za naravoslovne vede. Zato naj zaključim z mislijo: »Čeprav imamo svobodo mišljenja in delova- nja, smo povezani kot zvezde na nebu z ne- ločljivimi vezmi. Te vezi ne moremo videti, lahko pa jih čutimo. Če se urežem v prst, me bo bolelo, saj je prst del mene. Če vidim trpe- ti prijatelja, bom trpel tudi jaz – moj prijatelj in jaz sva eno. In če vidim prizadetega sovra- žnika, stvar, za katero mi je od vseh stvari na svetu najmanj mar, me vseeno razžalosti. Ali to ni dokaz, da je vsak od nas le del celote?« (Nikola Tesla) NOVICE • ZANIMIVOSTI 91 Dijaki v Faradayevi kletki, kjer so varni pred močnim zu- nanjim električnim poljem, ki ga ustvarja več sto tisoč voltov napetosti Teslinega transformatorja SODELUJTE EVROPSKIMI Z NAJBOLJŠIMI LABORATORIJI ZA ROBOTIKO ZA ŠTUDENTE, RAZISKOVALCE IN PODJETNIKE w w w . t e r r i n e t . e u *Stroški potovanja in nastanitve kriti s strani projekta TERRINet. SODELUJTE EVROPSKIMI Z NAJBOLJŠIMI LABORATORIJI ZA ROBOTIKO ZA ŠTUDENTE, RAZISKOVALCE IN PODJETNIKE w w w . t e r r i n e t . e u