PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 23 (13.556) Trst, sobota, 27. januarja 1990 Medtem ko se je vlada tudi včeraj posluzila zaupnice V večini narašča napetost zaradi razkola v vrstah KD Opozicija iz protesta zapustila poslansko zbornico - Mrzlična posvetovanja voditeljev KD De Mita napovedal svoj odstop z mesta predsednika vsedržavnega sveta stranke RIM — Politično vzdušje v Italiji postaja vsak dan bolj napeto in stopnjuje se nevarnost krize, ki bi se lahko sprevrgla v paralizo parlamenta in predčasne politične volitve. V poslanski zbornici je potekala včeraj druga runda spopada glede reforme krajevnih uprav. Vlada se je namreč še enkrat poslužila zaupnice, da bi se izognila popravkom, s katerimi želijo stranke opozicije in’ del KD spremeniti volilni zakon, hkrati pa da bi preprečila pojav prostih strelcev v trenutku, ko se parlament izreka o volilnih zadevah še vedno s tajnim glasovanjem. Ponovila se je tako slika iz prejšnjega dne, s to razliko, da so se poslanci KPI in neodvisne levice namesto obstrukcije odločili, da zapustijo dvorano. Za trenutek se je vlada zbala, da ne bo legalnega števila, toda s pozivom vsem svojim četam je dosegla, da je bilo potrebno legalno število krepko preseženo. Za zaupnico je namreč glasovalo 346 poslancev, petnajst (misovci in zeleni) pa jih je glasovalo proti. S tem pa se posluževanje orožja zaupnic še ni končalo. Razprava in glasovanje o posameznih členih reforme krajevnih uprav se bosta nadaljevala v torek in že napovedujejo nova glasovanja o zaupnici. Takšno zadržanje vlade in večinske koalicije je vidno poslabšalo že itak hladne in napete odnose z opozicijo, zlasti s komunisti. Predsednik poslanske skupine KPI Zangheri je včeraj dejal, da se je vlada očitno znašla v hudih težavah, če semiora posluževati zaupnic, da uve- ljavlja svojo politiko. Ob tem je napovedal brezkompromisni boj. Da je večinska koalicija v težavah, ni več nobenega dvoma, čeprav skušajo nekateri to minimizirati. Težave pa v tem trenutku izvirajo predvsem iz razkola v KD. Upor levice je vnesel precejšnjo zmedo v večinske vrste. Kako se bo zadeva razčistila, bo pokazal ponedeljkov sestanek vodstva stranke. Medtem pa postaja vse bolj jasno, da mislijo De Mita, Bodrato in drugi presneto resno. De Mita je včeraj napovedal, da bo odstopil z mesta predsednika vsedržavnega sveta stranke na prihodnji seji, ki jo bo sklical v začetku februarja. Levica očitno hoče imeti v prihodnje več besede. Po včerajšnjem zasedanju te struje je sam De Mita izjavil, da je levica pripravljena sodelovati pri spreminjanju sporazuma večine, izrecno pa je poudaril, da morajo biti na področju problematike informacijskih sredstev vsi parlamentarci popolnoma svobodni, da izrazijo svoja mnenja, ne glede na bolj ah manj jasne sporazume. Še odločnejši je bil Bodrato, ki je dejal, da ni veliko možnosti, da bi ponedeljkov sestanek vodstva KD odpravil vse težave. Andreottiju in Forlaniju pa je dal razumeti, naj ne podcenjujeta ogorčenja levice. Andreotti in Forlani, ki sta tudi včeraj imela vrsto pogovorov s pomembnejšimi voditelji posameznih struj, pa sta vztrajala pri minimiziranju krize v stranki. »Vse je v redu,« je dejal ministr- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vlada sprejela sklep o poučevanju verouka RIM — Ministrski svet je na včerajšnji seji med drugim sprejel dva zakonska osnutka, ki nista bila predvidena po dnevnem redu in ki zadevata poučevanje verouka na italijanskih šolah. Prvi ukrep predvideva posebne didaktične dejavnosti za tiste, ki ne obiskujejo verouka, v alternativi pa predvideva individualno ah skupinsko raziskovalno dejavnost pod vodstvom učitelja ah pa brez. Proti temu ukrepu se je izrekel republikanski minister Battaglia, ki se je skliceval na tolmačenje ustavnega sodišča, ki je predvidelo neobveznost alternativnega pouka. Drugi zakonski osnutek pa postavlja učitelje verouka na isto raven kot druge šolnike in predvideva zanje tudi isti ekonomski tratma. Med včerajšnjimi sklepi ministrskega sveta velja omeniti sklep o znižanju cene poganskega in kurilnega plinskega olja. Cena prvega se bo znižala za 13 lir na liter, drugega pa 15 lir. Vlada je včeraj odobrila tudi odlok, ki nakazuje 250 milijard lir za gradnjo novih trajektnih terminalov v Messini in Reggio Calabrii. Včeraj se je sestal tudi kabinetni svet, ki se je med drugim spoprijel z zadevo Enimont ter z vprašanjem predvidenih štirih referendumov, okrog katerih namerava vlada doseči sporazum z vsemi političnimi silami. Prav v zvezi s tem bo imel podtajnik ministrskega predsedstva Cristofori prihodnji teden stike z vsemi strankami. Ce se vlada že ponaša naj se še izkaže RIM — V Palači Minerva, kjer je sedež ministrstva za ustavna vprašanja in deželne zadeve, so včeraj potrdili, da je stekel postopek za predstavitev vladnega zakonskega osnutka o zaščiti slovenske manjšine v senatu. Senatna skupščina bo tako po vsej verjetnosti že na prihodnji torkovi seji formalno potrdila prejem zakonskega osnutka in ga poverila komisiji za ustavna vprašanja v razpravo. S tem dejanjem, do katerega je sicer prišlo, kot je že ustaljen običaj za vsa vprašanja, ki zadevajo našo manjšino, z veliko zamudo, se začenja nova faza zakonodajnega postopka, ki prav gotovo ne bo lahek in kratek. Zaenkrat lahko samo vzamemo na znanje dejstvo, da je vladni zakonski osnutek, pa čeprav skrajno omejevalen in pomanjkljiv, nared, da se o njem začne razprava. Upati je, da ga bo vsekakor mogoče med parlamentarno razpravo izboljšati. Kot znano, je predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Elia že zagotovil, da bo postavil slovensko vprašanje na dnevni red, takoj ko se bo zaključila razprava o reformi parlamentarnega sistema. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Neurje opustošilo velik del severovzhodne Evrope NA 12. STRANI □ □ □ Kolumbijski boeing 707 strmoglavil pri New Yorku NA 12. STRANI Armenci in Azerbajdžanci nadaljujejo »mirovna« pogajanja Postopna normalizacija v vsem Zakavkazju Spravljivost in trda roka zvezne oblasti Posnetek petkovih pogajanj v armenskem Jerashu med predstavniki Nahičevan-ske narodne fronte (azerbajdžanske) in predstaviki Armenske narodne fronte s posredovanjem sovjetskih oblasti je bilo prvo znamenje odjuge (Telefoto AP) MOSKVA — Iz Zakavkazja končno prihajajo spodbudne vesti. Tass poroča, da so v Bakuju ponovno vzpostavili javne prevoze in da so vse trgovine odprte. Zaradi »destabilizacijskih pobud skrajnežev« pa še vedno niso obnovili proizvodnje v večini obratov, prav tako je motena oskrba s pitno vodo in elektriko. Položaj pa se postopoma normalizira tudi na drugih žariščnih območjih. Po petkovem »premirju« na azerbajdžan-sko-nahičevanski meji, so včeraj podoben sporazum sklenili Armenci iz Iže-vandskega rajona in Azerbajdžanci iz Kuzaškega rajona. V Gorskem Karaba-hu pa je prišlo do izmenjave med armenskimi in azerbajdžanski »vojnimi« ujetniki. Danes se bodo podobna »mirovna« pogajanja nadaljevala tudi v drugih krajih. Skupina ljudskih poslancev pa je zahtevala takojšnje sklicanje vrhovnega sovjeta, ker so vojsko poslali v Azerbajdžan brez predhodnega pooblastila ljudskih poslancev. Ob vseh teh spodbudnih vesteh, ki jim je treba še dodati namige raznih. da bi se lahko rdeča armada umaknila iz Bakuja, pa presenečajo dogodki na azerbajdžanskem »predstavništvu« v Moskvi. Najprej so oboroženi neznanci predsinočnjim vdrli v urade in jih pregledali, nato je prispela KGB. Nekaj ur kasneje, pa so ponovno doživeli obisk, ki pa se je slabše končal, saj so vse pozaprli. Kasneje so jih izpustili, pridržali pa so Eksterja Mamedova, ki je dan prej spregovoril o nevarnosti afganizacije Azerbajdžana. Tudi obrambni minister Jazov je bil v svojih včerajšnjih izjavah o dogajanjih v Bakuju izredno grob, saj je azerbajdžanske oblasti obtožil izdajstva. Priča smo torej protislovnim znamenjem, ki dajejo občutek, da so po eni strani na delu sile, ki hočejo spravo, na drugem pa ljudje, ki .hočejo zaostritev. Bržkone pa je to namerno. Azerbajdžanski nacionalisti morajo spoznati, da zvezna oblast misli resno, da pa je obenem pripravljena na spravo. Dvomi o romunski demokraciji Mazilu odstopil, FNR v krizi BUKAREŠTA — Romuniji, ki je ko-z?.z^ve^a v Prvi Poceusescove-?asirežima, se že najavljajo novi težki žitv' V sani1 sredi Fronte narodne reki s6 Pohaja do osebnih obračunavanj, se že obrodila prve odstope. Včeraj namreč odrekel svoji podpred-v funkciji Dimitri Mazilu, ki je da jCdho trdem sporočilu državi dejal, ter a0 stalinistične metode še v rabi, °shov- Se 0 ossbuh izražajo mnenja na ritatp Podatkov, ki jih je zbrala Seču-P Prerec9 tega pa je prišlo do pravega cQtIlUn uja med vodstvom Fronte in •Stranskimi strankami v opoziciji, le izjg® so kritično ocenile FNR, ker raJšniih a' da t30 kandidirala na sko-CU pan svobodnih volitvah, Ion Ilies-PravirJ6, odvrnil, da ima Fronta vso Dan° da kandidira. tudi D s se bodo v Romuniji pričeli tlekatgrIrien:lt)ni politični procesi proti nn Ceausescovim sodelavcem, med katerimi izstopa gospodarstvenik Manescu, ki ga obtožujejo načrtnega uničevanja romunskega gospodarstva. Romunija pa ni podedovala od minulega režima le gospodarske krize. Med tolikimi nevšečnostmi so bili tudi jetniki, ki jih je FNR s posebnim odlokom spravila na svobodo. Ta odločitev je bila izrednega pomena, ker je zbrisala desetletja zlorabe sodstva, vendar je poleg političnih preganjen-cev zapustilo romunske zapore 18 tisoč zlikovcev, od katerih so jih v enem samem tednu polovili 140, saj so se ponono izkazali kot morilci ali roparji. Tudi romunski dnevniki so priznali, da so že nastopila vprašanja javnega reda, zaksrbljujoča pa je vest, da so ZDA odločno kritizirale sedanje politično vodstvo Romunije. Busheva administracija dvomi v to, da je Romunija res stopila na pot demokracije in je to tudi jasno in glasno povedala. Konkretne pobude za ozdravitev Jadrana: sedem milijard lir za najnujnejše ukrepe ALEKSANDER SIRK BENETKE Kot je bilo dogovorjeno pred dobrim mesecem na Brionih, so se predsedniki vlad SR Hrvaške, SR Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Veneta ponovno sestali, da bi začeli konkretno uresničevati nekatere pobude za ozdravitev Jadrana, o katerih so se dogovorili na brionskem srečanju. Predsedniki Antun Milovič, Dušan Šinigoj, Adriano Biasutti in Gianfranco Cremonese so s svojimi de-legacijami na včerajšnjem sestanku v Benetkah sprejeli nekaj sklepov, predvsem glede dveh med seboj povezanih problemov. Prvi zadeva okrepitev dejavnosti Observatorija Jadranskega morja, posebej glede uresničevanja programov za letošnje leto, v prvi vrsti tistih, ki zadevajo skupne raziskave o cvetenju morja in drugih morskih pojavov v severnem Jadranu. Drugo vprašanje pa zadeva skupne propagandne akcije, ki so nujno potrebne, da bi z združenimi silami mednarodno skupnost, še posebej pa že tradicionalne porabnike turističnih storitev na severnem Jadranu, informirali o resničnem stanju morja in obal, tudi z namenom, da bi popravili nepopolne in izkrivljene informacije, ki so negativno vplivale na lansko turistično sezono. Predsedniki SR Hrvaške, SR Slovenije, F-JK in Veneta so včeraj sklenili, kot so pozneje povedali na tiskovni konferenci, da bodo Observatorij Jadranskega morja, ki ima sedež v Trstu, okrepili s posebno stalno strukturo, ki bo v stanju , da bo lahko neprenehoma obdelovala podatke znanstvenih raziskav in analiz morskih voda. Za ustanovitev te nove strukture, v katero se bodo stekali podatki s Pomorskega zavoda v Piranu, z Inštituta biološke fakultete, iz Ljubljanew, s Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, iz Centra za raziskavo morja Ruder Boškovič iz Rovinja in z Zavoda za prostorsko planiranje in zaščito človekovega okolja občin Reke (te ustanove bodo posredovale informacije tržaškemu Observatoriju vsakih 14 dni), bo poskrbela F-JK. Sklenili so nadalje, da bodo letos skupno finansirali znanstveno raziskovalno kampanjo o cvetenju morja v Jadranu (začela se bo že februarja), za kar so namenili 3,7 milijarde lir v okviru programa za 4,5 milijarde lir. 2,9 milijard lir bosta prispavali deželi Veneto (60 odstotkov) in F-JK (40 odstotkov), 800 milijonov lir pa bosta za te namene prispevali SR Hrvaška in SR Slovenija. Drugo vprašanje včerajšnjega beneškega sestanka med NADALJEVANJE NA 2. STRANI Berlusconi že aktivno opravlja delo predsednika MILAN - Na prizorišču, na katerem so doslej nastopali založnik Mondadori, podjetnik Berlusconi in finančnik De Benedetti, se je sedaj pojavil še en akter, in sicer »očak finance« Enrico Cuccia. Prav njega je namreč Berlusconi izbral za prvega sogovornika, potem ko je bil imenovan za predsednika založniške hiše Mondadori, Obisk pa je hkrati tudi potrdilo, da je imel Cuccia pomembno vlogo že v prejšnjih pogajanjih in sporih med Berlusconijem in De Benedettijem oziroma med finančnima družbama CIR in Fininvest. Častni predsednik Medi-obance (Cuccia) naj bi torej postal nekak posrednik pri reševanju tega spora. Berlusconi je Cuccio menda zaprosil za pomoč v zvezi z delitvijo Mondadorijevega založniškega »bogastva«. Ločitev uredništev Repub-blice, krajevnih dnevnikov in tednika L'Espresso naj bi nekako zaba-rantali z odstopom De Benedettija iz vrst Mondadorijevih delničarjev. Kdo je prvi sprožil ta predlog, ni jasno, saj si tako Berlusconi kot De Benedetti prilaščata očetovstvo pobude. Očitno pa je, da je Cuccia ta trenutek tisti, ki drži vse niti v rokah. Direktor Repubblice Scalfari pa še naprej sledi razpletom iz varnostne razdalje. Kljub novim varnostnim ukrepom in stopnjevanju policijske represije Včeraj na Kosovu demonstracije in stavke Srbi zahtevajo orožje in grozijo z odhodi PRIŠTINA — Na Kosovu so včeraj uvedli nove varnostne ukrepe, da bi z njimi preprečili napovedano splošno stavko študentov in delavcev albanske narodnosti in morebitne demonstracije, ki jih kosovska in srbska politika označujeta za protirevolucionarna dejanja albanskega nacionalizma, separatizma in šovinizma. Po nalogu republiškega sekretarja za notranje zadeve Srbije Radmila Bogdanoviča, je odslej na Kosovu prepovedano kakršnokoli zbiranje prebivalstva, ne glede na njegove namene, s čimer so dejansko razširili izredno stanje, ki velja že od spomladi lanskega leta. Kljub obsežnim varnostnim ukrepom in nasilju, pa je na Kosovu včeraj bilo več demonstracij in stavk albanskih študentov in delavcev. V centru Prištine, zlasti pa na sprehajališču (na Korzu) pred poslopjem pokrajinskega komiteja Zveze komunistov, je bilo izredno veliko ljudi. S to množičnostjo, tako trdijo poznavalci kosovskih razmer in stanja, so protestirali oziroma izvajali pritisk na oblasti in policijo. Miličniki iz Kosova in ožje Srbije - milica iz Slovenije pri takem zagotavljanju reda ne sodeluje - so tiste sprehajalce, ki so hodili v skupinah ali pa posameznike, ki so jim bili sumljivi, legitimirali in v mnogih primerih tudi grobo preiskovali kar na prostem. Podobno se je dogajalo tudi drugod na Kosovu. V prištinskem študentskem centru se je zbralo nad tisoč študentov albanske narodnosti, ki so poskušali kreniti v mesto. Toda obkolili so jih policaji in jim preprečili odhod. Študenti so se odzvali z dvignjenimi prsti v znaku zmage. Demonstracije pa so bile v Titovi Mitroviči, Peči, Uroševcu, Podujevu in v naselju Vranjevac v Prištini, ki ga oblasti smatrajo za oporišče albanskih teroristov. Miličniki so z uporabo sile demonstrante kmalu razgnali, vendar so se ti poskušali marsikje ponovno organizirati in zbrati. Kljub izrednim varnostnim ukrepom je na Kosovu včeraj bilo tudi okoli 20 stavk v raznih tovarnah in podjetjih. Stavkali so tudi rudarji v Starem trgu pri Titovi Mitroviči, v tovarni elektromotorjev v Djakovici, in albanski delavci skoraj vseh podjetij v Uroševcu. Ponekod so se sestali srbski člani raznih političnih organizacij, na primer v Leposaviču, ki so zaskrbljeni nad položajem ponavljali stališča kosovske in srbske politike ter ugotavljali, da je za poslabšanje razmer kriva Slovenija, ki da navdihuje in organizira separatistično ter protirevolucionarno gibanje na Kosovu. Medtem ko je policija zelo odločna in groba do albanskega prebivalstva, ni nihče ukrepal proti tistim Srbom in Črnogorcem v Kosovem polju pri Prištini, ki so zahtevali orožje, češ da jim je to potrebno za obrambo pred Albanci. Najbolj glasen v zahtevah po orožju, ponovil jih je tudi včeraj, je nacionalistični skrajnež in organizator neuspelega mitingarskega pohoda na Ljubljano Bogdan Kecman. Sicer pa je strah prisoten v vseh nacionalnih okoljih, iz nekaterih srbskih in črnogorskih družin pošiljajo otroke, bolnike in ženske na varno v notranjost Srbije. Grozijo tudi, da se bodo vsi Srbi in Črnogorci iz Kosova izselili na druga območja v Jugoslaviji. Policija pa poskuša odkriti tiste demonstrante v Prištini, ki so po njenih trditvah, po izgredih pred dvema dnevo- ma, napadali srbska stanovanja ter razbijali izložbe in plenili trgovine. Odbor za zaščito človekovih pravic in svoboščin, ki je ena od treh alternativnih političnih skupin na Kosovu, je včeraj izdal dokument, v katerem navaja svoje ocene in stališča do dogodkov in sedanjega položaja. Odbor protestira proti uporabi nečloveške represije na Kosovu. Ta je vperjena proti nedolžnemu prebivalstvu, ki na miren način izraža svoje nezadovoljstvo pred poslopjem pokrajinskega komiteja Zveze komunistov v Prištini. Omenjeni odbor zato zahteva ustavitev represije, svobodo zbiranja in svobodo izražanja mnenj. Zahteva pa tudi osvoboditev 115 pripadnikov albanske narodnosti, ki so jih aretirali med demonstracijami v Prištini. MARJAN DROBEŽ Beograd že predlaga izgon BEOGRAD — Delegati vseh treh zborov skupščine Srbije preučujejo poročilo o varnostnih razmerah o Kosovu in o uresničevanju skupščinskih sklepov. Član republiškega izvršnega sveta Dragan Nikolič je v razpravi med drugim dejal, da bodo ugotovili natančno število emigrantov iz Albanije, ki niso dobili jugoslovanskega državljanstva in da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe, da jim bodo odpovedali gostoljubje v skladu z mednarodnimi pravili in jugoslovanskimi zakoni, (dd) Za Avstrijo tudi Srbija zahteva zaprtje JE Krško LJUBLJANA — Na republiški upravi za jedrsko varnost so povedali, da zahteva dr. Petra Ambrozya, namestnika koroškega deležnega glavarja, o ustavitvi jedrske elektrarne v Krškem še ni prispela do slovenskega izvršnega sveta, čeprav so o tem avstrijski časniki poročali že pred časom. Do IS tudi še ni prišla podobna zahteva avstrijske ministrice za vprašanje zaščite okolja Marilies Fleming. »V bližini avstrijske meje je kar 46 jedrskih elektrarn,« je povedal mag. Miroslav Gregorič, direktor republiške uprave za jedrsko varnost. »In v Evropi je trenutno že dvesto takšnih central, skupaj na svetu pa 450, medtem ko v svetu gradijo še 100 novih. Kdo bi se zdaj lahko odločil, da vse te elektrarne zapre, saj vsaka od njih stane najmanj 2 milijardi dolarjev. Zaradi energetskega pomena jedrskih elek- trarn zagovarja jedrske programe kar precej vlad, me drugim zahodnonem-ška, francoska in celo švicarska. Cilj avstrijskih Korošcev pa je, da bi bila Evropa povsem brez takšnih elektrarn. Kadarkoli bo nastopilo vprašanje varnosti v JE Krško, jo bomo seveda takoj zaustavili, ne samo zaradi varnosti sosedov, ampak tudi zaradi nas samih. K temu lahko še dodam, da VVestinghousove elektrarne še niso imele jedrske nezgode,« je povedal mag. Gregorič. O nevarnosti JE Krško pa je včeraj razpredala tudi srbska skupščina. Delegati so v en glas zahtevali, da je treba elektrarno zapreti, za njimi pa so potegnili tudi člani komisije za zaščito in varstvo okolja. Delegati so si bili edini tudi v zahtevi, »da je treba razpravo o Krškem enkrat za vselej zaključiti z dokončno zahtevo o ustavitvi jedrske elektrarne«. Umrl je novinar M Benini V neki kliniki v Montevideu v Urugvaju je umrl znan furlanski novinar Isi Benini. Star je bil 66 let. Benini je odpotoval v Urugvaj s skupino članov gospodarske komisije videmske Trgovinske zbornice. Nepričakovano je dobil napad malarije. Te zahrbtne bolezni se je pred nedavnim nalezel v Keniji. Isi Benini se je rodil v Mužcu pri Vidmu. Takoj po vojni je začel sodelovati pri časopisu Messaggero Veneto, že prej pa je delal za neki partizanski časopis. Leta 1968 je postal direktor videmskega sedeža RAI, na tem mestu pa je ostal do upokojitve leta 1987. Benini se je ukvarjal tudi s publicistiko, ustanovil in vodil je specializirano revijo II vino, z veliko vnemo pa se je posvečal enogastronom-ski tematiki. Ob božiču je izdal svojo zadnjo knjigo Verde Friuli. Prav danes bi mu morali podeliti priznanje »Risit d'aur«. Na Zelenortskih otokih papež govoril o miru Papež Janez Pavel II., ki je na pastoralnem obisku na Zelenortskih otokih, je bil včeraj deležen toplega srejema v glavnem mestu Praii. S papežem je na otokih prispel tudi dež, ki ga od oktobra ni bilo. V svojem govoru otočanom je papež povabil prebivalstvo na strpnost. Čeprav se morajo množično seliti z otokov, kjer je podnebje nenaklonjeno, ostajajo vsekakor navezani na svoje običaje in rodno domovino. Obisk na Zelenortskih otokih pa je papež izkoristil tudi za ponovno naglašanje na temo miru Janez Pavel II. na letališču v Praii (Telefoto AP) Spomladi začetek gradnje avtoceste Razdrto - Podnanos LJUBLJANA — Besedilo o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Razdrto - Podnanos je končno sprejeto in gradnja se bo najverjetneje začela že pozno spomladi. Ves odsek bo zgrajen v varčnem profilu, s po dvema voznima pasovoma v vsako smer, med katerima bo 16Crcentimetrov ločilnega pasu. Namesto odstavnih pasov bo imela ta avtocesta vsakih nekaj kilometrov tako imenovane odstavne niše. Vsa avtocesta bo široka od 18,20 do 20,80 metra. Avtocesta bo pod Nanosom namesto po dveh visokih nasipih speljana po viaduktih (tudi 17 metrov od tal) od katerih bo vsak dolg okoli 300 metrov, so sklenili na republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora. Bistveno bolj odklonilno je stališče naravovarstvenikov do avtocestnih odsekov Podnanos -Sela (čez Vipavsko dolino) in Sela - Vrtojba. Za prvega je bilo izdelanih enajst različič in od tega sta zdaj aktualni le še dve: tista, po kateri gre avtocesta blizu Vipave in Ajdovščine in tista, po kateri gre bolj po Vipavski dolini. Skupina Sepo pri Inštitutu Jožef Stefan zdaj proučuje obe možnosti, prav njihova presoja pa bo tehnično nagnila v prid ene ali druge različice. Ne glede na to, katera bo izbrana, pa naravovarstveniki menijo, da bo treba ohraniti vsak kubični meter humusa. (dd) nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani \ Tovarniški svet ZTT bralcem • V večini narašča ski predsednik novinarjem, »v KD je vedno vse v redu.« V resnici pa ne gre tako v redu. Republikanski tajnik La Malfa je dejal, da se mu zdi sedanja politična faza zelo grda. Upor demokristjanske levice po njegovem mnenju prav gotovo ne krepi vlade. PRI se skratka boji, da bi izbruhnila vladna kriza. Veliko ogorčenje nad izjavami De Mite in drugih predstavnikov levice pa je izbruhnilo v socialistični stranki. Na kritike proti PSI je včeraj odgovoril podtajnik Giuliano Amato, ki je obtožil De Mito, da ga očitno bolj zanima sodelovanje s komunisti. O razkolu v KD je bilo včeraj veliko govora tudi v Palači Chigi, kjer so o tem izrekli bolj ali manj zaskrbljujoča mnenja razni ministri. • Če se vlada že ponaša Kako pa se bo v prihodnje ravnala vlada do našega narodnostnega vprašanja? Zanimivo je, da se zadnje čase rada postavlja navzven kot vlada, ki zgledno rešuje manjšinsko vprašanje. V tem smislu se je pred nedavnim izrekel sam zunanji minister De Michelis. Njegove teze pa je predsinočnjim osvojil tudi minister za ustavna vprašanja in deželne zadeve Maccanico. V senatu je namreč potekala razprava o razširitvi volilnega okrožja na Južnem Tirolskem ali z drugimi besedami o tem, da se nemški manjšini v bocenski pokrajini zagotovi še eno senatorsko mesto. V razpravo je posegel tudi minister, ki je med drugim poudaril, da mora Italija pohiteti z uresničevanjem južnotirolskega paketa, da bo s tem lahko dala vzgled drugim evropskim državam, kako se rešujejo manjšinska vprašanja. Pri tem pa je ministra prekinil slovenski senator Stojan Spetič, rekoč, naj Italija čimprej poskrbi tudi za rešitev vprašanja slovenske manjšine, kajti če morajo vse manjšine brezuspešno čakati štirideset let na uzakonitev svojih pravic, kot čaka slovenska manjšina v Italiji, potem se druge države nimajo od Italije veliko naučiti. Minister Maccanico ni reagiral, zato pa je bilo slišati po seji marsikatero pripombo, češ, če se vlada ponaša, potem naj se tudi izkaže. D. K. • Za ozdravitev Jadrana predsedniki štirih dežel in republik je bil problem korektnega informiranja javnosti o zdravstvenem stanju teh voda.Tudi temu vprašanju so našli rešitev in poverili nalogo ustanavljajoči mešani družbi (med konzorcijem Ve-nezia Nuova in družbama Hidrogea in Ingra), da pripravi tak načrt informiranja, ki bo namenjen predvsem drugim članicam delovne skupnosti A-J in tradicionalnim uporabnikom severnega Jadrana, to je ZRN, Avstriji, Nizo- zemski, Belgiji, Danski, skandinavskim državam in Angliji, poleg seveda preostalim delom Italije in Jugoslavije. Podatke o zdravstvenem stanju severnega Jadrana bo tej družbi posredoval Observatorij iz Trsta, katerega predstavniki so na včerajšnjem srečanju ostalim delegacijam podrobno orisali svoje delo. Za pobudo so štiri dežele in republike namenile 2,5 milijarde lir, od katerih bosta Veneto in F-JK prispevali vsaka po milijardo lir, SR Hrvaška in SR Slovenija pa skupno 500 milijonov lir. Uresničevati jo bodo začeli že z mesecem marcem. Vsi ti sklepi so bili sprejeti, kot je podčrtal predsednik dežele Veneto Cremonese, vzporedno s tem, kar sta predsednika italijanske in jugoslovanske vlade sklenila na nedavnem srečanju v Umagu. SR Hrvaška, SR Slovenija, Furlanija-Julijska krajina in Veneto so torej včeraj nakazale okrog 7 milijard lir za ozdravitev severnega Jadrana. Ta finančni napor pa gotovo ne bo zadostoval, zaradi česar so se podpisniki sporazuma obvezali, da bodo o teh pobudah seznanili osrednji vladi v Beogradu in Rimu tudi z namenom, da bi se ta finančni sklad povečal. Za ozdravitev Jadranskega morja bo sicer tudi potrebno, kot je poudaril predsednik Furlanije-Julijske krajine Bia-sutti, začeti navezovati stike in sklepati podobne dogovore tudi z ostalimi deželami in republikami, ki mejijo na Jadransko morje, sicer bodo ti ukrepi učinkovali kot kapljica v morju. Dragi bralec, Slovenec! Ob »veliki restrukturaciji«, ki je vpeljala v podjeteje namesto svinca kompjuterje in sodobno rotacijo in je zahtevala od uslužbencev prekvalifikacijo in spremembo delovnih prostorov in urnikov, je zavladalo upanje v boljšo bodočnost; po uvedbi nove tehnologije pa nove zahteve vodstva in začetek krize, kateri ne vidimo konca. Tudi pri nas, kot v vseh podjetjih v krizi, se dela in živi slabo in pri tem se nam vračajo v spomin besede upravnega sveta: »Smo bili preveč optimisti.« Optimizem je izkrivljen pogled na realnost, v skrajnosti je lahko poguben, vsekakor pa ni pripomogel, da bi ZTT postalo emblem manjšine, še manj pa zagotovil ekonomsko neodvisen in kot posledica tudi močan in svoboden dnevnik. Nahajamo se v taki situaciji, ki lahko privede do razsula, ne da bi se zavedali pomena dnevnika za manjšino. Sistem reorganizacije je počasen, neskladen, neučinkovit, ni v stanju zagotoviti dela in bodočnosti; in po optimizmu je zavladala improvizacija, pri tem so bile opuščene vse človeške vrline in s preveliko lahkoto se igra z usodo uslužbencev. Tovarniški svet ni nikoli dobil od direkcije jasnih odgovorov na svo-jezahteve: dajte nam več dela, dajte nam jamstev, dokažite vašo strokovnost in mi bomo delali bolj sproščeno in zato bolje. Ta je naš odgovor in mislimo, da sedaj se mora prebuditi družbena zavest, tista solidarnost - danes uspavana od zgrešenih in zastarelih miselnih navad. - ki bi morala združiti vse zamejce, da se reši najvidnejši simbol našega obstoja. Novih del ni, ni nam še jasno, v katero smer se podjetje usmerja (obstaja vodstvo ali pa tavamo v temi?); še do danes nam ni bil predložen noben sanacijski načrt - čeprav smo ga že neštetokrat zahtevali - ki naj bi nam pojasnil želje, izbire in reorganizacijo podjetja. Ostali smo vedno izločeni, izničili so se načrti po paritetni komisiji, v katero smo polagali naša upanja in ki bi lahko predstavljala začetek sodelovanja in dialoga, ki sta danes odsotna. Nahajamo se pred neštetimi odločitvami po krčenju v vseh oddelkih in kot zadnja je bila predložena zahteva po petdesetodstotnem krčenju personala v rotaciji, ne glede na nevarnost upravljanja s stroji v tem oddelku. Vprašali smo za pojasnila in, kot odgovor, dobili zahtevo po vpisu delavcev v dopolnilno blagajno. Ce bomo stavkali, bo to zato, ker ( nimamo drugih možnosti, da uveljavimo naše pravice, zato ker smo prepri" čani, da samo z dokazom moči in enotnega boja lahko prisilimo k razumu tistega, ki noče ničesar slišati. Gotovi, da nas bodo bralci razumeli m podprli, upamo, da se bo našla rešitev, ki bo za vse zadovoljiva. Po včerajšnjem sklepu kabineta vlade Nova pogajanja o družbi Enimont Upadanje ameriškega gospodarskega trenda je ustavilo tudi dolar Na vabilo Zveze zadrug v Bologni J. K. Galbraith in St. Menšikov prispeta v Italijo Afera kemijskega velikana Enimont, nastalega po združitvi državne ustanove ENI in družbe Montedison, ki je v rokah Raula Gardinija, stopa v drugo fazo. Po prvotnem sporazumu bi morala ostati ureditev Enimonta s sestavo upravnega sveta vred nedotaknjena tri leta, torej do konca 1. 1991. Ker so se medtem razmere korenito spremenile in še zlasti, ker grupa Ferruzzi trmasto zahteva pomnožitev članov upravnega sveta od 10 na 12, s čimer bi pridobil Gardini večino glavnice, je vlada na včerajšnji seji kabineta izrazila pripravljenost, da se poskusno triletno obdobje skrajša, da se torej že prej začne razmišljati o tem, kakšna naj bo dokončna ureditev Enimonta. Proučevanje celovite problematike bo v pristojnosti predsednika ministrskega sveta Andreottija in podpredsednika Martellija ter ministrov za industrijo In državne udeležbe. »Toda zdajšnje paritetično ravnovesje ENI-Montedison mora ostati do nadaljnjega nespremenjeno tudi v upravnem svetu,« je izjavil minister za državne udeležbe Fracanzani, ki je mislil s tem razmerje članov 5:5, in dodal: »Seveda le, če ne bo prišlo do kakšne druge rešitve pred 27. februarjem.« Za tedaj oziroma za 28. februar v drugem sklicanju je namreč najavljena skupščina upravnega sveta Enimonta, »ki pa je odvisna od obeh partnerjev, od katerih je eden javen«, kot je pribil proračunski minister Cirino Pomicino. Gardini: »Sejo lahko prekliče edinole sam upravni svet.« Na seji bi morali razpravljati prav o možni raztegnitvi sveta. Včerajšnji sveži podatki o gibanju kosmatega narodnega dohodka ter inflacije v ZDA niso izzvali vidnejših premikov na mednarodnih valutnih borzah. Pred njihovo objavo so evropske kotacije dolarja poskočile na povprečnih 1260 lir in 1,6940 marke (dan prej 1255,3 oziroma 1,6890), potem pa lahno popustile. Številke o ameriški konjunkturi v resnici ne navajajo k optimizmu. V zadnjih treh mesecih 1989 je znašala gospodarska rast - ki je bila že itak pod vplivom skromnega povpraševanja po potrošnem blagu -samo 0,5%, a tako slabega rezultata ne pomnijo Američani že več kot tri leta. Pa tudi podatki o gibanju narodnega dohodka v vsem lanskem letu so nezadovoljivi: +2,9% nasproti porastu za 4,4% v letu 1988; slabše je bilo samo leta 1986, ko je stopnja rasti dosegla komaj 2,7%. K vsemu temu se je pridružila še upočasnitev povpraševanja po trajnih dobrinah: v celem letu 1989 se je obseg naročil povečal le za 5,9%, kar pomeni, da je bil porast v primerjavi s prejšnjim letom komajda polovičen. Pa še inflacija: cene - izračunane na osnovi kazatelja, ki je povezan z gibanjem narodnega dohodka - so se v lanskem letu povišale za celih 4,5%; tako naglo niso naraščale že od leta 1982, ko je indeks bil +6,2%. Inflacija navadno izzove uraden poseg v mehanizem, ki urejuje obrestne mere, in s tem tudi ovrednotenje denarja; toda v danih razmerah bi bilo vsako zvišanje obresti neupravičeno - treba bi jih bilo kvečjemu znižati. Tembolj, ker analitiki napovedujejo, da ne bodo razmere letos nič boljše in da bo narodni dohodek narasel le za 1,8%. Svetovno znana ekonomista John Kenneth Galbraith (ZDA) in Stanislav Menšikov (SZ) bosta 2. februarja predavala v Bologni na forumu o perspektivah svetovne trgovine v priredbi zadružne zveze Emilije-Romagne. Ugledna gosta, ki sta napisala več odmevnih razprav o kapitalističnem sistemu, kakor sta ga v preteklosti ocenjevala Vzhod in Zahod (zadnjo sta napisala kar skupaj), je Lega delle Cooperative povabila zato, da bi ji pomagala prodreti na širše svetovno tržišče: »Že pred časom se je izteklo obdobje privilegiranih odnosov z Vzhodom, ni se pa še začelo novo obdobje, ki bo označevalo vstop zveze na globalizirano tržišče.« Kljub izdatnim naročilom iz afriških in vzhodnih državah tudi lani ni uspelo zvezi, da bi njeni posli s tujino presegli raven 25% vsega letnega prometa,- tudi zato ne, ker je bilo 70% poslov usmerjenih v države EGS, ki praktično niso več "tujina", kakor naglasa vsedržavni predsednik zadružne zveze Lafranco Turci. Forum bo vodil Arrigo Levi. Svetle in temne plati sprostitve kapitala Letos se bodo zrušile še zadnje pregrade, ki so napoti svobodnemu pretoku kapitala znotraj dvanajsterice. Liberalizacija prinaša ugodnosti, a tudi nevarnosti, recimo to, da se bo podrl tudi jez, ki omogoča zdaj nadzor nad izvorom kapitala. Zakladni minister Carli snuje zakon, ki naj bi onemogočil ali vsaj omejil pranje umazanega denarja - zaslužkov od razpečevanja mamil in nezakonite prodaje orožja, odkupnin za ugrabljene osebe in še marsičesa. Med drugim naj bi lahko fizične osebe (zasebniki) opravljale gotovinske transakcije samo do določenega zneska, za prenos večjih vsot pa uporabljale ček ali kreditno kartico. Ti obveznosti bodo verjetno uvedli še pred 1. julijem, v Franciji pa sta že v veljavi; to so si omislili na pariškem zasedanju sedmih najbolj razvitih držav sveta, katerih glasniki so hoteli na ta način nadomestiti odpravo valutnih kontrol. To pa ni vse. Tu so še nevarnosti, povezane z gibanjem čistega denarja, ki se bo lahko prosto pretakal po vsej Evropi (in svetu) tudi v brk davčnim predpisom v državi, iz katere je kapital prvotno prišel. V pričakovanju poravnave nesoglasij okrog uskladitve davčnih zakonodaj v Evropski gospodarski skupnosti bi se dalo s strogim nadzorstvom omogočiti vsaj to, da bi užitnik dohodka od kapitala plačeval davek nanj v državi, kjer mu ta dohodek dozoreva. V ta namen se je italijansko zakladno ministrstvo naslonilo na francosko prakso in zavrnilo ameriško; v ZDA so transakcije iznad 10.000 dolarjev zabeležene v banki podatkov, kar pomeni, da ima kompjuter osebne podatke o lastniku kapitala in o tem, kam se ta vloži, zakaj in kako. V Rimu pravijo, da to preveč spominja na Orwellovo 1984. leto, vendar marsikdo s tem ne soglaša; tudi zato ne, ker ni rečeno, da mora biti to nujno "črn seznam" po vzoru nekdanje proti- demokratične prakse pri Fiatu, kjer so imeli na piki "delavce-rdečkarje". Pa še zato ne, ker pred leti ne bi imeli opraviti z "listo petstotih", ki so nezakonito spravljali milijarde v tuje banke, ko bi bili imeli takšen popis transakcij. V Italiji bo z liberalizacijo nevarnost ravno v tem, da utegne kapital spet (tokrat zakonito) odtekati na tuje, kjer bi bili ustrezni dohodki nedosegljivi za italijansko davkarijo. To velja tudi za naložbe družb in za dividende. Problem je torej vse prej kot preprost, zapreke, ki ovirajo njegovo rešitev, pa so predvsem politične, saj gredo od bančne tajnosti, ki je v inozemstvu prava vaba za utajevalce, do nasprotovanja nekaterih držav navodilom EGS o poenotenju davčnih mehanizmov. Ob pomanjkanju političnih rešitev pa bi bila lahko realna perspektiva ta, da se vname med članicami EGS tekma, katera bo bolj znižala davke; tedaj bi postala Evropa raj za davčne utajevalce. DRAGO GAŠPERLIN Priznanje OECD naporom SFRJ za uspešen razvoj reformne politike Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj povoljno ocenjuje družbeno-gospodarske reforme v Jugoslaviji in jih bo zaradi tega vsestransko podpirala, tako tudi z neposredno strokovno zaslombo. To so poudarili na izredni seji sveta OECD v Parizu, ki je bila posvečena izrecno Jugoslaviji kot pridruženi članici in katere se je udeležilo uradno odposlanstvo beograjske zvezne vlade pod vodstvom sekretarja za razvoj Boža Marendiča. Na seji pristojne delovne skupine OECD so predstavili prvi del posebne študije o "globokih spremembah, ki so sad temeljitega reformnega programa, kot ga je sprožila jugoslovanska vlada, da bi v najkrajšem času ustvarila temeljne pogoje za uresničitev tržnega gospodarstva in za vključitev lastnega ekonomskega sistema v obstoječi režim mednarodne izmenjave". Drugi del študije bodo razvili v naslednjih mesecih, obravnaval pa bo specifične probleme, kot so ustroj tržišča, finančno poslovanje, menedžerske dejavnosti, razmere na delovnem trgu in javni aparat. Študija OECD pomeni brez dvoma važen prispevek k temeljitejšemu seznanjanju mednarodnih finančnih in gospodarskih krogov z jugoslovansko stvarnostjo, zato se marsikdo v naši matični domovini že nadeja, da utegne privabiti v Jugoslavijo tudi kaj več mednarodnega kapitala. Predvsem pa je ta dokument dober adut, s katerim lahko zvezna vlada še dodatno podkrepi utemeljenost prošnje za polnopravni vstop Jugoslavije v to pomembno in ugledno mednarodno organizacijo, ki šteje 24 članic in je bila ustanovljena leta 1961. Kakor smo dejali uvodoma, uživa Jugoslavija zdaj status pridružene članice, in to že od samega nastanka tega organizma. * # / I -”1 * j ■■■■1 ^ Krnska banka Gorica ■ lili NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE m J P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 23.1. 26.1. URADNE KOTACIJE Generali 40600 Lloyd 17000 Lloyd risp 11750 11400 RAS 27000 26200 Ras risp 12800 12300 Sai 19100 18500 Sai risp 8350 8000 Montedison 2037 1975 Montedison risp 1267 1242 Pirelli 2995 2900 Pirelli risp 3060 2920 Pirelli risp. nc 2220 2180 Snia 2916 2785 Snia risp 2920 2790 Snia risp. nc 1701 1670 Pinascente 7920 7625 Rinascente priv 3950 3930 Binascente risp 4200 4000 Premuda 2730 2850 Premuda risp 1725 1800 SIP 3365 3250 SIP risp 2950 2900 Bastogi 372 360 Comau 4390 4450 n '!!,!iiili!’!V , i ■: 23.1. 26.1. Fidis 7550 7400 Gerolimich 120 116 Gerolimich risp 90 89 SME 4030 3900 Štet 5050 4880 Štet W 10 — Štet W 9 — Štet risp 4050 4000 Tripcovich . 12750 12300 Tripcovich risp. nc 4700 4440 Att. Immobiliari 5500 5300 FIAT 10905 10550 FIAT priv 7282 7099 FIAT risp 7355 7160 Gilardini 5050 4835 Gilardini risp 3930 3780 Dalmine 400 394 Marzotto 8000 7900 Marzotto risp 8400 7900 Marzotto risp. nc 5820 5830 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u. . . 820 810 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass. . . 11500 11300 26.1. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% ______ BTP maj 1990 .............. BTP januar 1990 12,5% . . . 99,30 +0,05 99,45 +0,10 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . CCT ECU 1983/90 11,5% CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92 10,5% CCT ECU 1985/93 9% . . CCT ECU 1985/93 9,6% . CCT ECU 1985/93 8,75% CCT ECU 1985/93 9,75% CCT april 1992 10% .... CCT julij 1992 IND...... CCT januar 1991 IND . . . CCT julij 1993 IND...... CCT december 1990 IND CCT februar 1991 IND . . CCT februar 1997 IND . . CCT junij 1993 CV IND . . CCT marec 1991 IND . . . CCT nov. 1993 CV IND . . CCT sept. 1993 CV IND . CCT avgust 1992 IND ... . CCT avgust 1993 IND . . . 1 MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE 26.1. spr. % 100,05 —0,05 CCT avgust 1990 IND 100,15 + 0,10 100,90 + 0,15 CCT avgust 1991 IND 100,55 + 0,10 102,50 —0,15 CCT avgust 1995 IND 94,25 —0,05 94,35 — CCT avgust 1996 IND 93,50 + 0,05 97,85 —0,36 CCT april 1991 IND 100,40 — 94,85 —0,11 CCT april 1995 IND 93,70 + 0,11 98,45 —0,15 CCT april 1996 IND , 93,60 — 95,70 —0,05 CCT december 1990 IND . . 100,20 —0,10 98,60 + 0,10. CCT december 1991 IND . . 100,20 — 100,40 + 0,15 CCT december 1995 IND . . 95,75 — 98,90 + 0,05 CCT december 1996 IND . . 93,95 + 0,05 100,20 101,40 93,30 96,10 100,55 96,90 95,60 98,35 98,65 —0,10 + 0,15 + 0,11 —0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,10 _________________________26.1. spr. % ČILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO___________ .................... 11501 —2,45 tridania ................... 8500 — Eridania risp............... 4990 —o 40 dgnago ..................... 8500 —0^83 Zavarovalstvo - bančništvo ^jeanza Ass................. 44700 Alleanza Ass. risp. por. . . . 41200 Assitalia................... 13201 pbsonia ..................... 1837 Jatina Ass. ord............... 13900 generali Ass.................. 40680 "a|ia Ass. 1000 ............ 13270 pheille ................... 114100 I a fondiaria spa........... 58100 I ? Previdente ............. 21320 ^°yd Adriatico ............. 16850 F+s Raz..................... 26150 vrisp. port................. 12305 i|0r° ord................... 21600 yn'P°l...................... 25500 gn'Pol priv................. 16450 anca Comm. Italiana .... 5040 Sanco dl Roma ............... 2220 redilo Italiano ............... 2710 /psrbanca priv................ 58500 "ediobanca................. 18960 Papirna industrija - cement P,art- Burgo ord............ 13600 , tspresso.................... 23790 pjOndadori ................... 19500 oligraf. Editoriale......... 6110 Psmentir ...................... 3400 —0,67 —0,24 —0,75 + 0,66 + 2,51 —0,54 —1,45 —0,87 —1,32 —0,37 —2,03 —0,95 —0,36 —0,92 —1,16 —0,36 —0,30 —1,77 —0,73 + 0,34 + 0,58 —0,29 + 2,90 —0,49 —0,87 26.1. spr. % Italcementi . 124000 —0,40 Unicem 26700 —1,11 Unicem risp 15650 —1,14 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5445 —0,09 Fidenza Vetrar 1000 8805 —0,50 Italgas 2998 + 0,20 Mira Lanza 62600 —0,16 Montedison 1000 1965 —1,31 Montefibre . 1318 + 2,17 Pirelli 2898 —1,140 Pirelli risp 2921 —2,14 Recordati ord 13510 — Saffa 11230 —0,62 Snia BPD 2770 —1,49 Snia Fibre 1859 —0,85 Snia Tecnopolimeri 6930 —0,29 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente . . . 7625 —0,46 Standa 33100 —0,03 Standa risp. port 12800 —0,70 Alitalia cat. A 2300 — Alitalia priv 1685 —0,88 Italcable 17320 + 0,06 SIP . . 3278 + 0,49 SIP risp. port. . . . 2937 + 0,72 Sirti 13070 + 0,58 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti .......... 5500 +0,36 Tecnomasio.................. 3450 —0,58 Bastogi................... 362,50 -0+4 26.1. spr. % Bonifiche Siele . 28510 + 0,04 Bonifiche Siele risp 9230 —0,75 CIR - Comp. Ind. Riunite . 4955 —0,10 CIR risp 4900 —1,12 Cofide 4710 — Comau Finanziaria 4450 + 0,23 Editoriale SpA 3350 —1,18 Euromobiliare 6198 + 0,37 Ferruzzi Agric 2452 —2,50 Fidis 7389 + 0,15 Fimpar 3205 — Finarte 6335 —0,05 Fiscambi Holding 5600 — Fiscambi risp ■ 2390 —0,42 Fornara 3380 —1,46 Gaic 24110 —1,99 Gemina 2101 + 0,29 Gemina risp 1405 + 0,29 Gerolimich . 116,50 —0,85 Gerolimich risp. port. . . . 89,50 — IFI priv 25300 —1,36 IFIL fraz 7460 —0,55 IFIL risp. port. fraz 3890 —0,51 Italmobiliare 199400 —0,05 Pirelli & C 9790 —0,12 Riva Finanziaria 9100 —1,09 Saes 3565 —0,97 Schiapparelli 1301 —0,69 Sisa 3538 —1,45 SME 3935 —0,13 SMI Metalli . . . 1568 —1,32 SMI Metalli risp 1226 + 0,91 SOGEFI 3627 —0,49 Štet 4950 + 0,59 Štet risp. port 4080 + 1,02 Tripcovich 12300 + 1,65 26.1. spr. % Tripcovich risp. nc 4440 + 0,91 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. immobiliari 5302 —1,72 Calcestruzzi 18050 —0,28 Cogefar 7395 + 0,07 Del Favero 6760 —0,29 Grassetto SpA 16350 + 0,93 IMM Metanopoli 1620 —0,64 Risanamento Napoli . . .- 45700 —0,22 Vianini 5100 — MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3263 —0,37 Danieli & C 10490 —1,04 Data Consyst 11700 —0,26 Fiar SpA 19690 —0,05 Fiat 10540 —1,31 Fiat priv 7089 —1,20 Fiat risp 7151 —1,91 Franco Toši 30100 —0.82 Gilardini 4835 —0,33 Magneti Marelli 2051 —1,01 Merloni 3000 — Neccbi ord 4030 —1,20 Olivetti ord 7215 + 0,12 Olivetti priv 4780 — Pininfarina 13650 —0,58 Rodriguez SpA 10201 —0,96 Safilo 11995 + 0,38 Safilo risp 10980 + 1,57 Saipem 3202 + 1,97 Saipem risp 2810 + 2,55 Teknecomp 1395 —0,57 26.1. spr. % CCT februar 1991 IND 100,10 —0,05 CCT februar 1992 IND .... 100,20 + 0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 98,05 + 0,05 CCT februar 1996 IND .... 95,75 — CCT februar 1997 IND 93,30 + 0,11 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — - — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . — — CCT januar 1991 IND 101,35 — CCT januar 1992 IND 100,75 + 0,05 CCT januar 1992 11% ; 98,60 — CCT januar 1993 IND — — CCT januar 1996 CV IND . . 100,25 — CCT januar 1997 IND 93,60 — CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 95,95 + 0,10 CCT julij 1990 IND 100,20 —0,10 CCT julij 1991 IND 100,65 + 0,05 CCT julij 1995 IND 95,05 —0,05 CCT julij 1996 IND 94,60 + 0,11 CCT maj 1991 IND 100,45 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 93,80 — CCT maj 1996 IND 93,70 + 0,11 CCT maj 1997 IND 92,60 + 0,05 CCT marec 1991 IND — — CCT marec 1995 IND 94,10 + 0,16 CCT marec 1996 IND 93,70 + 0,11 CCT marec 1997 IND 93,00 + 0,16 CCT nov. 1990 IND 100.30 + 0,30 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,05 — CCT nov. 1991 IND 100,35 + 0,10 CCT nov. 1992 IND 97,95 —0,05 CCT nov. 1995 IND 95,05 + 0,11 CCT nov. 1996 IND 93,05 + 0,05 CCT oktober 1993 IND 97,80 + 0,10 CCT oktober 1990 IND ... . 100,05 — CCT oktober 1991 IND ... . 100,25 — CCT oktober 1995 IND 94,75 + 0,05 CCT oktober 1996 IND 93,00 + 0,11 CCT sep. 1990 IND . . 100,05 + 0,10 CCT sep. 1991 IND 100,25 + 0,05 CCT sep. 1995 IND 94,40 — CCT sep. 1996 IND 93,55 + 0,05 CTS marec 1994 IND 75,60 —0,13 CTS april 1994 IND 76,00 —0,65 ED SCOL 1975/90 9% 101,00 — ED SCOL 1976/91 9% .... 100,00 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 98,20 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 100,95 + 0,10 RENDITA — 35 5% 74,40 Po prekinitvi četrtkove občinske seje V Nabrežini polemike o razširitvi papirnice Na pokrajinsko upravo pa vseeno letijo kritike V tržaških šolah ni več skrbi zaradi rakotvornega azbesta Po prekinitvi četrtkove seje občinskega sveta so se v devinsko-nabre-žinski občini razvnele dokaj ostre polemike, ki so verjetno vsaj delno tudi posledica dejstva, da se tudi tu bližajo upravne volitve. Kot smo že včeraj na kratko poročali, je bila na dnevnem redu občinske seje odobritev variante lotizacijskega načrta za razširitev šti-vanske papirnice, vendar sploh ni prišlo do razprave, ker so predstavniki KPI in PSI zapustili sejno dvorano, potem ko je večina zavrnila njihov predlog o preložitvi razprave na ponedeljek. Svojo zahtevo so komunisti in socialisti utemeljili z dejstvom, da je bil odsoten odbornik za okolje Certo, ki je pred kratkim na neki javni skupščini v Vižovljah izrazil bolj ali manj odkrito nasprotovanje načrtu o razširitvi papirnice. Devinsko-nabrežinska občinska uprava je v zvezi s četrtkovimi dogodki objavila obširno tiskovno noto, v kateri obžaluje, da so komunisti in socialisti onemogočili nadaljevanje razprave in še posebno napovedano izčrpno repliko župana Brezigarja na vse pripombe opozicije. Sam Brezigar je dal zelo kritično izjavo, v kateri obtožuje KPI in PSI neodgovornosti do volilcev, ker sta stranki v bistvu začeli volilno kampanjo o tako pomembnem problemu, ki zadeva med drugim več kot 600 delovnih mest in je torej največja gospodarska dejavnost v občini. Preprečitev ne samo glasovanja, ampak tudi same razprave, in to z edino utemeljitvijo, da je odsoten eden izmed članov odbora, pa krši pravilo o korektnih političnih odnosih znotraj občinskega sveta. Brezigar je tudi poudaril pomen pobude grupe Burgo, ki da je bila podrobno proučena; načrt so že odobrili Dežela, Krajevna zdravstvena enota in ministrstvo za naravne dobrine, manjka le zaključno glasovanje Občine. Glede povečanja prostornine, ki ga predvideva nova varianta (od 570.000 na 750.000 kubičnih metrov), pa je Brezigar pojasnil, da gre za tehnično-funkcionalne potrebe. Vsekakor je razširitev papirnice nujna, da bi tovarna postala med tehnološko najbolj razvitimi na svetu, kar bi dajalo zadostna jamstva za delovna mesta; ne samo za nova, ampak tudi za obstoječa, saj je sedanjih 600 uslužbencev v zadnjih letih nekajkrat bilo na robu odpustitve ali dopolnilne blagajne. Vsekakor je župan Brezigar zaključil svojo polemično izjavo s pomirjevalnim zagotovilom, da je devinsko-nabrežinska občinska uprava pripravljena na prihodnji seji občinskega sveta sodelovati v resni in poglobljeni razpravi in sprejeti vse predloge in sugestije za izboljšanje načrta o razširitvi štivanske papirnice. Svetovalski skupini KPI in PSI pa sta v izjavi, ki sta jo podpisala Depan-gher in Burgher, pojasnili, da sta zapustili četrtkovo sejo zaradi »stališča popolne zapore«, ki ga je glede vprašanja razširitve papirnice zavzel občinski odbor. Obe skupini sta bili mnenja, da je bila potrebna prisotnost odbornika Certa, ker je ta samo nekaj tednov prej izrazil odločno nasprotovanje načrtu. Komunistična skupina pa je tudi zahtevala, naj bi najprej razpravljali o resoluciji, ki je postavljala vrsto pogojev za odobritev načrta (oceno rezultatov študije o posledicah za okolje, jasna jamstva o povečanju števila delovnih mest, zaupanje razši-ritvenih del krajevnim podjetjem), vendar je večina zahtevo o odložitvi zavrnila. Skupna izjava socialistov in komunistov navaja tudi, da bodo predvideno razširitev izvedli s prispevkom okrog 100 milijard lir iz javnih blagajn, zaradi česar je nujno vnaprej vedeti, kakšne bodo posledice na okolje in kakšne zaposlitvene koristi bo imelo.krajevno prebivalstvo. Odbor pa ni dal odgovorov na ta vprašanja, s čimer je prevzel težko odgovornost. Komunisti in socialisti načelno ne nasprotujejo načrtu, vendar zahtevajo jasne obveze s strani podjetja. Vprašanje bo vsekakor - kot rečeno - znova na dnevnem redu na ponedeljkovi seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Naj še omenimo, da so na četrtkovi seji pred prekinitvijo skoraj soglasno odobrili vrsto upravnih sklepov ter pooblastil županu za predstavitev prošenj za prispevke, (tm) Tiskovna konferenca, na kateri so pokrajinski upravitelji včeraj z zmagoslavnimi toni predstavili rezultate odstranjevanja rakotvornega azbesta iz šolskih stavb v tržaški pokrajini, se je dejansko sprevrgla v proces,-in to prav proti pokrajinskim upraviteljem. Ravnatelji tržaških višjih srednjih šol, ki so se množično udeležili tiskovne konference, so namreč obtožili upravitelje, da so kljub številnim pozivom z zamudo opravili svojo dolžnost (in da na splošno zanemarjajo neštete probleme tržaških šol). Ministrstvo za zdravstvo je že leta 1986 izdalo okrožnico, s katero je pozivalo pristojne organe, naj šole in vse ostale javne kraje očistijo tega rakotvornega materiala, ki so ga v 60. in 70. letih brez vsake mere uporabljali pri gradnji stavb in mnogih drugih objektov. Da bi se Pokrajina lotila dela, pa jo >e Krajevna zdravstvena enota morala kar dvakrat opomniti. Kljub upravičenim kritikam - upoštevati moramo namreč, da so nekateri profesorji delali tudi po dvajset let pod vsakdanjim vplivom azbesta - pa je Pokrajina Trst dejansko med prvimi italijanskimi pokrajinami, ki je pregledala vse šole in upoštevala navodila ministrske okrožnice (to je potrdil tudi nepristranski opazovalec, in sicer predstavnik milanske tvrdke Fanes, ki je delo opravila). Kot je na tiskovni konferenci povedal odbornik za javna dela in šolstvo Giorgio Berni, je Pokrajina že leta 1978 začela bonificirati novo stavbo zavoda Volta (ki je bila zgrajena na začetku 70. let in katere stene so bile dobesedno prekrite z azbestom). V sodelovanju s službo za medicino dela pri KZE, ki jo je včeraj predstavljal inž. Umberto Laureni, so tudi v naslednjih letih nadzorovali tržaške šole, še zlasti pa zavod Volta. Dokončno bonifikacijo tega zavoda pa so začeli šele lani, potem ko je služba za medicino dela pregledala vseh 181 tržaških šol in vrtcev ter ugotovila, da koncentracija azbesta v drugih šolah ni zaskrbljujoča. Azbest je namreč najbolj nevaren, ko ga vdihujemo: če je njegova koncentracija v zraku nižja ali enaka tisti, ki jo vsebuje mestni zrak, ne bi smela biti nevarna. Ta snov lahko povzroči rakasta obolenja predvsem na pljučih, a tudi na drugih organih, tako da so v Italiji že začeli bonificirati železniške vagone, ladje in druge podobne objekte, za gradnjo katerih so uporabljali azbest (ki je zelo cenen in trpežen, tako da so ga uporabljali predvsem v protipožarne namene). Treba pa je poudariti, da kljub spoznanju, da je azbest tako nevaren, v Italiji še niso izdali primernega zakona, s katerim bi prepovedali njegovo uporabo. Da se povrnemo k tržaškim razmeram: zavod Volta bodo dokončno bonificirali čez nekaj tednov. Milanska tvrdka Fanes pa je delo opravila s čisto novo tehnologijo, kakršno uporabljajo pri obravnavi izotopov. Azbesta namreč ni povsod odstranila: včasih - kot se je zgodilo z bonifikacijo iz leta 1978 - je namreč celo nevarneje odstraniti azbest kot ga pustiti na steni, ker se na ta način sprostijo v zrak vlakna. Zato so se odločili, da v nekaterih prostorih odstranijo azbest (s posebnimi napravami, podobnim sesalcem), drugod pa so ga samo bolj pritrdili na stene s posebnimi lepili (to so storili tudi v ostalih prostorih). Poslopje zavoda Žiga Zois (Foto Križmančič) Azbest v tržaških šolah torej ne bi smel več povzročati skrbi, saj bo služba za medicino dela stalno nadzorovala njegovo koncentracijo v zraku. V vseh šolah, kjer so ugotovili tudi minimalno prisotnost azbesta (tudi v kemijskih laboratorijih), zlasti pa na zavodu Volta, bodo opravljali analize vsakih šest mesecev. Med temi je tudi nekaj slovenskih šol, kjer pa stanje sploh ni zaskrbljujoče. To so trgovski zavod Žiga Zois, nižje srednje šole Fran Levstik, Sv. Ciril in Metod (na Katinari) in Simon Gregorčič, osnovna šola Sirk, osnovne šole v Barkovljah, v Mavhinjah in v Borštu ter nabrežinska občinska telovadnica. V vsakem primeru so ravnateljstvom šol dali navodila za pravilno vzdrževanje objektov, ki so vsebovali azbest (v glavnem je šlo za vodovodne cevi ali za cevi električne napeljave, ponekod pa so našli tudi azbestne panoje, ki so varovali grelce). h pisanja zagrebškega Vjesnika Priprave na gradnjo avtoceste Trst-Reka O avtocestni povezavi med Trstom in Reko kot o prvem delu bodoče jadranske avtoceste se že dalj časa govori. Vendar pa naj bi zadnje čase prišlo tudi do pomembnih konkretnih premikov, zlasti po zaslugi italijanskih podjetij. Tako trdi zagrebški dnevnik Vjesnik, ki v svoji četrtkovi izdaji piše, da bo nosilec izgradnje jadranske avtoceste oziroma njenih posameznih odsekov (in torej tudi odseka Trst-Reka) nova delniška družba, ki naj bi jo ustanovili jugoslovanski in italijanski partnerji. Preliminarni sporazum o ustanovitvi delniške družbe »Euro-Adria« so podpisali že proti koncu lanskega leta in napovedali, da bo družba začela delovati že prihodnjega marca. Pri družbi Euro-Adria naj bi z jugoslovanske strani bili udeleženi republiški sekretariat za ceste pri izvršnem svetu SR Hrvaške in podjetja INA-Trgovina, Liburnija-Opatija, PTT Zagreb in Reka ter INGRA Zagreb, z italijanske strani pa družbe AGIP, Fiat Impresa in zavod Medio Banca. Ne da bi čakali na formalno ustanovitev te družbe so italijanski partnerji povabili k sodelovanju tudi predstavnike iz SR Slovenije. Slovenija - piše Vjesnik - je v celoti podprla projekt o gradnji avtoceste Trst-Reka in izjavila, da je pripravljena odstopiti prostor za izgradnjo avtocestnega trakta od italijansko-jugoslovanske meje do Rupe (kjer poteka meja med slovenskim in hrvaškim ozemljem). Vendar pa zaradi obvez glede prioritetnih cest v svoji republiki Slovenci niso pripravljeni, da bi sodelovali pri tem projektu tudi s finančno udeležbo. Italijanski partnerji pa so po drugi strani razumljivo zainteresirani, da bi avtocesto začeli graditi od italijansko-jugoslovanske meje proti Reki. Vsekakor naj bi se o tem dogovarjali že v naslednjih dneh. Delnišla družba Euro-Adria naj bi vsaj delno poskrbela tudi za gradnjo velikega informativnega centra »Vrata Jadrana«, ki naj bi zrasel blizu Matuljev. Zagrebški dnevnik v zvezi s tem pristavlja, da bi morali do začetka poletne sezone zgraditi vsaj del predvidenega Centra. Po načrtih podjetja INA-Projekt bi morali biti sestavni del velikega kompleksa trgovski center, dve bencinski postaji, servis za avtomobile, gostišče, veliko parkirišče za osebne avtomobile, tovornjake in avtobuse, garni-motel, zdravstveni dom, banka in pošta in še rekreacijski prostor. Zaenkrat pa še ni dogovorjeno, kdo vse bo prispeval sredstva za realizacijo tega kompleksa; zagrebški Vjesnik pravi, da so zainteresirana tudi italijanska podjetja, ki sodelujejo pri nastajajoči mešani delniški družbi. Kaj se je premaknilo po nedavnih protestih Tudi slovenskim spremljevalcem prizadetih se obetajo novosti Pred kratkim so spremljevalci prizadetih oseb izvedli vrsto demonstracij, da bi pri odgovornih končno dosegli rešitev svojih problemov: ureditev pravnega statuta, zagotovitev socialnega in zdravstvenega varstva in parifikacijo svoje službe z ostalimi službami oziroma zaposlitvami. Zanimalo nas je, ali in kako se bo njihov položaj izboljšal, zato smo se oglasili najprej v dijaškem domu Srečko Kosovel, kjer delajo štiri spremljevalke oziroma spremljevalec prizadetih otrok, nato pa še pri socio-psihopedagoški službi, ki deluje v neposredni bližini glavne bolnišnice. V dijaškem domu smo se pogovarjali z Nevo Doles, ki je končala učiteljišče in že drugo leto spremlja prizadetega otroka, z Barbaro Čok, ki študira psihologijo na tržaški univerzi in že tretje leto opravlja to službo, s Fulviom Dovganom, ki mu manjka še diploma na fakulteti za specialno pedagogiko v Ljubljani in ki je nastopil službo spremljevalca lani, ter z Daidi Sancin, ki študira psihologijo v Ljubljani. Prvi trije so na seznamu spremljevalcev pri pokrajinski upravi, Daidi pa pri dolinski občinski upravi. »Do sedaj so nas vedno imenovali spremljevalci. Od sedaj pa imamo naziv vzgojitelji,« so nam povedali na začetku razgovora. Kako so pa uspeli vaši protesti? »Mislim, da smo prav ob pravem času protestirali in da smo nekaj tudi dosegli. Do sedaj smo delali tako rekoč na črno. Od Pokrajine smo prejemali plačo, vendar nam vanjo niso bila všteta službena leta, niti nismo bili socialno in zdravstveno zavarovani. Tako ni moglo iti naprej. Res je, da smo še mladi in v glavnem še študiramo, vendar ne moremo delati brez pravne ureditve našega položaja. Na vse to smo opozorili oblasti in upamo, da se bo kaj premaknilo z mrtve točke.« V dijaškem domu je 12 prizadetih otrok, ki so povsem vključeni v domsko življenje. Samo Daidi hodi po svojega varovanca in ga zvečer tudi odpelje domov, vsi ostali pa prihajajo sami v dom ob 13. uri in ostajajo do 19. ure. »Na Pokrajini je zapisano, da imamo v varstvu enega otroka, v resnici jih imamo po dva, pa tudi po tri. Res je, da smo v domu lepo povezani z ostalimi vzgojitelji in tako poteka vse delo v velikem sodelovanju in medsebojni pomoči. Mislimo, da je za prizadete otroke življenje v domu, kjer so v stalnem stiku z vrstniki, zelo koristno. Naši varovanci se v domu dobro počutijo in lahko rečemo, da jih je domska skupnost sprejela medse kot svoje in enakovredne. To nam je v veliko pomoč, pa tudi v vzpodbudo pri delu.« »Za ta poklic smo se odločili, ker imamo predvsem zelo radi otroke,« so nam še povedali spremljevalci. »Naša služba zahteva seveda veliko potrpljenja in razumevanja. Varovanci se na nas zelo navežejo, mi pa nanje, a seveda ne v takšni meri, da ne bi znali vedno trezno presojati tega, kar je v njihovo škodo, ali pa korist. Vsakega, tudi najmanjšega uspeha, smo veseli in radi delamo, posebno v tem ambientu. Želimo si še tesnejših stikov s starši, saj bi bili pogostejši az-govori z njimi v korist otrokom in nam samim.« Poslovili smo se in se napotili še na sedež socio-psihopedagoške službe, kjer smo našli voditelje te službe in spremljevalce oz. vzgojitelje na vsakotedenskem razgovoru. »Okoliške obpne že samostojno vodijo službo spremljevalcev prizadetih oseb. Z novim deželnim zakonom št. 30 pa bi morala ta kompetenca preiti tudi uradno na tržaško občinsko upravo. Le-ta je sklenila, da bi to službo prepustila dvema zadrugama. Ce bo šlo vse po načrtu, bi morali priti naši spremljevalci z letošnjim septembrom v okvir Zadružnega centra za socialno dejavnost. Le-ta je svoj statut že razširil tako, da bo lahko sprejel spremljevalce in jim zagotovil delovne pravice. Tokratne stavke in demonstracije so tako po našem mnenju obrodile uspeh, saj bodo prišli spremljevalci po skoraj 12 letih delovanja te službe v Trstu končno do svojih pravic. Naj končamo ta zapis z našim vtisom: prizadeti otroci, za katere skrbijo naši mladi spremljevalci, so res v dobrih in skrbnih rokah. To je prav gotovo v veliko oporo staršem in je hkrati tudi priznanje slovenski socio-psihopedagoški službi in seveda tudi vodstvu dijaškega doma. NEVA LUKEŠ Velika udeležba pri stavki železničarjev Stavka železničarjev, ki se je po vsej državi začela v noči med četrtkom in petkom, je potnikom povzročila precej nevšečnosti kljub temu, da je uprava Državnih železnic zagotovila glavne zveze oziroma poskrbela za nadomestilo z avtobusnimi prevozi. Največ zamud so po poročilu uprave podjetja utrpeli vlaki na progi Trst-Benetke, medtem ko so dva nočna ekspresna vlaka za Avstrijo preusmerili čez Brenner. Po sindikalnih virih se je prve od serije napovedanih stavk udeležilo okrog 80 odstotkov železniškega osebja. Stavka se vsekakor nadaljuje, saj so jo oklicali vse do jutrišnjega jutra, možno pa je, da se bo sredi prihodnjega tedna začel nov stavkovni val, povezan z vsedržavno stavko strojevodij, ki so čiani cobasov. Satelit za tv programe na območju AJ Oddaje z naslovom »Alpe Adria«, ki jih pripravlja deželni sedež tretje državne televizijske mreže RAI v Trstu, bodo že v letošnjem letu prenašali v vse dežele in države, ki so članice delovne skupnosti Alpe-Jadran, in sicer s pomočjo satelita. Spodbudno novico je včeraj sporočil direktor deželnega sedeža RAI v Trstu Mauro Mauri. Gre nedvomno za zelo pomemben tehnološki korak, ki bo odločno prispeval k zbližanju med ljudmi v prostoru skupnosti Alpe-Jadran in ki bo lahko osnova za bodoče mnogo tesnejše in neposredno sodelovanje na področju množičnega obveščanja. Novo založniško pobudo bo vodstvo deželnega sedeža RAI uradno predstavilo javnosti na posebni tiskovni konferenci, ki bo 1. februarja v Trstu. ----- tržno obvestilo- KREM01/5 Razvneta razprava po nizozemski TV Krema mladosti MILAN — Gneča, ki jo v nizozemskih lekarnah povzroča povpraševanje po re-tinolski kremi proti gubam je spodbudila tudi tamkajšnjo državno televizijo,’ da se je posvetila temu fenomenu. Kaže torej, da so gube v Evropi trenutno zelo aktualne. Razvneta televizijska razprava v eni izmed oddaj velikega odziva, je imela za protagonista retinol oziroma njegove učinke v vojni proti gubam. Najnovejše vesti iz Amerike potrjujejo aktualnost tega pojava: raziskovalca Harry Elden in Elizabeth Sweitzer s Xienta Institute v Pennsylvaniji pridobivata svetovno slavo s svojimi testi retinolske kreme, ki so dali po daljši uporabi izredne rezultate glede njene sposobnosti zmanjšanja števila in globine gub. Se bodo privrženci večne mladosti lahko končno zadovoljili? Če bi sodili po nizozemskih množicah, bi lahko pritrdili. Kozmetično kremo z reti-nolom, ki sta jo testirala raziskovalca Elden in Swe-itzer, proizvaja multinacio-nalna družba KORFF, ki ima sedež tudi v New Yor-ku. Na prodaj je tudi v italijanskih lekarnah, in sicer v različicah za posamezne starosti kože: 35, 45, 55 in več let. Sinoči v tržaškem občinskem svetu Topel spomin na življenje in delo Bruna Pincherla Premiera Slovenskega stalnega gledališča »Tetovirana roža« v Kulturnem domu Številni poslušalci so sinoči zapustili sejno dvorano tržaškega občinskega sveta z občutkom nostalgije. Vendar se ni zaključila slabo izpeljana seja, niti ni bila to običajna tržaška nostalgija. Občutekje bil nekaj čisto posebnega, kot je bil poseben lik zdravnika, velikega poznavalca Stendhala, dolgoletnega tržaškega občinskega svetovalca Bruna Pincherla, ki so se ga včeraj spomnili na pobudo tržaških svetovalskih skupin KPI in PSI. Najverjetneje pa je bila sinočnja nostalgija komajda prikrivalai željo po novi in drugačni politiki v našem mestu in drugje. Težko verjamemo, da je bilanaključna odločitev socialistov in komunistov, da v časih velike medsebojne napetosti in hudih sporov uresničijo skupno pobudo: večer posvečen Pincherlu, to je plemeniti a hkrati ostro izrisani osebnosti. Tako jasno in ostro, da si ga je nemogoče lastiti v imenu stranke ali političnega trenutka. Sam tržaški župan Richetti, ki je uvedel spominski večer, je spregovoril o globokem moralnem čutu, ki je označeval Pincherlovo politično in poklicno delo. Spomnil se je, kako je 5. aprila leta 1968 občinske svetovalce užalostila vest, da je njihov kolega odšel za vedno. Prijatelji in nasprotniki so onemeli pred šopkom rož, ki so ga položili na klop, ob kateri je sedel Pincherle. Ganjenost ni bila formalna. Zgodovinar Elio Apih je v svojem sporočilu poudaril Pincherlov antifašizem. Dejal je, da je bila to odločitev, ki je slonela na jasnih vrednotah in na globokem pogledu na življenje. Utopija je imela v Pincherlovi misli pomembno mesto. Utopija o človeku in njegovi svobode, ki jo je mladi študent medicine začel tudi razumsko utemeljevati v Firencah, kjer se je srečal z Gaetanom Salveminijem. Nato v Genovi, kjer je opravljal svoj poklic in srečal Valentina Pittonija. Apih je označil še nekatere druge miselne in etične lastnosti skromnega tržaškega zdravnika in politika z umetniško dušo. Bil je po rodu Jud, njegova družina je bila bogata, on pa je gorel od idealov svobode, socialne pravičnosti in narodne strpnosti. Bil je prvi italijanski tržaški nekomunist, ki se je pridružil slovenski osvobodilni vojski. Svoji odločitvi je ostal zvest do smrti kot iskren prijatelj Slovencev. Senator Arduino- Agnelli je uvodoma naglasil potrebo, da se globlje prouči delo resnično ' večplastnega'' človeka. Pincherle je bil po poklicu pediater, bil je blizu preprostih ljudi in v svojo ordinacijo sprejemal tudi sinove tistih, ki niso mogli plačati zdravniških uslug. Na univerzi je imel stolico za zgodovino medicine, hkrati se je ukvarjal s književnostjo in bil priznan poznavalec Stendhala. Agnelli je poudaril, kako je bil Pincherle v svojem delu metodičen, saj je tudi na občinske seje prihajal z natančnimi zapiski. Duhovno je rasel v okviru svobodoljubnega socializma in se ni znal sprijazniti s prevelikimi razkoraki med besedo in dejanjem. Tudi to je botrovalo Pincherlovemu večkratnemu prehodu iz ene stranke v drugo. Pred smrtjo je v tržaškem občinskem svetu zastopal Socialistično stranko proletarske enotnosti. Roberto Costa je svoj poseg pričel z osebnimi spomini na Pincherla. Dejal je, da se je znjim srečal kot mlad arhitekt in urbanist. Pincherle je bil občinski svetovalec, hkrati pa tudi človek z velikim posluhom za kulturo in umetnost. To mu je omogočilo, da je znal razumeti tudi probleme s področji, kjer ni bil strokovnjak. Dojel je globlji smisel urbanističnih sprememb, predvsem pa je znal razumeti kulturne in človeške spremembe časa. V tem smislu je utelešal najboljšo judovsko in meščansko tradicijo in prehodil nenavadna politična in človeška pota, kamor ga je vodil globok humanizem. Elvio Guagnini je v svojem posegu še enkrat odkril nenavadno večstran-skost Bruna Pincherla. Dejal je, da je o svojem delu in osebnih občutkih zapustil nenavaden avtobiografski zapis in sicer veliko risb. Prav v drobnih skicah, portretih in avtoportretih se odkriva smisel za humor in ironijo , a hkrati stiska človeka, ki je globoko razumel in doživljal svoj čas in življenje. V sodobni politični situaciji je nostalgija po takšnih ljudeh upravičena. Z njo pa tudi želja, da bi našli svoje mesto v vsakodnevni politični praksi, ki je prevečkrat samo koristoljubna in ozkosrčna. (am) Sinoči je bila v Kulturnem domu tretja premiera Slovenskega stalnega gledališča, ki se je občinstvu predstavilo z igro ameriškega avtorja Tennesseeja Williamsa »Tetovirana roža«. Delo je režiral Mario Uršič, v glavnih vlogah sta nastopila Miranda Caharija in Boris Cavazza. Na sliki vidimo mlada igralca Lučko Počkajevo in Primoža Ekarta. Igrali so še Mira Sardoč, Bogdana Bratuž, Tone Gogala, Alojz Milič, Irena Zubalič, Maja Blagovič, Alda Sosič in Stojan Colja. Z nedavnim občnim zborom je krožek Istria začel deveto leto delovanja Kulturni krožek Istria je z zadnjim občnim zborom, ki je bil v teh dneh y Sesljanu, začel svoje deveto leto delovanja. Na skupščini so pozitivno ocenili opravljeno delo, saj so v teh letih dejansko prispevali h gradnji novega sožitja med različnimi tržaškimi kulturnimi in etničnimi komponentami. Uspelo pa jim je tudi omiliti istrsko »diasporo« v Trstu, tako da so skušali ovrednotiti istrski kulturni prispevek, a tudi premostiti nezaupanje in nestrpnost. O tem priča dejstvo, da so sodelovali tudi z drugimi združenji Istranov v naši deželi in da so navezali plodne stike z italijansko manjšino v Jugoslaviji (navzoči so bili tudi na srečanju med Andreottijem in Markovičem jeseni v Bujah). Na občnem zboru so tudi obnovili vodstveni odbor krožka. Za predsednika so potrdili Marina Voccija, ki že nekaj let vodi krožek, za podpredsednika Giorgia Depangherja in za tajnico Liliano Urbani, medtem ko odbor šteje nekaj novih imen. Sestavljali ga bodo Marcello Cherini, Franco Colombo, Alessandro Dorigo, Mario Fragiacomo, Guido Miglia, Walter Macovaz, Giuliano Orel, Lucio Prelaz in Gianfranco Sodomaco, v nadzornem odboru pa bodo sedeli Mariolina Brattoni, Corrado Deste in Sandor Tence. Srečanje KGS o kraškem okolju oziroma parku Na sedežu Kraške gorske skupnosti so se člani njenega upravnega odbora te dni sestali s predstavniki naravovarstvenih organizacij. Predsednik skupnosti Marino Pečenik je gostom izrazil zaskrbljenost zaradi nenehnega propadanja okolja in še posebno tržaškega Krasa ter orisal stališče KGS o vprašanju načrtovanja in upravljanja kraškega parka. Sogovorniki so soglašali, da bi bilo Potrebno to vprašanje čim prej rešiti tudi zato, da bi lahko načrtovali nadaljnje pobude na tem teritoriju. Predlagali so tudi, da bi na ta vprašanja spet opozorili pristojne deželne oblasti ter da bi priredili nadaljnja srečanja o Problemih, ki na splošno zadevajo okolje. Srečanja so se poleg predsednika ^ečenika udeležili svetovalci Giorgio “Usatto, Dionisio Gherbassi in Branislav Černič za Kraško gorsko skupnost, i-iario Predonzan za Svetovni sklad za Nravo WWF, Franco Zubin in Enrico Giacomelli za združenje Italia Nostra Michele Tonzar, Maura Nappa, Gorrado Altan, Lino Santoro in Maria Grazia Cassata za Zvezo za okolje. Mala in srednja kovinarska industrija na Tržaškem Predstavniki tržaške federacije KPI so se včeraj sestali s sindikalnimi zastopniki tržaške male in srednje kovinarske industrije. Pokrajinski tajnik Nco Costa, evropski poslanec Giorgio jtossetti ter deželna svetovalca Perla J-Usa in Ugo Poli so skupaj z delavskimi predstavniki razpravljali o položaju v tržaških kovinarskih podjetjih in o ^anju delavskih pravic. Na srečanju f? ugotovili, da obstajajo tudi v tržaški pokrajini, še posebno po obširnih Procesih restrukturacije v javni indus-triji, velike neizkoriščene možnosti razvoja tako glede produktivnosti kot aposlovanja. V tem okviru so z zaskr-lenostjo vzeli v vednost razširjeno Podkapitalizacijo podjetij in hudo pomanjkanje servisov za kvalificiranje Proizvodnje za bodoče evropsko tržiš-po letu 1992. Govor je bil tudi o eželni politiki za poklicno usposab-Janje in za upravljanje tržišča^ dela, v pogledu pa so ocenili kot zelo po-JPanjkljivo upravljanje zunanje mobil- Spored so predstavili sinoči v mali dvorani gledališča Verdi Festival operete kljub »popravkom« globoko zasidran v polpreteklosti Z običajnim slavnostnim tonom so sinoči v mali dvorani občinskega gledališča Verdi predstavili letošnjo operetno sezono oziroma kot se bo imenoval odslej —- Trieste Festival. Za tako zgodnjo predstavitev — še nikoli se ni zgodilo, da bi ga predstavili že januarja — se je vodstvo gledališča odločilo iz reklamnih razlogov. Glede na to, da se bo v Furlaniji-Julijski krajini odigral delček največjega poletnega spektakla »mundiala« — želijo prireditelji čim prodorneje reklamizirati tudi tržaški festival, ki bi po njihovem mnenju lahko privabil v Trst vsaj del turistov, ki se bodo mudili v naši deželi. Prav zaradi tega je tudi spored bogatejši in veliko bolj razvejan kot prejšnja leta (pa čeprav so že lani skušali opremiti operete s spremnimi in gib-čnejšimi prireditvami). Spored so sinoči predstavili tržaški župan Richetti, ki je tudi predsednik upravnega sveta gledališča Verdi, nadzornik De Berti Gambini, umetniški vodja de Banfield in šef produkcije Gori. Kot je uvodoma dejal župan Richetti, bo težišče letošnjega festivala še vedno opereta, saj se tudi koncerti in druge prireditve navdihujejo pri opereti. Njihov smisel je po eni strani v tem, da učinkoviteje oživijo vzdušje operete, po drugi pa, da "razgibajo" mesto, saj bodo nekatere prireditve organizirali v krajih, značilnih za francjo-žefovski Trst. O posameznih prireditvah so nato spregovorili De Berti Gambini, de Banfield in Gori. Festival se bo začel 12. junija, ko bo Verdi ponovno gostil reške baletnike gledališča Ivan Zajc, ki bodo uprizorili baleta »La belle Helene« po glasbi Offenbacha in »Ples kadetov« po Straussu. Nato bodo baletniki tržaškega Verdija uprizorili plesa »Canzone« in »Otto e mezzo« po glasbi Nina Rote, zadnji balet pa bo izped »pet« znanih plesalcev dunajske Opere, ki bodo 5. in 6. julija zaplesali nekaj najbolj priljubljenih dunajskih baletov. Šele nato bosta na sporedu opereti. Prva bo redko uprizorjena »Dežela smeha« Franza Lebarja, v kateri bosta nastopala mladi in izredno nadarjeni tenorist Giuseppe Sabbatini ter priljubljena Daniela Mazzuccato. To je sicer edina opereta, ki jo bo letos postavilo tržaško gledališče, saj bo naslednja opereta »uvožena« z Dunaja. V Verdiju bo namreč nastopil ansambel celovškega Mestnega gledališča s Straussovo »Wiener Blut«. Kot rečeno, pa je na sporedu še nekaj koncertov. »Starš and stripes« pod vodstvom znanega ameriškega dirigenta Pinchasa Steinberga bo na sporedu samo v Vidmu 12. junija, koncert »Orient express« švicarske skupine, ki izvaja "salonsko glasbo", pa bo najprej v Trstu (in sicer v Mira-marskem in parku Revoltella). Prav tako bo štartal iz Trsta tudi »Nokturno na Donavi« z orkestrom gledališča Verdi. Festival bo dopolnilo še šest recitalov, na katerih bodo nastopili nekateri zelo znani operni pevci, in sicer Gail Gilmore, Gabriella Fontana, Nicolai Gedda, Milena Rudife-ria in Bruno Canino ter igralec Ugo Maria Morosi, za mlade pa naj bi s posebno prireditvijo poskrbel Gino D'Eliso. Festival bo letos torej bogatejši in gotovo zanimivejši. Edini pomislek, ki pa se nam vsiljuje že več let, je, zakaj vztrajati skoraj izključno na opereti, ki gotovo ne more pripomoči h kulturnemu dvigu našega mesta. Če bi skušali orisati kulturne oziroma družbene vzgibe, ki so botrovali rojstvu operete, bi bila taka vztrajnost razumljiva. Mogoče pa se Trst ziblje v podobnih — neperspektivnih — utvarah, kot se je svojčas Avstro-Ogrska Franca Jožefa. CGIL in UIL proti upravnemu odboru KZE Sindikalni organizaciji CGIL in UIL za zdravstveni sektor sta včeraj izdali skupno noto, v kateri ostro protestirata proti ravnanju upravnega odbora Tržaške krajevne zdravstvene enote, čes da odlaša s srečanji s sindikalnimi silami, čeprav je bil pred kratkim sprejet točno določen razpored srečanj. Oba sindikata ocenjujeta, da je tako obnašanje nesprejemljivo, saj bi soočanje lahko pripomoglo k rešitvi težkih pogojev, v katerih dela zdravstveno osebje. Verjetno je odveč dodati — dodaja nota da bi to primoglo tudi k izboljšanju razmer, v katerih živijo bolniki. ■ Osebje Univerzitetne podporne ustanove v Trstu je napovedalo za ponedeljek, 29. januarja, stanje sindikalne pripravljenosti. Protest je 145 uslužbencev napovedalo, da bi tako pritisnilo na Deželo, da bi prevzela pristojnost nad ustanovo. Protest uslužbencev sta podprla tudi predsednik ustanove in upravni svet, ki opozarjata, da je večina Dežel že poskrbela za prehod, naša še vedno ostaja križem rok. Zapustil nas je naš ljubljeni mož, oče, nono in brat Ladislav Rebula Pogreb bo danes, 27. t. m„ ob 12.30 iz nabrežinske kapele v šempolajsko cerkev. Žalujoči žena Cvetka, sinova Boris in Jožko z ženama, hčerka Sandra z možem, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Šempolaj, Praprot, Cerovlje, 27. januarja 1990 Dragi nono! Vedno boš ostal v naših srcih. Tvoji Albert, Sonja, Kristjan, Patrick in Erika. Ob boleči izgubi dragega Ladija Rebule izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Ob smrti Ladija Rebule iz Šempo-laja izreka iskreno sožalje svojcem VZPI-ANPI Devin-Nabrežina Ob boleči izgubi dragega moža in očeta izreka ženi Cvetki, Borisu, Jožkotu in Sandri iskreno sožalje Nadja. Luciano Santich se pripravlja na nov podvig »Letos bom s kajakom obplul ves italijanski škorenj!« Luciano Santich, ki se s svojini kajakom odpravlja iz Tržaškega zaliva na Lošinj O kajaku ne vem veliko, lahko bi celo rekla, da prav nič. Vendar mi je vest, da se namerava Luciano Santich, lastnik bara »Lussino« pri Sv. Ivanu, podati na kar 2800 km dolgo pot s to barko, zbudila kar precej radovednosti. Luciana in njegov bar v Drevoredu Raffaele Sanzio pri Sv. Ivanu poznajo številni Svetoivančani pa tudi naši šolniki, ki hodijo k njemu na kavo, saj je - tako so mi rekli - zelo dobra. »Seveda me poznajo. Predvsem me poznajo po tem, da zelo ljubim morje. Potem pa me poznajo tudi po mojih preteklih podvigih - npr. po moji plovbi s kajakom do Lošinja pa vse tja okrog otoka Krka in seveda predvsem po mojem glavnem podvigu, to je po kajakaškem popotovanju od Lošinja preko Jadranskega morja vse do Ancone, torej na drugo stran morja.« Sedaj se Luciano pripravlja še na veliko daljšo pot. V petdesetih etapah namerava opraviti 2800 km dolgo pot ob italijanski obali, in sicer s Startom v Trstu in s ciljem v Liguriji, kjer se bo njegovo popotovanje končalo v kraju Lerici. »2800 kilometrov dolgo pot bi želel opraviti in se zaustaviti v krajih, ki objamejo kar 13 italijanskih dežel. Seveda iščem sponsorja, ki bi mi omogočil, da bi lahko to potovanje opravil čim boljše in lažje. Če bi lahko računal na primerno pomoč, potem bi me na primer poseben kamper spremljal ob obali in mi tako omogočil, da bi lahko v njem prenočeval in se zalagal s potrebnim živežem. Če ne bom dobil pomoči, bom vseeno šel na pot. Želja, da bi opravil to križarjenje s svojim kajakom, je namreč prevelika.« Naš tokratni intervjuvanec je po rodu z Lošinja. Torej se je rodil in zrasel ob morju. Zato ni nič čudnega, če ljubi morje ter se je nanj navezal tpdi s svojim kajakom, ki ga ima v zimskem času obešenega kar v baru, tako da je vsakemu klientu takoj jasno, kaj je lastniku najbolj pri srcu. »Opravil sem že večkrat pot od Lošinja do Trsta pa tudi od Trsta do Lošinja in do bližnjih otokov. Potem sem avgusta lani opravil dolgo in tudi naporno popotovanje od Lošinja do Ancone, na drugi strani Jadranskega morja. Predvideval sem, da bom veslal kakih 20 ur, pa se mi je pokvaril kompas in nekaj ur sploh nisem vedel, kam pravzaprav plovem. Ko je začelo sonce zahajati, sem se znašel in po 25-urni vožnji srečno pristal - toda ne v Anconi, temveč v kraju Fano.« Vožnja je bila naporna, a tudi zanimiva in razburljiva. »Veste, da sem se srečal z morskim psom in srečanje ni bilo nič kaj prijetno. V bližini italijanske obale pa sem doživel tudi lunin mrk. To je bilo nekaj enkratnega, izrednega. Jaz sam, v tisti moji "lupini" - ki meri sicer 5 metrov in dvajset centimetrov - okoli mene popolna tema, v bližini pa že obala s svojimi ploščadmi za črpanje nafte.« Tokrat si Luciano želi, da bi se odpravil pripravljen na tako dolgo potovanje. »Večkrat sem veslal tudi po 15 ur na dan. Vmes sem si privoščil le zelo kratke počitke: toliko, da sem užil malo hrane in se spočil. Na dolga potovanja vzamem s seboj tudi plovce (galegianti), da si lahko malo odpočijem. Če bi bilo vreme lepo, bi bilo dovolj, da bi veslal od 6 do 7 ur dnevno, pa bi lahko v 50 etapah prevozil skupaj 2800 km dolgo pot vzdolž italijanske obale Jadranskega morja.« Vse je seveda povezano z lepim in ugodnim vremenom. Če bo vreme slabo, se bodo morali tudi načrti našega kajakaša spreminjati. »Seveda se ne podajam kar tako na slepo v nevarnost. Vedno veslam v bližini obale, tako da se lahko zatečem v pristan, če se vreme poslabša.« Na kakšno pomoč lahko pri tem svojem načrtu računate? »Poglejte. Star sem 57 let in torej ne morem preveč odlašati s svojimi načrti. Rad imam morje, rad imam svoj kajak in zelo si želim daljših potovanj. Če bom našel primernega sponsorja, bo vse veliko lažje. Moja hčerka bi mi lahko tako sledila s kamperjem in mi omogočila udobnejše in cenejše potovanje. Vendar se potovanju ne nameravam odreči na noben način. Nekateri klienti se mi smejejo in pravijo, da sem zanesenjak. Sam pa sem v svoje načrte zaverovan in pripravljen, da jih izpeljem. Rad imam svoj kajak in se v njem dobro počutim, skoraj tako kot doma. In opravil bom to potovanje, tako ali drugače.« Do poletja je seveda še nekaj mesecev, ki jih bo Luciano Santich izkoristil za razne treninge, predvsem pa v upanju in želji, da mu bo ta velik podvig, v tako skromnem plovilu, kot je kajak, tudi uspel. »Pa še to prosim zapišite, da sem član Jadralnega kluba Sirena iz Bar-kovelj, kateremu se zahvaljujem za vse usluge, ki mi jih je nudil.« NEVA LUKEŠ __________gledališča______________ VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Jutri, 28. t. m., ob 16. uri bo v gledališču Verdi na sporedu ponovitev Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red D). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Ser-ra, ostali interpreti so: D. Mazzucato, R. Frontah, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pan-dolfi G. Vanzelli, D. Zerial, G. Botta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco. V ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi v sklopu ciklusa VIDEO FILMOV predvajali video s protagonistom H. von Karajanom in pianistom A. VVeissenbergom. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo skupina OSI 85 predstavila Gardnerovo delo RAPPA-PORT. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 10 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 28. t. m. Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 in ob 20.30 bosta v gledališču Cristallo ponovitvi glasbene komedije Ashmana in Menkena MALA TRGOVINA GROZOT. kino ARISTON - 17.45, 22.15 II cuoco, il lad-ro, sua moglie e 1'amante, r. Peter Greenaway, i. Richard Bohringer, □ EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono rlstretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis- • ney. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 E stata via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Lassu qual-cuno e impazzito. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Vittime di guerra, i. Michael J. Fox, Sean Penn. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Sorvegli-ato speciale, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Scandal (Il caso profumo), r. Michael Caton Jones, i. John Hurt, Joanne Whalley. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Seduzione pericolosa, r. Harold Becker, i. Al Padno, Ellen Barkin, □ MIGNON - 16.00, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □□ EDEN - 15.30, 22.00 II sesso sulle labbra in Spudorata, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Ritorno al futu- ro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. LUMIERE - 16.00, 22.15 Sono affari di famiglia, r. Sidney Loumet, i. Dustin Hoffman, Sean Connery. ALCIONE - 17.00, 22.00 L’attimo fug-gente, i. Robin Williams. RADIO - 15.30, 21.30 Chiamami - Moana e le sue bestie, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □□ , koncerti SLOVENSKO včeraj - danes Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVINTET ACADEMIA. Glasbena matica vabi ljubitelje glasbe in abonente na jrremiero operne predstave Kogojevih ČRNIH MASK, ki bo v torek, 30. t. m., ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prijave sprejema tajništvo Glasbene- matice, tel. 418605. Gledališče Ananian - Ul. Ananian 5/2 - V torek, 30. t. m., ob 20.30 dobrodelni koncert GLASBA ZRCALO DUŠE. Sodelujejo: duo Boch-Minghinelli z deli klasične glasbe in s sodelovanjem Clau-dia Pribettija - vibrafon, Gwenc'hlan z deli keltske glasbe in irske folkorne glasbe ter kvintet trobil in tolkal z glasbo od renesanse do danes. Tor Cucherna - Nocoj ob 22. uri bo v MUSIČ CLUBU nastopila pevka jazz glasbe Crystall White. Spremljali jo bodo F. Vallisneri - klavir, G. Spirito -boben in R. Prever - kontrabas. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled razstava slikarja CLAUDIA CERNI-GOIA. V galeriji Rettori Tribbio 2 je odprta do 2. februarja po običajnem urniku razstava slikarja NICOLE SPONZE. Na sedežu CENTRO VOLTAIRE - Trg S. Giovanni - je na ogled do 3. februarja fotografska razstava CLAUDIA DEL BI-ANCA in FERRUCCIA BUTA. Umik: od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30. V Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti - je do 1. februarja na ogled grafična razstava osmih slikarjev z naslovom OD DUNAJA DO JADRANA. Urnik ob delavnikih od 18. do 20. ure. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 27. t. m., na SREČANJE S PISATELJEM LOJZETOM KOVAČIČEM. Predstavila ga bo prof. Zora Tavčar - Rebula, člani gledališkega krožka pa bodo brali značilne odlomke iz pisateljevih del. Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni. KD Kraški dom vabi na ogled komedije Josipa Tavčarja LOČITEV v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka. Režija Drago Gorup. Prireditev bo jutri, 28. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. KD Fran Venturini vabi na koncert ansambla ZVEZDE z diaprogramom s turneje po Kanadi in ZDA jutri, 28. t. m., ob 17. uri v Kulturnem centm Anton Ukmar - Miro pri Domju. Vljudno vabjeni! Sekcija VZPI - ANPI Prosek-Konto-vel priredi jutri, 28. t. m., ob 11. uri na proseškem pokopališču ŽALNO PROSLAVO in odkritje plošče v spomin na domačina Velkoslava Špangerja. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 29. t. m., govoril dr. Edi Kovač na temo: IZZIV IZROČILA V NOVI DOBI. Začetek ob 20.30. KD Rdeča zvezda vabi na ogled filma NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI, ki bo v petek, 2. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Jutri, 28. t. m., bo v cerkvi Novega sv. Antona ponovitev italijanske verzije bogoslužne meditacije BODI SVETLOBA. Začetek ob 16.30. Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin in otroški zbor Ladjica vabijo na gledališko predstavo ČAROVNIK IZ OZA, pravljico F. Bauma v dramatizaciji E. F. Chapmana, ki jo bo jutri, 28. t. m., ob 16.30 uprizorila v osnovni šoli v Devinu mladinska dramska skupina SPD > Kočna iz Sveč na Koroškem. Režija Franci Končan in Malka Feinig. Nastopil bo tudi otroški zbor Ladijca. razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja tradicionalno družabno večerjo v soboto, 10. februarja, v hotelu Maestoso v Lipici. Zabavali vas bodo Veseli godci ,iz Boljunca in orkester iz hotela Maestoso. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah do 8. februarja. šolske vesti IS# GLEDALIŠČE Tennessee Williams Tetovirana roža Režija Mario Uršič PONOVITVI: danes, 27. t. m., ob 20.30 -Abonma RED B jutri, 28. t. m., ob 16. uri -Abonma RED C izleti Zveza upokojencev CGIL Nabrežina-Križ prirejata v nedeljo, 11. februarja, izlet v Poreč. Za vpisovanje tel. na št. 200036 ob uradnih urah. mali oglasi GOSTILNA na Krasu išče natakarico. Tel. 226710. LOKAL dajem v najem v Ulici Rismon-do, uporaben za različne dejavnosti. Tel. 742363. ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo, se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, v pritličnih prostorih. DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri. IŠČEM inštruktorja iz angleščine za prvi razred višje šole. Tel. 764206. MLAD zakonski par kupi stanovanje ali hišo potrebno popravil v Trstu ali okolici za največ 40 milijonov lir. Tel. po 21. uri na št. (0481) 78089. MLADENIČ išče stanovanje v najem, nudi največ 150.000 lir mesečno. Tel. na št. (0481) 78089 po 21. uri. PRODAM golf GTI, 16 ventilov, letnik '88, v dobrem stanju, za 18.000.000 lir. Tel. na tel. št. 364511. PRODAM zelo dobro ohranjeno leseno otroško posteljico. Prilagojena za novorojenčka in do pubertetnika. Tel. 639536. PRODAM traktor ferrari LRM, 30 KM, in fiat 500, 54 KM - Tel. (0481) 531741. PRODAM fiat 127 super, letnik '81, v odličnem stanju, prevoženih 90.000 km, za 2.200.000 lir. Tel. na št. 232265 ob uri kosila. RENAULT 18 GTS v dobrem stanju prodam za 2.500.000 lir. Tel. (0481) 533535 ob uri kosila. PRODAM golf menfis, letnik '88, po dobri ceni. Tel. 226355. PRODAM ford fiesto 500, letnik '79, za 1.200.000 lir. Tel. 299537. NA POKRITEM TRGU v Trstu prodam prostor za prodajo cvetja. Tel. v večernih urah na št. 381006. PRODAM dobro vpeljano trgovino za prodajo tobaka, časopisov, igrač, parfumov in bižuterije. Tel. 228390. PRODAM renault 5 TL po ugodni ceni. Tel. na št. 327454 v večernih urah. 3-SOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico in shrambo v starejši hiši pri Sv. Jakobu, edinstven razgled na morje, takoj vseljivo, ugodno prodam s posojilom. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Sv. Jakob". POČITNIŠKO stanovanje, takoj vseljivo, v zimskošportnem središču v Karniji ugodno prodam. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zima/poletje". PRODAM opel kadett 1000 po ugodni ceni. Tel. (0481) 882421. PRODAM domač krompir. Tel. ob uri kosila ali večerje na št. 200882. PRODAM labradorje, odlično leglo. Tel. (003861) 576679. Danes, SOBOTA, 27. januarja 1990 VITAN Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 7.57 in zatone ob 17.57. Jutri, NEDELJA, 28. januarja 1990 TOMAŽ PLIMOVANJE DANES: ob 3.46 najnižja -19 cm, ob 9.23 najvišja 45 cm, ob 16.02 najnižja -66 cm, ob 22.39 najvišja 46 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,9 stopinje, zračni tlak 1007,6 mb pada, veter jugovzhodnik 4 km na uro, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, padlo je 2,4 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Luca Mosca, Miriam Marangon, Michele Nardin, Alberto Marzari, Gianluigi Obran, Madalena Pernarcich, Peter Pernarcich, Sandy Salvi, Gianmarco Carraretto. UMRLI SO: 79-letni Francesco Pernici, 66-letni Bruno Battello, 76-letna Emilia Lucchini por. Scoria, 43-letna Loredana Tencic por. Camassa, 46-letni Armando Marsich, 75-letna Filomena Baldasar vd. Bissacco, 78-letni Giovanni Bencich, 57-letni Diego Bertoni, 76-letni Alcide Zip-poni, 87-letni Giuseppe De Cesare, 93-letna Anna Luigia Tonon vd. De Re, 80-letna Antonia Vidmar, 98-letni Pasguale Fornasaro, 51-letni Umberto Berini-Ar-chi. OKLICI: uradnik Luciano Tardio in šivilja Ljiljana Barut, gasilec Andrea Can-ciani in uradnica Nataša Grahonja, delavec Walter Bocciai in točajka Laura Zan-colich, zavarovalni vodja Renzo Isler in solnica Barbara Požar, točaj Fulvio Croz-zoli in uradnica Paola Olivieri, šolnik Corrado Osvaldini in Solnica Patrizia Panciera, uradnik Giorgio Maria Marchi-oli in prodajalka Rosanna Semeia, uradnik Fabio Treleani in uradnica Gabriella Mattioli, prodajalec Fulvio Comotari in univerzitetna študentka Claudia Antoni-ani, študent Amer Hasan in študentka Margherita Venturelli, podčastnik finančne straže Stefano Panin in v pričakovanju zaposlitve Gigliola Tognati, univerzitetni profesor Francesco Giunta in kirurginja Daniela Laudano, bencinar Cla-udio Ulcigrai in uradnica Roberta Sinico, upokojenec Tranguillo Sommariva in upokojenka Olimpia Favretti, kovač Michele Rizzi in prodajalka Luana De-marchi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Darujte v sklad Mitje Čuka r informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonskega računa za 1. dvomesečje 1990 Opozarjamo abonente, da je že zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 1. dvomesečje 1990. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti na naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili doplačilu zaradi zamude ali prekinitvi, kot predvidevajo zakonska določila. Račun lahko poravnajo na pošti ali na kateremkoli bančnem zavodu ter nato pokličejo št. 188 (brezplačno) in sporočijo podatke o vplačanem računu. Važno opozorilo Na telefonskem računu so na posebnem mestu razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun. 1 GRUPPO mi ŠTET Osnovna šola Ivan Grbec v Skednju obvešča, da poteka vpisovanje za prvi razred za šolsko leto 1990/91. Šola ima tudi popoldanski pouk do 16.15 z vključenim kosilom. Za informacije tel. na št. 814379 od ponedeljka do petka od 8.15 do 16.15, ob sobotah od 8.15 do 12.15. Mestna osnovna šola Karel Širok, Ul. Donadoni 28, ima podaljšani pouk do 16.30, ko se otroci ukvarjajo z različnimi zanimivimi dopolnilnimi dejavnostmi. Vse informacije dobite v šoli od 8.30 do 16.30, tel. 391529. Rok za vložitev prošnje za premestitev za višje srednje šole pa 5. februarja. Obrazci in informacije so na razpolago pri SSŠ v Ul. Carducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do 12. ure ter v sredo in petek od 16. do 17. ure. V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi mora vrniti nadomestno potrdilo. Societa Italiana per TEsercuio detle Telecomunicazioni p.a. 1 menjalnica 26. 1. 1990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI _ MILAN TRST TUJE VALUTE FDCING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . . 1255,300 1242. Japonski jen 8,762 8,400 Nemška marka . . 743,800 742. Švicarski frank 841,980 838.— Francoski frank . 218,940 217.- Avstrijski šiling 105,620 105,200 Holandski florint . . 660,260 657,- Norveška krona 192,850 190.— Belgijski frank . 35,569 35,200 Švedska krona 205,250 201.— Funt šterling .. . 2088,400 2050. Portugalski eskudo . 8,452 8.— Irski šterling .. . 1969,900 1940. Španska peseta 11,488 11.— Danska krona . . 192,230 190. Avstralski dolar 954,500 910.— Grška drahma . 7,961 7,500 Jugoslov. dinar — 102.— Kanadski dolar . 1050,800 1025. ECU 1515,350 fc&aifl 4 Renzo Arbore, Lino Banfi in Sanremo: na prvi pogled nezdružljiva mešanica, vendar... Renzo Arbore je že nastopil na sanremskem festivalu (in s kolikšnim uspehom!), z Banfijem sta že dolgo let prijatelja, saj se je večkrat pojavil v njegovih oddajah. Poleg tega je že dokazal, da je nekakšen kralj Midas televizijskih prireditev: vse, česar se dotakne, se spremeni v zlato. Vsi, ki so se kdaj pojavili v njegovi oddaji, so zasloveli. Pravzaprav je njegova glavna vrlina sposobnost, da v še tako običajni in tradicionalni stvari odkrije nekakšen razdiralni naboj, ki vse skupaj obrne na glavo. Se bo zgodilo tako tudi v novi oddaji (RAI 1 ob 20.30), ki je posvečena sanremskemu festivalu in jo vodi Lino Banfi? Verjetno bo radovednost marsikoga zadržala doma naslednjih pet sobot. Banfi je prepričan, da sta z Arbore-jem »odličen koktajl«, zato bo Čakajoč na Sanremo čas minil, kot bi trenil. film sobota 20.30 Rete 4 Pandora (dram.) sobota 20.30 Italia 1 Gorky park (krim.) nedelja 16.30 RAI 3 Incontriamoci a St. Louis (kom.) nedelja 21.30 TMC L'amaro sapore del potere (dram.) ponedeljek 20.30 Odeon Hellraiser (srh.) torek 23.15 RAI 3 Luci dlnverno (dram.) sreda 20.30 RAI 3 BIow Out (dram.) sreda 21.45 RAI 1 Blu elettrico (fant.) četrtek 21.45 RAI 1 Silkwood (dram.) petek 20.30 Rete 4 Ouesta ragazza e di tutti (dram.) glasba sobota 22.45 TMC Skupina Kool and The Gang nedelja 15.30 TMC Aloha - poje Elvis Presley nedelja 23.15 Rete 4 Sawallisch dirigira R. Straussa nedelja 1.40 RAI 2 Umbria Jazz '89: B. B. King ponedeljek 24.00 Italia 1 Rock opolnoči: Joe Jackson šport sobota 9.55 TV-Lj 1 Ženski veleslalom sobota 10.55 TV-Lj 1, 12.00 RAI 3 in 12.10 TMC Moški smuk sobota 21.45 TV-Kp Tenis: turnir Australian Open nedelja 9.55 TV-Lj 1 Ženski veleslalom nedelja 10.55 TV-Lj 1, 12.15 TMC in 12.20 RAI 3 Moški veleslalom nedelja 13.45 Rete 4 Tenis: turnir Australian Open četrtek 23.00 RAI 2 Košarka: Philips-Limoges petek 11.10 RAI 1, 11.15 TMC Moški smuk ali sobota 22.30 Telefriuli Cavalleria rusticana (opera) ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_______________________ 7.00 Film: Nella camera di Mabel (kom., ZDA 1944, r. Allan Dwan, i. Gail Patrick) 8.30 Dokumentarec (v angl.) 9.30 Nan.: Gli ultimi cingue minuti 11.00 Sobotni sejem 11.55 Vreme in dnevnik 12.30 Rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik, nato Prizma 14.45 Sobotni šport: rally iz Montecar-la, boks, Manfredini-Duran, nato moški in ženski smuk (povzetki) 16.30 Sedemdni v parlamentu 17.00 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - Egipt 18.15 Vesti in žrebanje lota 18.25 Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino 19.25 Nabožna oddaja 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Aspettando Sanremo (vodi Lino Banfi) 22.45 Dnevnik, nato Posebnosti 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film: La moglie del vescovo (kom., ZDA 1947, r. Henry Kos-ter, i. Cary Grant, David Niven) RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patratac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Kratke vesti 10.05 Izobraž. oddaja: Stara in nova bazilika sv. Petra 10.35 Aktualno: Evropski dnevi 11.00 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Ob nogometnih prvenstvin 13.50 Variete: La rete 16.15 Izobr. oddaja: Caramella 16.45 Žrebanje lota 16.50 Vaterpolo, odbojka in košarka 18.55 Športna rubrika: Dribbling 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Aktualnosti: Pianeta informazio-ne, vmes film Ouinto potere (dram., ZDA 1976, r. Sidney Lu-met, i. William Holden, Faye Dunaway) 22.40 Dnevnik nocoj in vreme 22.50 Dosje: II potere delLinformazio-ne (vodi Giancarlo Santalmassi) 23.50 Film: Ouarto potere (dram., ZDA 1941, r.-i. Orson Welles, i. Joseph Cotten, Dorothy Comingore) RAI 3__________________________ 8.55 Koncert: Royal Philharmonic Orchestro dirigira Carlos Paita, violinist Uto Ughi (Richard Strauss - simfonična pesnitev op. 20 Don Juan, Ludwig van Beethoven - Koncert v D-duru op. 61 za violino in orkester) 10.10 Videosport: prijateljski teniški turnir Italija-Avstrija (iz Rima), 12.00 SP v smučanju - moški smuk (iz VVengna) 13.30 Spoznavati Alpe-Jadran 14.00 Deželne vesti 14.25 Tednik: Italijanske dežele 15.05 Videosport: it. prvenstvo v rug-byju, 15.45 prijateljski teniški . turnir Italija-Avstrija (iz Rima) 17.00 Aktualno: Magazine 3 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Volta pagina 20.30 Dok. oddaja: Alla ricerca delLar-ca (vodi Mino Damato) 23.20 Filmske novosti 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Aktualno: Magazine 3 Tisk, radio in televizija: blišč in beda Na drugi mreži RAI so se odločili, da bo tri zaporedne sobote večerni spored posvečen enotni tematiki: predvajali bodo dva pomembna filma na skupno tematiko, vmes pa bo reportaža in razprava o istem vprašanju. Nocoj bodo na vrsti sredstva množičnega obveščanja, prihodnji dve soboti pa še kriza marksisma in vrenje med univerzitetnimi študenti. Oddaje sta pripravila Giancarlo Santalmassi (na sliki) in Arrigo Levi (na RAI 2 z začetkom ob 20.30). ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE5_____________ 7.30 Nanizanke): Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Aktualno: Čara TV 12.40 Kvizi: II pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 16.55 Filmske novosti 17.00 Nan.: Hollywood Beat 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Film: Scuola di ladri II. (kom., It. 1987, r. N. Pa-renti, i. Paolo Villag-gio, Massimo Boldi) 22.20 Nan.: Hollywood Beat 23.20 Aktualno: Sfoghi 0.10 Nanizanki: Lou Grant, 1.10 Bonanza 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Pandora (dram., ZDA-VB 1951, r. Albert Lewin, i. Ava Gardner, James Mason) 22.50 Vesti iz parlamenta 23.35 Rubrika: Regione 4 23.45 Film: Il ragazzo della baia (dram., Kan. 1984, r. Daniel Petrie, i. Kie-fer Sutherland, Liv Ullmann) 1.40 Nanizanki: Dragnet, 2.40 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York Ne\v York 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Dok.: Jonathan 13.20 Rubrika: Calciomania 14.25 Variete: Musiča e 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja Bim Bum Bam in risanke 18.00 Aktualno: Anteprima 18.35 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 19.30 Nanizanka: Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Gorky park (krim., ZDA 1983, r. Albert Lewin, i. William Hurt, Joanna Pacula) 23.10 Šport: Wrestling 23.40 Rubrika: Veliki boks 0.50 Film: L’uomo venuto dalllmpossibile (fant., ZDA 1979, r. Nicholas Meyer, i. D. Warner) 2.50 Film: Timerider (fant., ZDA 1983, r. William Dear, i. F. Ward( 4.15 Film: Avventura nel tempo (fant., VB 1985, r. John Hough, i. N. Dickson) OPEON_______________ 7.00 Risanke in nanizanka 8.30 Zdravniška rubrika 9.00 Nan.: Ouattro in amore, 10.30 Good Times 13.00 Rubriki: Top motori, 13.30 Forza Italia 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Film: Il vento della prateria (pust., ZDA 1936, r. Mačk Wright, i. John Wayne) 19.00 Filmske novosti 19.30 Šport: Excalibur (pon.) 20.00 Reportaža (pon.) 20.30 Film: Il piatto piange (kom., It. 1974, r. Paolo Nuzzi, i. Aldo Maccio-ne, Agostina Belli) 22.45 Rubrika: Top Motori 23.15 Film: Non guardatemi (kom., Fr. 1987, r. Pier-re Granier-Deferre, i. Elizabeth Bourgnine) TMC__________________ 8.30 Risanke: Snack 10.10 Nanizanki: Ai confini deli'Arizona, 11.10 Pet-rocelli 12.10 Šport show, vmes SP v smučanju - moški smuk (iz Wengna) 17.00 Film: Il mistero del conte Lobos (pust., ZDA 1984, r.-i. Samo Hung, i. Jackie Chan) 19.00 Nanizanka: Navy 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Killer elite (krim., ZDA 1975, r. Šam Peckinpah, James Caan, Robert Du-vall) 22.45 Glasbena oddaja: Kool and The G ang 24.00 TV film: Una signora per bene (kom., ZDA 1977, r. Buzz Kulik, i. John Rubinstein) TELEFRIULI__________ 12.00 Nan.: Boys and Girls 12.30 Želja po glasbi 13.00 Vesti 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Musič box 18.00 Rubrika: Ouark 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Ekonomija in politika 20.30 Film: L'uomo di paglia (dram., It. 1958, r.-i. Pietro Germi, i. Franca Bettoja) 22.30 Opera: Cavalleria rus-ticana (P. Mascagni, dir. George Pretre) 1.00 Nočne vesti in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE FILM TEDNA TV Ljubljana 1________________| 8.50 Radovedni Taček, 9.10 Lonček kuhaj, 9.25 ZBIS Storžkovo popoldne, 9.40 Pojdi nekam, ne ve se kam 9.55 SP v smučanju: ženski veleslalom (prenos iz St. Caterine), 10.55 moški smuk (prenos iz Val DIsere) 11.50 Nad.: Mladi Sherlock (3. del) 12.15 Dokumentarec: Po sledeh ptice Dodo 13.20 Video strani in videogodba 14.15 Film: Lassiejev sin (mlad.) 15.55 Žarišče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Risanka 16.55 Košarka: Crvena zvezda-Cibona 18.30 Iz tropskega deževnega gozda 19.00 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 in Križkraž 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Nad.: Lepi upi (L. Greer, r. Phi-lippe Monnier-Pierre Lary, 2,del) 23.15 Film: Nedolžna ženska (Fr. 1986, r. Pierre Boutron, i. J. Dufilho 0.50 Video strani TV Koper______________________ 10.00 Teniški turnir Australian Open: moški polfinale (pon.) 13.30 TVD Novice 13.45 Rubrika: Sottocanestro (pon.) 14.30 Teniški turnir Australian Open: moški polfinale (pon.) 16.00 Nogomet - angleško prvenstvo 17.45 Oddaja o športu Juke Box 18.15 Rubrika: Fish Eye (pon.) 18.45 TVD Novice 19.00 Dokumentarec: Čampo base 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - špansko prvenstvo 21.45 Teniški turnir Australian Open: ženski finale TV Ljubljana 2__________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Oddaja TV Zagreb 19.00 Skupščinska kronika 19.30 Dnevnik in premor 20.15 Film: Nekoč je bil divji Zahod (vestern., It. 1968, r. Sergio Leone, i. Henry Fonda, Claudia Car-dinale, Charles Bronson) 22.50 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Valčki in polke; 9.40 Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, , zatone; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Slovenski filharmoniji: Novi ljubljanski godalni kvartet; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.20 Melodije; 12.40 Poje zbor Accademia musicale univer-sitaria; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Sobotno popoldne, vmes (17.00) Kulturna kronika; 18.00 Roman: Alamut (3. del); 18.35 Orkestri; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Dolenjska preša; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Zlata snežinka; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.45 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.10 Plesna glasba; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Diamoci del tu; 10.35 Družina; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Oddaja za mlade; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Dis-coteca sound; 19.00 Grandi firme; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 21.00 Prenos košarkarske tekme Jadran-Cesena; 23.30 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ili Državljan Kane OUARTO POTERE — Citizen Kane, ZDA 1941 Režija: Orson VVelles □ Scenarij: Herman J. Mankievvicz, O. Welles □ Fotog-rafija: Gregg Toland □ Scenografija: Darrell Silvera, Van Nest Poglase □ Glasba: Bernard Herremann □ Montaža: Robert Wise, Mark Robson □ Igrajo: Orson VVelles, Joseph Cotten, Everett Sloa-ne, Dorothy Comingore, Ruth VVarrick V soboto, 27. januarja, ob 23.50, na RAI 2 Dramatični film. RAI 2 vzporeja zanimiv »dvojni spored« s tem, da skupno predstavlja sloviti Wellesov črno-beli klasik Ouarto potere, ki velja za pravi mejnik v zgodovini filma (ob 23.50) in Lumetov sodobnejši družbenokritični pamflet Quinto potere (ob 20.30). V obeh delih gre za jasno obsodbo vseh uresničenih in zgolj potencialnih oblik manipulacije na področju pisane (Welles) in vizualne komunikacije (Lumet). V Ouarto potere pooseblja mladi genialni režiser, scenarist in protagonist O. VVelles mitičnega državljana Kanea, časopisnega mogotca, ki na las spominja na resničnega »kralja« ameriškega tiska Randolpha Hear-sta. V Ouinto potere pa se nam kaže drama »kralja« ameriške tv, dnevniškega napovedovalca Petra Fincha, ki se zaradi odslovitve hoče samomoriti pred tv kamerami. Tu bi opozorili predvsem na VVellesovo mojstrovino. Filmsko izredno dovršen, psihološko pretanjen in sugestiven, vizualno kratkomalo »virtuozen« (globina polja, flashbacki, sekvenčni plani, subjektivna fotografija) - kljub tem značilnostim pa Državljan Kane ni naletel na zaželjen uspeh, predvsem zaradi svojega neizprosnega razgaljanja zakulisja avtentične in potvorjene mitologije ameriške družbe. PANDORA — Pandora and the Flying Dutchman — Pandora in Leteči Holandec, ZDA in VB 1951. V soboto, 27. januarja, ob 20.30, na Rete 4. Dramatični film. Lepo dekle, ki ne nasede dvorjenju številnih občudovalcev, se končno usodno zaljubi v nizozemskega aristokrata, ki potuje po svetu s svojo jadrnico. Skrivnostni pustolovec je očaral Pandoro (Ava Gardner), ki je pripravljena na to, da zanj zapusti vse. Nesrečnica pa ne ve, da je ljubimec 300 let prej umoril ženo in je od takrat prisiljen, da s svojo jahto tava po morju, dokler ne bo srečal mlade lepotice, ki ga bo s poljubom rešila zakletve. Hollywoodski režiser in producent Albert Lewin je s pravo prefinjenostjo in s čutom za dekadentno romantiko prestavil v sodobno okolje prastari bajki o Pandori in Letečem Holandcu, pri čemer sta mu odlično pomagala šarmantna protagonistka Ava Gardner in James Mason. / \ VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja:____________ Ura:___________________ v_______________________y ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 7.00 Film: II principe del šale (fant., r. Martin Holly) 8.30 Risanke: Čebelica Maja in Psammed 9.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet 10.00 Zelena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi) 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 TV film: Un bambino in fuga (dram., It.-Fr. 1988, r. Mario Cai-ano, i. Marco Vivio, Anne Cano-vas, Maria Fiore, Christiane Jean, Philippe Lemaire, 1. del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 SP v smučanju: moški veleslalom (povzetki) RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 14.30 Nadaljevanka: Ouando si ama 15.15 Variete (3. del) 16.35 Film: La marcia di Radetzky (kom., Avstr. 1958, r. Geza von Bolvary, i. Johanna Matz) 18.20 Šport: jahanje - Grand Prix dA-merigue (iz Pariza), nato atletika 18.50 Italijanski nogomet A lige 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Dudu Dudu (vodita Pino Caruso in Claudia Mori) 22.00 Film: L'armata Brancaleone (kom., It. 1966, r. Mario Monicel-li, i. Vittorio Gassman, Catheri-ne Spaak), vmes (22.50) dnevnik 0.10 Oddaja o židovski kulturi 0.40 Oddaja o kulturi: L’aquilone 1.40 Umbria Jazz '89: B. B. King RAI 3_________________________ 9.00 Nanizanka: Professione pericolo - La vita di Riley 9.50 Nedeljski dnevnik 11.15 Smučarski tek (iz Cavaleseja) 12.20 SP v smučanju: moški veleslalom 13.30 Drobci 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Drobci 14.15 Variete: Prove tecniche di tras-missione (vodi Piero Chiambret-ti) 16.30 Film: Incontriamoci a St. Louis (kom., ZDA 1944, r. Vincente Mi-nelli, i. Judy Garland, Margaret 9'Brien) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Italijanski nogomet B lige 20.30 Aktualno:- Chi Pha visto (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet Deček v begu pred zakonom krvne osvete Nocoj se na RAI 1 ob 20.30 začenja nov televizijski iilm v treh delih z izredno dramatično in aktualno tematiko z naslovom Un bambino in fuga. Dejanje je postavljeno v Kalabrijo, kjer še velja zakon krvne osvete. Zgodba pripoveduje o družinah Damiata in Caruso, ki se izmenjujeta v vlogah rabljev in žrtev. Glavni junak je enajstletni deček (Marco Vivio, na sliki), ki skuša ubežati strašni usodi. Drugi in tretji del bosta na sporedu jutri in naslednjo nedeljo. 1 ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5___________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dokumentarec: I re delLavventura (pon.) 10.00 Nanizanka: Aliče 11.00 Rubrika: Block-Notes 12.00 Aktualno: Anteprime 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Popoldanski variete, vmes film: I complessi (kom., It.-Fr. 1965, r. Luigi F. D'Amico, i. Nino Manfredi, Ugo Tognazzi) 16.30 Glasbena oddaja: Domenica firmata 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 19.45 La mota della fortuna 20.30 TV film: Don Tonino e il terrore in prima pa-gina (kom., It. 1989, r. Fosco Gasperi, i. Gigi Sammarchi, Andrea Roncato) 22.30 Nan.: Baby Boom 23.00 Nonsolomoda 23.30 Italija sprašuje 0.30 Nanizanke: Top Sec-ret, 1.30 Lou Grant, 2.30 Bonanza 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Rubrika: Veliki golf 10.00 Nad.:Topazio 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanka: Fox 13.45 Tenis: turnir Australi-an Open - moški finale (iz Melbourna) 18.30 Film: Uno sconosciuto nella mia vita (dram., ZDA 1958, r. Helmut Kautner, i. June Alison, Mary Astor) 20.30 Film: II barbaro e la Geisha (pust., ZDA 1958, r. John Huston, i. John Wayne, Eiko Ando) 22.30 Dok.: Big Bang 23.15 Koncert v Seal! z dirigentom Wolfgangom Sawallischem (Richard Strauss - suita II borghese gentiluomo) 23.55 Film: Anche i dottori ce Phanno (kom., ZDA 1971, r. Arthur Hiller, i. George C. Scott, Diana Rigg) 1.55 Nanizanki: Dragnet, 2.25 II Santo ITALIA 1 __________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Mednarodni nogomet 12.00 Športna oddaja: Viva il mondiale 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Variete: Stasera che sera! (pon.) 16.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Risanke: Fragolina, 19.00 Teodoro, 19.30 Gli acchiappafantas-mi, 20.00 Siamo fatti cosi 20.30 Variete: Emilio 22.15 Nanizanka: Starsky and Hutch - Una domenica violenta 23.15 Ameriški nogomet: Superbowl '90 - finale ODEON_______________ 7.00 Risanke 8.00 Nanizanki: Le spie, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Nanizanka: Galactica 14.00 Film: Il traditore (kom., ZDA, i. George Hamilton, Carrol O -Conner) 15.00 Nadaljevanka: Aveni-da Paulista 16.00 Obnova nad.: Avenida Paulista, Pasiones, Mariana 18.00 TV film: Strano inter-ludio (dram., r. Herbert Wise, i. Glenda Jackson, 3. del) 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Sportacus 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Fletch - Un colpo da prima pagina (kom., ZDA 1985, r. Michael Ritchie, i. Chevy Chase, Joe Don Baker) 22.30 Film: Amore allltalia-na (kom., It. 1966, r. Steno, i. Walter Chiari, Raimondo Vianello) 0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo TMC________________ 11.00 Nanizanka: Tuono blu 12.00 Papežev blagoslov 12.10 Variete: Domenica Monte Carlo, vmes SP v smučanju: moški veleslalom (iz Wengna) 13.20 TV film: Svegliami guando la guerra e fi-nita (kom., ZDA 1969, r. Gene Nielson, i. Ken Berry, Eva Gabor) 15.30 Koncert Elvisa Presle- 17.00 Šport: odbojka 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Doppio delit-to (krim., ZDA 1985, r. Jud Taylor, i. Richard Crenna, 4. del) 21.30 Film: L'amaro sapore del potere (dram., ZDA 1964, r. Franklin Šchaf-fner, i. Henry Fonda) 23.20 Dokumentarec: Segreti e misteri 24.00 Film: La notte del lupo mannaro (dram., ZDA 1972, r. Daniel Petrie, i. David Jenssen, Barbara Rush) TELEFRIULI__________ 10.20 Nanizanka: Sguadra segreta 11.00 Zelena dežela 12.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 TV film: Julien Fonta-nes magistralo 22.30 Nanizanka: Kodjak 23.00 Športne vesti 1.40 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport 1 • SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1________________ 8.20 Video strani 8.30 Otroška matineja: Živ žav, 9.25 nan. Pika Nogavička (19. del) 9.55 SP v smučanju: ženski veleslalom (iz St. Caterine) 10.55 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Val dlsere) 10.50 Videomeh 12.20 Kmetijska oddaja 13.20 Nadaljevanka: Dediščina Gul-denburgovih (Michael Bayer, 4. del) 14.05 Prisluhnimo tišini 14.45 Kolo sreče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Dokumentarna oddaja: Slovenija 17.05 Aktualno: Televizija tukaj in zdaj 19.05 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV film: Dom za obešanje (dram., Jug. 1988, r. Emir Kustu-rica, i. Davor Dujmovič Perhan, Boro Todorovič, 1. del) 21.00 Zdravo 22.20 Dnevnik in vreme 22.40 Video strani TV Koper_____________________ 10.30 Teniški turnir Australian Open: finale ženske (pon.) 13.30 TVD Novice 13.45 Športna oddaja: Noi la domeni-ca, vmes (14.30) košarka NBA, (17.45) avtomobilizem - Formula Indy, (18.45) TVD Novice 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.00 Košarka NBA - posebna oddaja 22.30 Rubrika: A tutto campo (pon.) 0.45 Športna oddaja: Juke Box TV Ljubljana 2___________ 10.00 Oddaja za JLA in igrani film 13.00 Poskusni satelitski prenosi 15.30 Film: Pink panter (kom., ZDA 1964, r. Blake Edwards) 17.25 Športno popoldne, vmes (17.30) košarka: SMELT Olimpija-Ju-goplastika) 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Dokumentarec: Kartoteka zemlje 20.30 Dokumentarna oddaja: 500-letni-ca Idrije 21.10 Poskusni satelitski prenosi 22.50 Športni pregled ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev na otoku zakladov; 10.30 Coun-try glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 V studiu z vami: Sergej Verč, vmes (14.10) Yesterday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Verča in Kobala, (15.30) Šport in glasba z izidi in komentarji; 17.00 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Igra za otroke: Ostržek; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Pojo amterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Priljubljene operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Šosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje kdo bo tebe Ijudil; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vse-radio; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Diamoci del tu; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Naj lepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU V ŽARIŠČU Edvige pred Raffo Prazniki so že zdavnaj mimo, Sanremski festival pa je še sorazmerno daleč. Revije, ki se ukvarjajo izključno (ali skoraj) s televizijsko ponudbo, so v tem obdobju v škripcih, saj res ne vedo, o čem naj bi pisale. Zato se zatekajo k določenim pobudam, ki naj bi tako ali drugače pritegnile bralce, posebno tiste, ki jim bolj leži bulvarsko pisanje. Priča smo bili nekaterim člankom, v katerih so avtorji skušali (tudi s pomočjo spričeval) nakazati razliko med najbolj popularnih voditelji TV oddaj. Med bolj zanimivimi je bila vsekakor primerjava med Raffaello Carra in Edwige Fenech, ki v tem obdobju vodita nosilni nedeljski popoldanski oddaji po prvi in drugi italijanski državni televizijski mreži. Njihovi dosedanji karieri sta vsekakor zanimivi, pa čeprav med seboj popolnoma različni. Lepa Edwige skuša zabrisati sledove za svojimi tretjerazrednimi filmskimi nastopi, medtem ko se Carrajeva vrača k domačim jaslim po poraznem obdobju pri Berlusconiju. Obe sta pri občinstvu zelo priljubljeni, čeprav jima marsikdo očita, da sta nekoliko izumetničeni in ne popolnoma pristni. »Strokovnjaki« vsekakor ugotavljajo, da Edwige prednjači po lepoti, medtem ko je Raffa sposobna boljšega in odprtejšega dialoga z občinstvom. Obe pa sta dovolj simpatični, da tako ali drugače zabrišeta večje ali manjše hibe, ki jim jih kdo očita. Primerjava, kot se spodobi, navadno proglasi tudi zmagovalca: naj Raffa ne zameri, vendar tokrat zmagovalka govori s francoskim naglasom. DOM ZA OBEŠANJE — Dom za vjenčanje, Jugoslavija 1988. V nedeljo, 28. januarja, ob 20.05, na TV-Lj 1 (1. del). Dramatični film. Ljubljanska TV ponuja svojim gledalcem daljšo verzijo znanega Kusturičevega filma o drami in magiji nomadskega življenja Romov. V Domu za obešanje mladi in genialni sarajevski režiser podaja zgodbo prehitro doraslega Perhana (Davor Dujmovič) in z neponovljivo mešanico realizma in stiliziranosti slika posebnost potepuškega preživljanja Romov na robovih zakonitosti sodobne civilizirane družbe in tradicionalno nomadske svobode, med oživljanjem starodavnih slikovitih obredov in ciničnim prodajanjem otrok, izkoriščanjem prostitucije. S svojo umetniško močjo muslimanski Bosanec Kusturica pričara videnje večplastnega, ne zgolj socialno-kriminalističnega, pač pa obče antropološkega problema. K ^ VIDEO NOTES Oddaja:..................._.—.. Postaja:..._J._______^_____ Ura:_______________________ \___________________________S ITALIJANSKE TV MREŽE iSSi RAI 1________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.:Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Sedem dni v Parlamentu 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja: Parola e vita 18.00 Kratke vesti in loto 18.05 Aktualnosti: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Un bambino in fuga (dram., It.-Fr. 1988, r. Mario Ca-iano, i. Marco Vivio, 2. del) 22.05 Dnevnik 22.25 Rubrika: Dentro la giustizia 23.20 Koncert: Simfonični orkester in zbor milanske RAI (dir. Gianan-drea Gavazzeni) 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o protestantizmu 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in loto 17.05 Aktualno: Odprti prostor 17.25 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick 21.40 Aktualno: Mixer, il piacere di saperne di piu 23.00 Dnevnik 23.10 Film: Colpo grosso alla napole-tana (kom., ZDA 1967, r. Ken An-nakin, i. Raguel Welch), vmes (24.00) dnevnik [ RAI 3____________________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Ros-sellini, 1'officina della storia 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Zmagoslavje Zahoda 15.30 Videosport: Ice Mountain Bike, nato IP v dvoranski atletiki 16.20 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Genova 17.15 Nanizanka: I mostri venti anni dopo 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (ured. Gigi Grillo in Claudio Pa-sanisi) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi (ured. Nini Perno, Roberta Petrelluzzi) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Ponedeljkov šport (ured. Aldo Biscardi) 24.00 Nočni dnevnik Gianni Agnelli in Mixer »iz oči v oči« Po krajši odsotnosti se na televizijske ekrane vrača priljubljena oddaja Mixer, ki jo urejajo Gianni Minoli (na sliki), Aldo Bruno in Giorgio Montefoschi. Tokrat je na sporedu ob ponedeljkih in ob uri, ki ne zahteva od zvestih gledalcev, da bedijo pozno v noč. Kot vedno se bo ukvarjala z aktualnim dogajanjem na področju politike, gospodarstva, kulture in družbenega življenja sploh. V običajni rubriki »iz oči v oči« se bo nocoj predstavil Gianni Agnelli. (RAI 2 ob 21.40) ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 Film: Cobra (krim., ZDA 1986, r. George Pan Cosmatos, i. Syl-vester Stallone, Brigit-te Nielsen) 22.20 Dokumentarec: I re delLavventura 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la notizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Lou Grant, 2.10Bonanza 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira ilmondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Variete: Stasera che sera! (pon.) 23.15 Film: Non rompere i chiavistelli (kom., VB 1963, r. Peter Graham Scott, i. Charlie Drake, George Sanders) 1.25 Film: Bellezze a Capri (kom., It. 1951, r. Adel-chi Bianchi, i. Ave Ninchi, Nando Bruno) 3.10 Filmske novosti ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanke: Denver 20.30 Film: Anni '40 (dram., VB 1987, r. John Boor- man, i. Sarah Miles, David Hayman) 22.25 Nanizanka: I-Taliani 22.50 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.00 BeBopaLula 24.00 Rock opolnoči: Joe Jackson 1.10 Nan.: Crime Story, 2.10 Gli intoccabili ODEON_______________ 12.30 Nan.: Good Times 13.00 Otroški variete: Siigar 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista,16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Hellraiser (srh., ZDA 1987, r. Clive Bar-ker, i. Andrew Robinson, Claire Higgings) 22.30 Film: Ork (srh., ZDA 1988, r. J. C. Buechler, i. Debrah Mullowney, Brian Robbins) 24.00 Nanizanka: Ouinta di-mensione TMC________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nadaljevanka: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: Ancora una volta con amore (dram., ZDA 1980, r. G. Schae-fer, i. Shirley Jones) 18.00 Aktualno: Zenska TV in Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Luomo illustrato (fant., ZDA 1969, r. Jack Smight, i. Rod Steiger, Claire Bloom) 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Criniere al vento (ZDA 1947, r. G. Archa-imbaud, i. Preston Poster, Gail Patrick) TELEFRIULI__________ 12.00 Nanizanka: La sgua-dra segreta 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nadaljevanka: I diamanti della morte 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-Fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Ponedeljkov šport, vmes košarka A2, Fan-toni-Banca Popolare Sassari 23.00 Nanizanka: Kodjak 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4 _________ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1_________________ 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški spored: risanke, 9.35 Živ žav, 10.35 Periskop, 11.20 Kam, kje, kako med počitnicami, 11.25 Sokoli, 11.50 dok. Potovanje na severni tečaj, 12.15 risanka, 12.25 film Mornar Sind-bad (fant., ZDA 1947, r. Richard VVallace, i. Douglas Fairbanks) 14.15 Video strani 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Konj, 18.25 Miti in legende islamskih ljudstev, 18.40 Preproste besede 18.55 Risanka 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Malomeščanska svatba (B. Brecht, postavitev SNG Ljubljana) 21.40 Osmi dan 22.25 Dnevnik in vreme 23.05 Človek in glasba (8. del) 23.35 Video strani TV Koper______________________ 13.45 Rubrika: A tutto campo (pon.) 13.45 Teniški turnir Australian Open: moški finale (iz Melbourna) 17.30 Košarka NCCA 18.45 Wrestling Spotlight (vodi Dan Peterson) 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Sedem dni 20.30 Ameriški nogomet NFL 22.30 Dnevnik 22.35 Teniški turnir Australian Open: moški finale (pon.) TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Izobraževalna oddaja: Pustolovščina - Slikarstvo (1. del) 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Dokumentarna oddaja: Znanost (1. del) 21.00 Sedma steza 21.15 Koncert UNICEFA 22.45 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Čountry-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Zbor Accademia musicale universitaria; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.00 Medigra; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (20. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ririgaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 15.00 Na valu Radia Koper; 15.15 Od enih do treh; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Matineja; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Radijsko popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Mi-xage; 18.40 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU OSEBNOST TEDNA Doma je lepo na tujem še lepše Kljub ganjenosti, ki ga prevzema ob misli, da bo lahko spet igral v svoji domovini, ne bi rad več živel v Sovjetski zvezi. Tako je v pogovoru z novinarji poudaril violončelist in dirigent Mstislav Rostropo-vič, kateremu so pred nedavnim sovjetske oblasti vrnile državljanstvo. Rostropovič je namreč skupno z ženo, sopranistko Galino Višnjevskajo zapustil Sovjetsko zvezo leta 1974, ker je prišel navzkriž z režimom. Mstislav Rostropovič, ki od svojega odhoda iz Sovjetske zveze živi v ZDA, je ob padcu berlinskeg zidu igral na meji med nemškima glavnima mestoma, da bi na ta način proslavil začetek procesa demokratizacije v Nemški demokratični republiki. Sedaj pa se kot dirigent washingtonske National Simphony Orchestre odpravlja na dolgo turnejo na Japonsko in v Sovjetsko zvezo, kjer bo nastopal v Moskvi in v Leningradu. Rostropovič, ki velja za enega največjih violončelistov na svetu, se je rodil pred 63 leti v azerbajdžanskem glavnem mestu Baku. Zanj so komponirali skladatelji kot Prokofjev in Šoštakovič, zlasti znane pa so njegove interpretacije Beethovna. V pogovoru z novinarji pred odhodom na turnejo je glasbenik poudaril, da je ganjen, ker se lahko vrne v SZ, predvsem pa ga je veselilo dejstvo, da »so sovjetske oblasti priznale lastno zmoto«. V Sovjetski zvezi pa ne bi rad več živel, ker bi bilo zanj pretežko spet spremeniti sistem življenja. ANNI '40 — Hope and Glory — Up in slava, VB 1987. TV premiera, v ponedeljek, 29. januarja, ob 20.30, na Italia 1. Dramatični film. Britanski režiser John Boorman, ki je avtor spektakularnih in inteligentno postavljenih srhljivk (Deliverance), grozljivk (Eksorcist 2), uspešnic fantastike (Zardoz, Excaiibur), je z Upom in slavo posnel izrazito avtobiografski film. V naivni pripovedi sedemletnega fantička (Boorman je rojen 1. 1933) zaživijo značilni in tudi manj značilni prizori o tem, kako so Angleži doživljali vojno, kako so se borili proti pomanjkanju in se branili pred bombami v Londonu leta 1940. Oče je vpoklican v vojsko, mati mora zato skrbeti za vse tri otroke: za doraščajočo Dawn, ki se zagleda v kanadskega vojaka, za malega Billa (John Boorman) in Sue. Film po avtorjevih besedah prikazuje »življenje, ljubezen, seks in glasbo v svetu, ki je na tem, da se raztrešči...« / N VIDEO NOTES Oddaja: _________ Postaja:__________■ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Italijanska kronika 15.30 Italijanske dežele 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Aktualno: Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Film: II cassetto segreto (dram., Fr. 1985, r. Danielle Thompson, 3. in zadnji del), vmes (22.30) dnevnik 23.25 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Izobr. oddaja: Otroški laboratorij RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: Uamore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Branco šelvaggio (vestern, ZDA 1981, r. Lamont Johnson, i. Burt Lancaster, Rod Steiger, Amanda Plummer) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Dnevnik - aktualnosti 23.15 Dnevnik, vreme, horoskop 23.35 Film: La carovana delFAlleluja (vestern, ZDA 1965, r. John Stur-ges, i. Burt Lancaster) RAI 3_______________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Zupack ali igra za razvoj razumnosti 15.00 Dokumentarec: Ambiente vivo 15.30 Videosport: rokoment, hokej 17.00 Nanizanka: I mostri venti anni dopo - Alta finanza 17.25 EP v umetnostnem drsanju: otvoritvena slavnost (iz Leningrada) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Telefone giallo 22.00 Dnevnik - nocoj 22.05 Telefono giallo (2. del) 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Film: Luci d'inverno (dram., Šve. 1962, r. Ingmar Bergman, i. Max von Sydow, Gunnar Bjbrnstrand) 0.35 Dnevnik - v kiosku 0.45 EP v umetnostnem drsanju Čar plesnih figur, ki lebdijo na ledu Danes se v Leningradu začenja evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Sicer se nekateri zmrdujejo in trdijo, da to ni nikakršen šport, vendar se je težko upreti njegovemu čaru. Po RAI 3 je danes ob 17.45 na sporedu prenos otvoritvene slovesnosti, tekmovanja sama pa bo poleg le-te vsak dan prenašala tudi TMC. (Na sliki vzhodnonemška drsalka Katarina Witt, ki sicer ne tekmuje več, vendar bo še dolgo ostala zgled velike športnice in umetnice.) ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 Film: Soldati 365 alLal-ba (kom., It. 1987, r. Marco Risi, i. Claudio Amendola, Massimo Dapporto) 22.45 Dosje konec stoletja: 365 giorni alLalba 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.20 Striscia la notizia 1.40 Nanizanki: Lou Grant, 2.35 Bonanza 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Ce un uomo nel letto di mamma (kom., ZDA 1968, r. Howard Morris, i. Doris Day, Brian Keith) 22.20 Film: Alamo Bay (dram., ZDA 1985, r. Louis Malle, i. Ed Harris, Amy Madigan) 0.15 Film: Un marito per il mese di aprile (kom., It. 1941, r. Giorgio Si-monelli, i. Vanna Van-ni, Carlo Romano) 1.40 Nanizanki: Dragnet, 2.10 II Santo ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Nessuno ci puo fermare... (kom., ZDA 1980, r. Sidney Poitier, i. Gene Wilder, Richard Pryor) 22.35 Nanizanka: I-Taliani 23.05 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.15 Šport: Settimana gol 0.25 Nanizanki: Crime Sto-ry, 1.25 Gli intoccabili ODEON_______________ 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Nick lo scatena- to (kom., ZDA 1984, r. Bob Clark, i. Sylvester Stallone, Dolly Parton) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Film: Vogliamo i co-lonnelli (kom., It. 1973, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tognazzi, Claude Dauphin) TMC________________ 10.15 Nanizanka: il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glas. odd.: Clip clip 15.00 Risanka: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: Un napoletano nel Far West (vestern, ZDA 1955, r. Roy Row-land, i. Robert Taylor, Eleonor Parker) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Igre in kvizi: La coppia del mondo 21.30 EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada) 22.30 Rubrika o motorjih 23.00 Vesti in šport 24.00 Film: La storia di Ka-thy Morris (dram., ZDA 1980, r. G. I. Isen-berg, i. Leonard Ni-moy, Penelope Mil-ford) TELEFRIULI___________ 11.30 Nan.: Sguadra segreta 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nadaljevanka: I diamanti della morte 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-Fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul (vodi Dario Zampa) 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1________________| 9.00 Zimski počitniški spored: risanka, 9.10 Zgodbe iz školjke, 9.40 Smrkci, 10.05 Periskop, 10.50 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.55 nanizanka Sokoli, 11.20 dokumentarec Težave z ledenimi gorami, 11.45 risanka, 11.55 film Naše gostoljubje (kom., ZDA 1923, r.-i. Buster Keaton) 13.10 Mozaik. Sedma steza (pon.) 13.25 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Dokumentarna oddaja: Halperje-va iz Orašca 17.30 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 17.40 Preproste besede, 17.50 Ex libris - Jazz ples 19.00 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Vedno popoldne (Gwen Kelly-David Stevens, zadnji del) 21.05 Glasbena oddaja: Top Hat Show 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Glasbena oddaja Mešam 89 [ TV Koper_________________________ 13.45 Nogomet: argentinsko prvenstvo 15.30 Športna oddaja Juke Box (pon.) 16.00 Ameriški nogomet NFL 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja Juke Box 20.30 Nočni boks - posebna oddaja 21.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 22.15 Dnevnik 22.20 Rubrika: Obiettivo Sci 23.20 Rubrika: Eurogolf 0.20 Nogomet: špansko prvenstvo TV Ljubljana 2_________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.40 Svet športa 18.30 Dok.: Teleski '90 19.00 Folklorni ansambel Mme Marie Curie Sklodowska 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Balet: Don Kihot 22.35 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtor-ji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Sveta gora. v slovenski cerkveni pesmi; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (21. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, ' 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj koke; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Igorja Stravinskega; 21.05 Premiere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45, Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET I Andreas Brehme Od treh Interjevih nemških nogometašev (ostala dva sta Matthaus in Klismann) je verjetno Andreas Brehme tisti, brez katerega si je težko zamisliti koncept igre, ki ga je moštvu dal Giovanni Trapattoni. Brehme je namreč nenadomestljiv element v »Interjevem stroju«. »Takega jollyja je zares težko najti,« meni Trapattoni. Italijanski nogomet (in ne samo italijanski, temveč tudi evropski) še kako pogreša tak tip nogometaša, kajti kot levi branilec Brehme nima enakega na svetu. Ko prodira po levi strani, je pravi orkan. Njegov strel je kot dinamit. Ko pa mora braniti »na moža«, se skoraj vedno zgodi, da se nasprotnik sploh ne dotakne žoge. Dodajmo še, da je Brehme izredno nevaren pri izvajanju kazenskih strelov, je pravi izvedenec za enajstmetrovke in ima zelo dober pregled nad igro. Jasno je torej, da je ta nemški nogometaš gotovo eden najboljših branilcev v Italiji in tudi na svetu. Brehme, ki se je 9. 11. 1960 rodil v Hamburgu, je pet let igral za Kaiserslautern, leta 1986 je prestopil k miinchenskemu Ba-yernu, kjer je igral dve sezoni. Interjev dres je oblekel leta 1988 in z milanskim klubom osvojil državni naslov v sezoni, ko je milansko moštvo potolklo vse rekorde v prvenstvih z 18 enajstericami. Nemški branilec ima nedvomno veliko zaslug za Interjev uspeh. Brehme je seveda tudi državni reprezentant ZRN in zvezni trener Franz Beckenbauer še kako računa nanj za letošnji mundial v Italiji. NAŠE GOSTOLJUBJE — Our Hospitality, ZDA 1923. V torek, 30. januarja, ob 11.55, na TV-Lj 1. Komični film. »Resni komik« Buster Keaton po svoji običajni metodi izhaja iz resnične dramatične zgodbe - medsebojno obračunavanje in krvna osveta med dvema družinama iz ameriškega Juga - in jo predela v sila duhovito in nevzadr-žno parodijo resničnega dogodka. Protagonist filma je mladi Willie McKay (Buster Keaton), ki ga je mama poslala z Juga v New York, da bi ga zaščitila pred sovraštvom sosedov. Po dvajsetih letih se McKay vrne v rodni kraj, ker je podedoval družinsko posestvo. Naivni mladenič med potjo spozna dekle, ki je »po golem naključju« iz sovražne družine Canfield. Dekle ga povabi na dom, da bi spoznal njeno družino... Nič hudega sluteči VVillie se tako znajde v samem levjem žrelu, a ga k sreči reši tradicionalno južnjaško »gostoljubje«. VIDEO NOTES Oddaja: ■ Postaja:___:_______ /TALIJANSKE TV MREŽE • RAI 1__________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.:Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Izobraž. oddaja: Odprta šola 15.30 Človek in okolje - Etruščani 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Predstavitev Fellinijevega filma La voce della luna 20.45 TV film: I promessi sposi (kom., It. 1989, r.-i. Solenghi-Marchesi-ni-Lopez, 4. del) 21.45 Film: Blu elettrico (fant., It. 1988, r. Elfriede Gaeng, i. Claudia Cardinale) vmes dnevnik 23.20 EP v umetnostnem drsanju 0.30 Nočni dnevnik in vreme 0.45 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2__________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dok. oddaja: Lepote zemlje 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Guando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Aktualno: Odprti prostor 17.30 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport in vreme 20.30 Aktualnosti: La notte della Re-pubblica (8. del) 22.45 Dnevnik, vreme, horoskop 22.55 Film: E tutto in biglietti di pic- colo taglio (krim., ZDA 1972, r. R. Colla, i. Burt Reynolds, Jack Weston), vmes (23.40) dnevnik 0.45 Film: Lbcchio d'oro (krim., ZDA 1948, r. William Beaudine) RAI 3_________________________ 11.00 Šport: Winter Marathon (iz Ma-donne di Campiglio), 11.20 hitrostno drsanje - trofeja Nicolodi 11.35 Black & Blue 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tavo-lozza italiana, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Šport: EP v umetnostnem drsanju, nato hokej na ledu 17.00 Nanizanki: I mostri venti anni dopo, 17.25 Vita da strega 17.55 EP v umetnostnem drsanju 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Film: Blow Out (dram., ZDA 1981, r. Brian de Palma, i. John Travolta, Nancy Allen), vmes (21.30) dnevnik 22.25 Oddaja o aktualnostih: Fluff (vodi Andrea Barbato) 23.55 Nočni dnevnik Federico predstavlja svoj zadnji film Federico Fellini (na sliki) je prejšnji teden praznoval že sedemdeseti rojstni dan, vendar kaze, da ga leta nič ne ovirajo v njegovem ustvarjalnem delu. Nocoj bo v rimski kinodvorani Etoile svetovna predstavitev njegovega zadnjega filma z naslovom La voce della luna. Med igralci nastopata tudi izredno znana italijanska komika Roberto Benigni in Paolo Villaggio. Slovesnost pred predvajanjem filma bo neporedno prenašala prva tv mreža RAI (ob 20.30). ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Nanizanki: Dallas, 21.30 Dynasty 22.30 Rubrika: Forum 23.15 Variete: Maurizio Cos- tanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza RETE 4______________ 8.00 Nan.: II Viriginiano 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mon-do 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veroni- ca, il volto delLamore, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d a-more 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: L ultima carova-na (vestern, ZDA 1955, r. Delmer Daves, i. Richard Widmark, Feli-cia Farr) 22.25 Aktualna oddaja: Ol-tre la droga (vodi Emi-lio Fede) 0.20 Film: Redenzione (dram., It. 1953, r. Piero Casserini, i. Luisa Rossi, Marco Vicario) 1.25 Nanizanki: Dragnet, 2.25 Adam 12 2.55 Filmske novosti ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, .12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanka: Denver 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3. C - Scuola gui-da 21.30 Aktualnosti: Pronto polizia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Dok. oddaja: Jonathan 23.55 Italijanske smešnice 0.05 Nanizanke: Crime Story, 1.05 Gli intocca-bili, 2.05 Ai confini della real ta ODEON______________ 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nan. 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: L'amica delle 5 e mezzo (kom., ZDA 1972, r. Vincente Min-nelli, i. Barbra Strei-sand, Yves Montand) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Šport: Excalibur 23.30 Film: L ammiraglio (vojni, ZDA, i. Robert Young, Robert Reed) 0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo TMC_________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 EP V umetnostnem drsanju (iz Leningrada) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada) 22.15 Dok. oddaja: Galileo 22.45 Vesti in šport 23.05 Večerni šport, vmes nogomet - angleški pokal TELEFRIULI_________ 13.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Sguadra segreta 13.00 Dnevnik 13.30 Nadaljevanka: I diamanti della morte 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-t anni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appunta-mento '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nanizanki: Kodjak, 22.30 MattHelm 23.30 Dnevnik in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1________________ 9.00 Zimski počitniški spored: risanka, 9.10 Smrkci, 9.35 glasbena oddaja Ne pohodi ga, 10.05 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.10 Sokoli, 10.40 dok. Zapisi na skalah, 11.00 risanka 11.10 Mozaik. Drama: Malomeščanska svatba (B. Brecht, pon.),12.15 nadaljevanka Vedno popoldne (zadnji del) 15.25 Teleski '90 (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Dokumentarca: 500-let-nica Idrije in Znanost 18.05 Spored za otroke in mlade. ZBIS - Storžkovo popoldne, 18.15 gledališka predstava Ostržek (3. del), 18.45 Otroci glasbe 19.05 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Hladno poletje 53 (dram., SZ 1988, r. Aleksandr Proškin, i. V. Priemyhov, A. Papanov) 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Glasbena oddaja: Zvezdni prah TV Koper_____________________ 13.45 Oddaja o nogometu: Settimana gol 14.35 Nočni boks - posebna oddaja 15.45 Košarka NBA 17.15 Rubrika: Obiettivo Sci 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Košarka NBA 22.00 Dnevnik 22.10 Nočni boks 22.55 Golden Juke Box 0.25 Oddaja o odbojki: Supervolley (ur. Lorenzo Dallari) TV Ljubljana 2_______________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Dokumentarna oddaja: Divji svet živali - Ptice otoka Bornea 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Opera: Tolminski puntarji (Ubald Vrabec) 22.40 Svet poroča RADIO • RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Sveta gora v slovenski cerkveni pesmi; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (22. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Pianistka Tatjana Bučar; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz hrvaške operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba;-6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom, in Ostali Trst, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU i P L OŠ C A TEDNA George Harrison BEST O F DARK H O RS E Skoraj vsi bivši Beatlesi so še vedno aktivno prisotni v svetu rock in pop glasbe, razen seveda Lennona, ki je tragično preminil pred nekaj leti, in Ringa Starra, ki je imel probleme z alkoholom. George Harrison je nedavno izdal novo ploščo z vsemi uspešnicami, ki jih je sestavil in izvajal osebno. Ni treba našteti vseh pesmi, važno pa je omeniti Harrisonove sodelavce, ki so dokaj poznani v širnem svetu rock glasbe. Eden najpomembnejših producentov je nedvomno Jeff Lynne, duhovni vodja nekdanje Electric Light Or-chestre in od samega rojstva zaljubljen v glasbo Beatlesov. Lynne ni prisoten le kot producent, ampak tudi kot kitarist, klavia-turist, zborovski pevec in aranžer. Kitaro je poleg ostalih igral veleznani stari rocker Erič Clapton, ki se trenutno mudi po Evropi z italijanskim pevcem Zuccherom. Har-risonu je priskočil na pomoč tudi Steve Winwood, na bobne pa sta zelo dobro odigrala lan Paice (Deep Purple) in Ringo Starr. Ob koncu bi omenili še nekaj znanih imen, kot so Gary Wright, Al Kooper, Tom Scott in Neil Larsen. Mislim, da je ta plošča vredna poslušanja, saj nedvomno sodi v legendo angleške pop glasbe. Pesmi v albumu so: Poor Little Girl, Blow Away, Thats The Way It Goes, Coc-kamanie Business, Wake Up My Love, Lile Itself, Got My Mind Set On You, Cracker-box Palače, Cloud 9, Mere Comes The Moon, Gone Troppo, When We Was Fab, Love Comes To Eveiyone, AH Those Years Ago, Cheer Down. HLADNO POLETJE '53 — Holodnoe leto '53, SZ 1988. V sredo, 31. januarja, ob 20.05, na TV-Lj 1. Dramatični film. Veter »glasnosti« je, kot kaže, vsesplošno zavel v sovjetskem filmu. Če so pred Gorbačovom le redki postavljali na ekran avtorsko-pro-blematična in družbeno-kritična dela (Tarkovski, Končalovski, Klimov), je sedaj protisocrealistična in protistalinistično usmerjena proizvodnja postala že prava moda in manira. O tem priča tudi film 48-letnega režiserja Aleksandra Proškina, ki v ključu detektivke razgalja vsakdanje dramatično životarjenje v podeželski vasici med zloglasnim letom 1953. Vaški oblastnik (mali aparatčik), politična kaznjenca (žrtvi stalinizma) in skupina pomiloščenih zapornikov, ki ustrahujejo vso vas, dokaj učinkovito podajo to arheološko rekonstrukcijo turobnih časov, ko je še vladal On, brkati trinog z očetovsko-jeklenim.nasmeškom... r \ VIDEO NOTES Oddaja: ....... Postaja:_—__: ITALIJANSK E TV MREŽE 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Aktualno: Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Gran Premio - predstavitev (vodi Pippo Baudo) 21.45 Film: Silkwood (dram., ZDA 1983, r. Mike Nichols, i. Meryl Streep, Kurt Russell, Cher), vmes (22.45) dnevnik 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2__________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Renesančna Italija 10.00 Variete: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.35 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Hunter 21.35 Večerni dnevnik 21.45 Politična tribuna 22.15 Aktualno: Mode 1990 23.00 Košarka: Philips-Limoges 23.50 Dnevnik, vreme, horoskop 0.15 Film: Killer Story (krim., VB 1963, r. Frank Nesbitt, i. Dan Duryea) 1 RAI 3___________________________ 8.00 EP v umetnostnem drsanju 10.30 IP v smučarskem teku 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - La for-nace del cielo, La vita degli ani-mali, Italian Style, Regioni allo specchio 14.00 Deželne vesti 14.30 Videosport: športni prenosi - EP v umetnostnem drsanju, nato turnir v biljardu 17.00 Nanizanki: I mostri venti anni dopo, 17.25 Vita da strega 17.55 EP v umetnostnem drsanju 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dokumentarna oddaja: Samar-canda, vmes (23.00) dnevnik 23.15 Variete: Fuori orario - Cose (mai) viste 23.50 Filmske novosti 24.00 Nočni dnevnik 0.15 EP v umetnostnem drsanju Vračajo se dolgi večeri s Pippom Baudom Pippo Baudo (na sliki) se ie, kot kaže, odločil, da čimprej nadoknadi čas, ki ga je zamudil daleč od ekranov RAI! Nocoj nam bo delal družbo na prvi državni mreži z novo oddajo, ki nosi naslov Gran premio: v bistvu gre za tekmovanje med dvanajstimi ekipami, vsaka po osem mladih ljudi, ki bi se radi uveljavili v svetu »show businessa«. Vsaka ekipa predstavlja (da, uganili ste!) eno izmed mest, kjer bodo nogometne tekme za mundial (na RAI 1 ob 20.30). ZASEBNE TV POSTAJE CANALE S____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Kviz.Telemike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Lou Grant, 2.10 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Sulle orme della pantera rosa (kom., VB 1982, r. Blake Edwards, i. Peter Sellers, David Niven) 22.25 Film: Longest Yard -Ouella sporca ultima meta (dram., ZDA 1974, r. Robert Aldrich, i. Burt Reynolds, Ed-die Albert) 0.40 Film: Diritto all amore (dram., Nem. 1939, r. Joe Stockel, i. Magda Schneider, Annelise Uhlig) 2.25 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Terminator (fant., ZDA 1984, r. James Cameron, i. Arnold Schvvarzenegger, Linda Hamilton) 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Nogomet: Vivailmon-diale 23.40 Šport: Grand Prix 1.00 Nanizanki: Crime Sto-ry, 2.00 Gli intoccabili OPEON_______________ 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Pollice da scasso (kom., ZDA 1978, r. William Friedkin, i. Peter Falk) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Reportaža: Eritreja 23.15 Film: Alien - Zona di guerra (fant., ZDA 1986, r. Danny Bilson, i. Tim Thomerson, Bill Manard) TMC ________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 EP v umetnostnem drsanju (prenos iz Leningrada) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 EP v umetnostnem drsanju (prenos iz Leningrada) 22.15 Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport 23.05 Večerni šport, vmes nogomet - angleški pokal TELEFRIULI__________ 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nadaljevanka: I diamanti della morte 15.00 Glasbena oddaja: Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-t anni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 TV film: A viso coper-to (dram., It 1985, r. G. Albano, 3. del) 22.00 Nanizanki: Detective in pantofole, 23.00 Kodjak 23.30 Dnevnik in News TELE 4_______________ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1 TV Koper 9.00 Zimski počitniški spored: risanki, 9.35 Periskop, 10.30 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.30 Sokoli, 10.55 dok. Popotovanja po velikih železnicah sveta, 12.00 risanka, 12.10 film Ljubezen prvakov (dram., ZDA 1979, r. John Alonzo, i. Shirley Knight) 13.40 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada) 18.00 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.15 Preproste besede, 18.30 nadaljevanka Mladi Sherlock (4. del) 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Paracelsus (D. Baker, r. Douglas Baker, i. Jeffrey Daun-ton, VVilliam Roache, 3. del) 21.00 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Komedija na slovenskem odru: Za narodov blagor (Ivan Cankar) 13.45 Nogomet - angleško prvenstvo 15.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 16.15 Nogomet - špansko prvenstvo 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Dok.: Speciale Čampo Base 22.10 Rubrika o nogometu: Mon-gol- fiera (vodi Bruno Longhi) 23.15 Košarka NBA 0.45 Športna oddaja: Juke Box (pon.) TV Ljubljana 2_________________ 17.30 Teleski 90 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: A16, A16 _ 19.30 Dnevnik, premor in Žarišče 20.30 Dok.: V hribih se dela dan - Skozi zgodovino na Triglav 21.05 Mali koncert: Rok Klopčič 21.20 Dok.: Ta svet je pesmi vreden 22.00 Večerni gost 22.45 Poskusni satelitski prenosi 23.05 EP v umetnostnem drsanju RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Sveta gora v slovenski cerkveni pesmi; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (23. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glas. tradicije; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Pesmi slov. skladateljev; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Proza; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU MODA TA HIP Uvodničar Druga tv mreža se je opredelila za rdečelasega Paola Guzzantija, tretja mreža si je privoščila Andrea Barbata, ki iz dneva v dan pošilja svoje razglednice širom po svetu, neminljivi Mike Bongiorno pa je svojo oddajo kvizov poživil s svojevrstnim uvodničarjem Gianfrancom D'Angelom. Rimski komik se je uveljavil na Berlusconijevih televizijskih mrežah predvsem v okviru oddaje Drive In, s katero je Antonio Ricci vnesel novega duha v italijanski televizijski variete. Sedaj D'Angelo nastopa na Berlusconijevih ekranih s svojo Tele-viggiil in kot uvodničar na TeleMiku. Zakaj je sprejel to ponudbo? »Ker ob ideološkem razsulu in tolikšnih ter tako zahtevnih problemih v svetu, imamo v Italiji vsaj dva trdna, neuničljiva, trajna stebra: karabinjerje in Mikea Bongiorna.« Mimo šale pa D'Angelo prisega, da se v Mikeovi družbi počuti dobro in je postal skoraj del družine. Neprebavljivi so za D'Angela samo kritiki. Če je humor zahteven, se po D'Angelo-vih besedah kritiki naslednji dan zmrdujejo, češ nismo se smejali. Če se komik opre na preizkušene vice, mu kritiki očitajo banalnost. Če se posluži tujih avtorjev, ga obtožijo posnemanja. Če povzema uveljavljene humoristične avtorje, pravijo, da pogreva vedno isto juho. »Če bomo samo kritizirali film, modo, politike, pevce, navadne ljudi, bomo prej ali slej odpravili tudi s pravljicami,« meni D'Angelo. Prekomerna kritičnost je nedvomno škodljiva, vsekakor pa manj škodljiva od pomanjkanja vsakršne kritike. TERMINATOR, ZDA 1984. V četrtek, 1. februarja, ob 20.30, na Italia 1. Znanstveno-iantastični film. Avstrijsko-hollywoodski zvezdnik Arnold Schvvarzenegger - ki ga je predsednik ZDA Bush pravkar imenoval za posebnega poslanika ameriškega umetniškega sveta - nastopa v Cameronovem filmu kot neuničljivi in nepremagljivi robot s človeškim videzom. Terminator-Schwarze-negger pride iz neznansko oddaljene prihodnosti v današnji Los Angeles z nalogo, da kakorkoli likvidira mlado žensko (Linda Hamilton), ki bo rodila bodočega voditelja upora Zemljanov proti diktaturi robotov in strojev bodočnosti. Za njim pripotuje - vedno iz prihodnosti - še bojevnik Kyle Reese (Michael Biehn), ki skuša rešiti usojeno žrtev Sarah Connor. S pomočjo mišičastih futuroloških vojščakov in izrednih posebnih efektov Stana Kinstona in skupine Fantasy II Inc. se razvije res izreden spopad. f A VIDEO NOTES Oddaja:,.,_._____V:.. Postaja:..t: . i: ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.:Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.10 SP v smučanju: moški smuk 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Ogchio al biglietto 14.10 Glas. oddaja: Tam Tam Village 15.00 Oddaja o kulturi: L'Aquilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Poliziotto Superpiu (kom., It.-ZDA 1980, r. Sergio Corbucci, i. Terence Hill, Joanne Dru) 22.15 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta - Occhio nel buio 22.45 Dnevnik 22.55 Koncert: Juan Manuel Serrat in Chico Buargue De Hollanda 0.05 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Izobr. oddaja: Otroški laboratorij v RAi 2_________________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac, nanizanka in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.00 Variete:Aspettando mezzogiorno 11.55 Žrebanje za EP v nogometu '92 12.45 Variete: Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Variete: ...e saranno famosi 22.40 Večerni dnevnik 22.50 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 23.40 Dnevnik, vreme, horoskop 0.10 Film: Maschere e pugnali (krim., ZDA 1946, r. Fritz Lang, i Gary Cooper) RAI 3 8.55 IP v smučanju: smučarski tek -15 km moški (iz Val Bioisa) 10.30 Tenis: Davisov pokal, Italija-Švedska (iz Cagliarija) 14.00 Deželne vesti 14.30 Videosport: tenis, Davisov pokal, Italija-Švedska, namizni tenis, IP v lokostrelstvu, (17.30) EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Chi 1'ha visto? (vodi Donatella Raffai) 22.00 Večerni dnevnik 22.05 Oddaja o ženskah: Harem (2. niz, vodi Catherine Spaak) 23.05 Pubblimania 23.35 Pred 20 leti 0.05 Nočni dnevnik 0.20 EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada) Zenska oddaja med tradicijo in modernim Po TMC je že dolgo časa vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, ob 18.00 na sporedu rubrika TV donna, ki jo vodi Carla Urban sveta jna sliki). Kot že sam naslov pove, je posvečena zenski polovici m poleg običajnih »ženskih« rubrik, kot so kuhinjski recepti [izredno preprosti in uporabni - rubriko vodi Wilma De Angelis, ki je bila pred leti priljubljena pevka lahke glasbe 1, telovadne vaje, horoskop in podobno, posveča veliko časa raznim aktualnim vprašanjem. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 0. K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 Film: I pompieri (kom., It. 1985, r. Neri Parenti, 1. Paolo Villaggio, Lino Banfi, Massimo Boldi) 22.25 Rubrika: Rivediamoli 22.55 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 0.45 Variete: Striscia la notizia (pon.) 1.00 Nanizanki: Lou Grant, 2.00 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Ouesta ragazza e di tutti (dram., ZDA 1966, r. Šydney Pol-lack, i. Natalie Wood, Robert Redford) 22.35 Filmski tednik: Ciak 23.25 Rubrika: Veliki golf 0.25 Film: Il cocco di mam-ma (kom., It. 1957, r. M. Morassi, i. Maurizio Arena, Franca Rame) 2.35 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.L 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanka: Denver 20.30 Film: Cocoon - L-ener-gia delTUniverso (fant., ZDA 1985, r. Ron Howard, i. Don Ame-che, Steve Guttem-berg) 22.45 Športna rubrika: Cal-ciomania 23.45 Nan.: Troppo forte 0.15 Variete: Playboy Show 1.25 Košarka NBA ODEON_______________ 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 TV film: Anzacs, Il sen- tiero della gloria - La grande avventura (r. John Dixon-George Miller, i. Andrew Clarke, Megan Williams, 1. del) 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Rubrika: Box '90 TMC__________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 EP v umetnostnem drsanju (prenos iz Leningrada) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti 23.05 Večerni šport, vmes EP v umetnostnem drsanju (prenos iz Lenin-■ grada) TELEFRIULI___________ 11.30 Nan.: Boys and Girls 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Detective in pantofole 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-Fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 TV film: A viso coper-to (dram., It. 1985, r. G. Albano, zadnji del) 22.00 Dokumentarec: Il bri-vido e 1'avventura 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Kodjak 23.30 Dnevnik 0.10 Rubrika: Il salotto di Franca 1.10 Vesti: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1________________ 9.00 Zimski počitniški spored: risanki, 9.35 Sladoled za plesalce, 10.00 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.05 nan. Sokoli, 10.30 dok. Popotovanja po velikih železnicah sveta, 11.30 risanka 11.40 Mozaik. Dok.: V hribih se dela dan, 12.15 nadaljevanka Domovina (zadnji del) 15.25 Teleski 90 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Tednik (pon.), 17.45 Folklorni ansambel Pirin 18.15 Spored za otroke in mlade: Pojdi nekam, ne ve se kam, 18.15 nad. Pika Nogavička (20. del) 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Dok.: Nafta (5. del) 21.15 Nad.: Plačanec (O. Barski, r. Nic-holas Ribovvski, 1. del) 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Oči kritike 23.10 Film: In ladja plove (dram., It,-Fr. 1983, r. Federico Fellini) TV Koper_______________________ 13.45 Rubrika: Mon-gol —fiera (pon.) 15.30 Nočni boks (pon.) 15.45 Rubrika: Speedy 16.15 Športna odaja: Juke Box 16.45 Košarka NBA 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Golden Juke Box 21.30 Dnevnik 21.35 Oddaja o košarki: Sottocansetro 22.20 Veliki tenis 0.20 Rubrika: Eurogolf TV Ljubljana 2_________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.55 Studio Maribor 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Človek in glasba (2. del) 21.20 Poskusni satelitski prenosi 22.50 EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada) 23.50 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Sveta gora v slovenski pesmi; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (24. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Dinar na dinar; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanščini; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PROTAGONISTI Živio Snoopy! Snoopy je med redkimi psi, ki se lahko pohvalijo, da so bili protagonisti esejev izpod peresa pomembnih kritikov in filozofov: v Italiji sta to bila Oreste Del Buono in Umberto Eco. Sedaj se pri štiridesetih letih lahko pohvali še z redom častne legije: le zamislite si ga, kako se bahavo ponaša z odlikovanjem v gumbnici! Popolnoma drugače se je vedel njegov avtor Charles Shulz, ko mu je francoski minister za kulturo Jack Lang izročil rdeči trak in tako počastil 40. obletnico rojstva Peanutov. Obenem so v louvrskem Musee des Arts Decoratifs otvorili njim posvečeno razstavo. Glavni je seveda Snoopy, ki ga je ob tej priložnosti obleklo kar 150 ustvarjalcev visoke mode; v osrednji dvorani je namreč polno okrog 70 centimetrov visokih plišastih Snoopyjev v različnih oblekah: za na morje, za opero, za potovanje... Poleg tega so na ogled tudi originalne Schulzove risbe, tako da lahko spremljamo avtorjev razvoj in rojevanje novih Peanutov, poleg Snoopya in Charlieja Browna še objestno Lucy, negotovega Linusa in druge. Tretji del razstave je posvečen neštetim predmetom, ki se tako ali drugače navezujejo na popularni strip. Ste vedeli, da imajo Pea-nuti prav tolikšen vpliv na naš vsakdan kot Disneyevi junaki? Charles Shulz ima sedaj šestdeset let in hudomušno pravi, da mu je učiteljica v osnovni šoli sicer napovedala, da bo postal umetnik, k sreči pa ni nikoli posumil, da bo končal v muzeju. Vendar se za to hudomušnostjo skriva tudi podjeten »business man«: s Peanuti se je Charles Schulz povzpel nič manj kot na sedmo mesto na lestvici naj bogatejših Američanov. IN LADJA PLOVE — E la nave va, It.-Fr. 1983. V petek, 2. februarja, ob 23.10, na TV-Lj 1. Dramatični film. Leta 1914 potniška ladja Gloria N. odpluje proti Egejskemu morju. Na ladji so sami imenitni potniki, ki spremljajo najslavnejšo pevko na svetu na njeni zadnji poti in nameravajo odvreči njene posmrtne ostanke sredi morja. Čudaški pogrebni sprevod zmoti najprej prihod srbskih beguncev, ki na ladji iščejo zatočišče pred prihajajočo vojno katastrofo. Zatem pa pride pravi sovražnik: skrivnostna oklopna ladja, ki potopi Fellinijevo inačico Titanica. Razdejanje preživita le novinar, ki pripoveduje doživljaj, in nosorog... Fellini je zgnetel to pravcato »sociološko pravljico« z vsakovrstnimi simboli in alegorijami; mimo vsake morebitne razlage, pa je zabaven njegov značilni, presežni, razsipni in »fellinijevsko« čudaški zoološki vrt človeških tipov. K VIDEO NOTES Oddaja: /A. Postaja:______' . ■ č Ura:_______ ___________ v________________________J David Bowie (na sliki) je spet sklenil, da bo presenetil svoje oboževalce. Med skorajšnjo svetovno turnejo, ki se bo začela 4. marca v Kanadi, se namreč namerava predstaviti občinstvu kot živi juke-box. Bovvie je svojo pobudo predstavil te dni v Londonu: pel bo izključno stare pesmi in občinstvu v bistvu predstavil zadnjih 25 let svojega življenja. 43-letni pevec, ki je pred dvajsetimi leti zaslovel s ploščo Space Oddity, je v program turneje vključil petdeset pesmi, med katerimi bodo sami oboževalci izbrali tiste, ki so jim najbolj všeč. V Veliki Britaniji, Kanadi in ZDA so namreč že pripravili posebne telefonske zveze, da bo samo občinstvo lahko izbralo naj ljubše motive. Podobne zveze bodo vzpostavili tudi v Italiji, ko bosta točno znana datuma koncertov v Firencah in v Rimu. Plavolasi pevec z brezizraznimi očmi, ki je svojo kariero začel pri šestnajstih letih v zloglasni črnski četrti v Brixtonu, je tudi že izjavil, da bo to zadnja priložnost, med katero bo v živo izvajal svoje stare uspešnice. Vsa pobuda bo seveda tudi primerno reklamizirana, saj bodo obenem izšle compact verzije vseh njegovih starih LP plošč in dvojni album Changesbowie, na katerem bodo zbrani domala vsi njegovi hiti. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoateije Šport: Branko Lakovič Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujeta: Damiana Ota in Andrej Sik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Delo je ustvarilo samoupravljalca Samo U., tipičen samoupravljalec v odmirajočem samoupravljanju, je pogledal na uro in oko se mu je razveselilo: »Oho, deset je že. Malica!« Skočil je v bližnji bife, hitro kupil sendvič in odbrzel. Tekel je kupiti štiri plastične vijake, s katerimi je pritrjena zadnja luč pri avtomobilu, ki mu jo je nekdo razbil. Stekelce je že kupil, vijakov pa ne, ker jih preprosto niso imeli. Hudo se mu je mudilo, saj je iz izkušenj vedel, da bo moral vprašati v najmanj petih trgovinah, preden se mu bo nasmehnila sreča. V prvi jih niso imeli, v peti pa tudi ne, pa se je domislil rešilne bilke: morda pa ima vijake avtomobilski oddelek v velikem marketu, saj je tam že marsikdaj lahko kupil drobnarije za avtomobil, s katerimi se specializirane trgovine očitno nimajo časa ukvarjati. Pred pultom je bila že kar čedna vrsta kot ovčke mirnih državljanov. Samo je čakal minuto, potem pa glasno vprašal: »Ali prodajalci štrajkajo?« »Kar lepo mir,« je zarobatnil dvometrski brkač na začetku vrste, »saj vsi čakamo!« Izza omar, ki so stale za prodajnim pultom, se je zaslišalo hihitanje in štirje različni glasovi so enogasno vzkliknili: »Kar lepo čakat'! Malica!« Izza omare se je pokazala glava enega od prodajalcev, ki je že hotel stopiti za pult in imel očiten namen, da postreže vrsti, ki se je medtem podaljšala za štiri državljane, pa ga je kosmata roka sodelavca zagrabila za ovratnik in zaslišal se je preteč bas: »Buteljc, kam pa rineš?! Spomni se, kakšno plačo si dobil danes, pa te bo takoj minilo veselje do dela!« Samo je pogledal na uro. »O, madonca, saj je že enajst, pol ure zamude!« Zapustil je še kar naprej vztrajajočo vrsto in švignil proti službi. Med potjo je pogledal skozi steklena vrata Naše banke in skoraj kriknil: »Kakšna sijajna priložnost! Takoj noter!« Pred šalterjem, kjer je običajno dvakrat zavita vrsta se je drenjal en sam državljan! Samo se je postavil za njim, bliskovito izpolnil dvižni listek in pogledal za pult. Nikjer nobenega uslužbenca. »Ali štrajkajo?« je vprašal človeka pred sabo. »Na to vprašanje vam ne morem natančno odgovoriti,« je rekel sivolasi očalar, »jaz vztrajam na tem mestu šele petnajst minut, pa tega v tem času nihče od zaposlenih ni prišel povedat. Moje subjektivno mnenje je, da ne štrajkajo, saj nikjer ne vi- dim kakšnega transparenta, zastave in podobnih reči, ki sodijo k stavki.« Res niso štrajkali, kajti izza priprtih vrat se je slišalo razposajeno hohotanje in žven-ketanje kozarcev. Samo je spet pogledal na uro, jezno zamrmral in pustil sivolasega očalarja v vsej njegovi samoti. Ko je zadihan pritekel v svojo pisarno, je stenska ura kazala natanko enajst in dvajset minut. Nekaj minut je sicer porabil, da se je prebil mimo dvajset do trideset državljanov, ki so čakali pred njegovo pisarno, zato pa je bilo v njej pusto in mirno kot na Alaski. »Seveda,« se je popraskal za ušesom zadihani Samo, »šef je na kavici pri generalnemu, Špelca je šla k frizerju, Tone je zagotovo v bifeju... kje pa je pridni Miha, ki edini od vseh celo dopoldne čepi za delovno mizo? Madonca, le kje je Miha?« Malce se je zamislil, potem pa ga je pre-brisnilo: »Aha, saj res: včeraj, ko so se v pisarni malce poveselili ob kozarčku domače slivovke, se ga je celo vestni Miha kar dobro nalezel in pod vplivom maliganov hrabro izjavil: "Slovesno izjavljam, da bom od jutri naprej delal natanko tako kot vsi vi tukaj! Nihče me namreč ne more plačati tako slabo, kot jaz lahko slabo delam!"« /Tedenski pregovor: Človeka lahko prisilimo k molku, pa ga s tem še nismo prepričali. ( angleški) Spominski datumi: □ Pred 15 leti: 27. 1. 1975 je v Špetru Slovenov nastal MePZ Pod lipo. □ , Pred 70 leti: 1. in 2. 2. 1920 je bila ustanovljena Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine. □ Pred 45 leti: 1. 2. 1945 je predsedstvo SNOS izdalo odlok o razglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega nhroda. U Osebnosti: □ 27. 1. 1910 se je v Ljubljani rodil politični delavec Edvard Kardelj, ki je umrl 10. 2. 1979 prav tako v Ljubljani. □ 28. 1. 1980 je v Ljubljani umrl pisatelj, prevajalec, publicist in dramaturg Ciril Kosmač, ki se je rodil 28. 9. 1910 na Slapu ob Idrijci. □ 28. 1. 1980 je v Ljubljani umrl pisatelj, znanstvenik, javni delavec, obsojenec Posebnega sodišča dr. Lavo Čermelj, ki se je rodil 10. 10. 1889 v Trstu. □ 30. 1. 1960 je v Ljubljani umrl pisatelj Ivan Pregelj, ki se' je rodil 27. 10. 1883 pri r,‘. Luciji na Mostu (Tolmin). A gledališča LJUBLJANA Cankarjev dom V SREDNJI DVORANI nocoj, 27. L, ob 20. uri: Čapov film Vesna v gledališki varianti kot diplomska predstava študentov AGRFT v sodelovanju z Gledališčem Glej in Cankarjevim domom, rež. Polona Sosič (ponovitve 28. 1., 2. in 4. 2.). V VELIKI DVORANI v torek, 30. L, ob 19. uri: operna premiera Črne maske (Marij Kogoj), dir. Anton Nanut, zborovodja Andrej Misson, rež. Ljubiša Ristič, skupna produkcija Opera in balet SNG Ljubljana in Čankarjev dom (ponovitve 9. in 18. 2. ob 16. uri, 10., 13., 17. in 24. 2. ob 19. uri. V OKROGLI DVORANI v sredo, 31. 1., ob 20.30: Ob letu osorej (Bernard Slade), rež. Boris Kobal. Festival V VITEŠKI DVORANI v sredo, 31. L, ob 19.30: večer šansonov Cet amour s Katjo Levstik in Igorjem Samoborom, pri klavirju Borut Lesjak, rež. Boris Kobal. Drama SNG Nocoj, 27. 1., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan, prevod Lado Kralja scena Karin Košak, kostumi Alenka Bartl, koreografija Lojzka Zerdin, glasba Urban Koder (ponovitev V četrtek, 1. 2., ob 19.30: Komedija zmešnjav (VVilliam Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer. V petek, 2. 2., ob 19.30: Medeja (Dane Zajc), rež. in scena Meta Hočevar, kostumi Marija Vidau, glasba Aldo Kumar, igrajo Milena Zupančič, Matjaž Tribušon, Dare Valič, Barbara Lapajne, Maja Končar, Štefka Drolc, Majda Potokar, Zvone Hribar, Mojca Ribič. Mala drama V četrtek, 1. 2., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič. V petek, 2. 2., ob 20. uri: Preobrazba (Kafka-Rozman), rež. Lojze Rozman. MGL Nocoj, 27. L, ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer, izvirna glasba Darijana Božiča, vlogo Tončka igra Bojan Emeršič. V soboto, 3. 2., ob 19.30: premiera predstave Romeo in Julija (William Shakespeare), rež. Barbara Hieng, prevedel Milan Jesih. Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 27. 1., ob 11. uri in 16.30: Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce (Ivo Svetina), rež. Janez Pipan, scena Alenka Vogelnik, glasba Gregor Strniša, kor. Ksenija Hribar. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 29. L, ob 20.30: Tetovirana roža (Tennessee Wil-liams), rež. Mario Uršič, gostovanje SSG (ponovitev 30. L). TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 23., in sredo, 24. L: Piccola citta (Thornton Wilder), rež. Ermanno Olmi, nastopa Teatro delle Arti. ČEDAD Gledališče Ristori Nocoj, 27. L, ob 21. uri: Piccola citta (Thornton Wilder), rež. Ermanno Olmi, nastopa Teatro delle Arti. VIDEM Palamostre Nocoj, 27. L, ob 20.45: Anna dei miracoli (William Gibson), rež. Giancarlo Sape, nastopa Mariangela Melato (pon. 28. in 29. L). V četrtek, 1. 2., ob 20.45: Piccola citta (Thornton Wilder), rež. Ermanno Olmi, nastopa Teatro delle Arti (ponovitve 2., 3. in 4. 2.). Auditorium Zanon V četrtek, 1. 2., ob 21. uri: Teatro Contatto - Le balene restino sedute (Alessandro Bergonzoni), rež. Claudio Calabro, nastopa Alessandro Bergonzoni (ponovitve 2., 3. in 4. 2.). CODROIPO Novo občinsko gledališče V petek, 2. 2., ob 20.30: lo non sono Rappaport (Harb Gardner), rež. Ennio Coltori, nastopata Mario Scaccia in Fiorenzo Fiorentini. koncerti LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI CD v četrtek, 1. 2., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist Miloš Mlejnik -violončelo, dir. Marko Letonja (Mihelčič, Haydn, Franck; ponovitev 2. 2.). Festival Ljubljana V NARODNI GALERIJI v petek, 2. 2., ob 19.30: Narodne pesmi slovenskih pokrajin - koncert Slovenskih madrigalistov, dir. Janez Bole (Tomc, Marolt, Pahor, Simoniti, Venturini, Prelovec, Gregorc). V SLOVENSKI FILHARMONIJI v soboto, 3. 2., ob 19.30: Vrhunski domači in tuji umetniki - koncert ameriškega čembalista Marka Krolla (Louis in Francoise Couperin, Rameau, Bach, Handel). druge prireditve___________________________ ŠPETER SLOVENOV Dvorana občinskega sveta Nocoj, 27. L, ob 18. uri: Večer ruske kulture z branjem poezij, proznih odlomkov in pravljic ter razpravo - sodelujeta časnikar A. V. Kirsanov in senator Stojan Spetič. LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI v soboto, 3. 2., ob 19.30: Večer slovenskih in hrvaških plesov in pesmi - predstavljata se AFS France Marolt iz Ljubljane, umetniši vodja Mirko Ramovš, in folklorni ansambel SKUD Ivan Goran Kovačič iz Zagreba, umetniški vodja Milorad Todič (na sporedu plesi zgornje Soške doline, ljubljanskega predmestja, gorenjski, dolenjski in prekmurski svatbeni plesi; pesmi in plesi Brodskega Posavja, dalmatinsko kolo, lindo, žetev v Kupljenovem, kolo iz Vrlike, prigorski plesi). razstave LJUBLJANA □ MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): 29. L, ob 19. uri, odprtje 6. Jugoslovanskega bienala akvarela (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 12. 2.). □ MALA GALERIJA (Titova 11 - tel. 061/214106): slikar Bernard Bayonnette (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 2.). PIRAN □ MESTNA GALERIJA (Tartinijev trg 3 - tel. 066/73753): Izkušnja predmeta - mladi slovenski likovni umetniki (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 28. 2.). KOPER □ MEDUZA (Čevljarska 34 - tel. 066/73753): razstavlja rimski slikar Piero Pizzi Cannella (vsak dan 10-12.30 in 17-19, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto, do 28. 2.). * □ LOŽA (Titov trg 1 - tel. 066/73753): risbe in olja avstrijskega umetnika Herberta Brandla (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 28. 2.). VIDEM □ GALERIJA MODERNE UMETNOSTI (Trg Paolo Diacono 22): razstava Silvio Maria Buiatti in Enrico Del Torso fotografa (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 15. 2.). □ MUSEO DELLA CITTA' - TORRE Dl SANTA MARIA (Ul. Zanon 24): II mobile friulano tra tradizione e innovamento (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto, do 15. 3.). □ GALERIJA COLUSSA (Trg Matteotti); Slike in risbe Uga Pelli-sa (vsak dan 10-12 in 16-19, ob nedeljah in praznikih samo 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 10. 2.). □ GALERIJA IL VENTAGLIO (Ul. Zanon 18/11): skupinska razstava sodobnih furlanskih umetnikov (vsak dan 10-12.30 in 17- 19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 10. 2.). □ ALLA LOGGIA (Trg Liberta 12/c): razstavlja Luigi Della Vedo-va (vsak dan 10-11 in 17.15-19.15, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 7. 2.). TOLMEČ O PALAČA FRISACCO (Ul. Del Din, 2. nadstropje): Vsakdanje življenje iz fotografskih arhivov Antonellija in Molinarija - razstava fotografij iz 20. in 30. let (vsak dan 10.30-12.30 in 17-19, do 31. L). SPILIMBERGO □ OBČINSKA KNJIŽNICA (Ul. Piave 2): fotografska razstava Enza Nocere - Personaggi e interpreti nel tempo (vsak dan 10.30- 12.30 in 16-20, do 31. 1.). BENETKE □ KULTURNI INŠTITUT S. MARIA DELLE GRAZIE (Ul. Poerio 32): Od Kandinskega do Chagalla (vsak dan 9.30-19.30, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 3.). □ MUZEJ CORRER: Palma il Giovane (1548-1628) - risbe in slike beneškega umetnika (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto, do 29. 4.). Horoskop od sobote, 27. januarja, do petka, 2. februarja 1990 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) VI IN DELO: Teden bo sicer dokaj ugoden, vendar občasno tudi utrudljiv in naporen. Obstaja možnost kakšnih neprijetnih zapletov ali komplikacij. Večina zvezd vam je nasprotna, zato se lahko zgodi, da vaši načrti splavajo po vodi. Poskusite se raje izogniti večjim naporom. Prva polovica tedna bo ugodnejša. VI IN DRUGI: Pozor! Nekdo bi vam rad stopil na prste. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN DELO: Teden vam bo dokaj naklonjen in delovno zanimiv. Ponudila se vam bo enkratna priložnost, ki jo je vredno izkoristiti. Precejšnja je verjetnost dobrih novosti na poslovnem ali finančnem področju. Pri delu vas bodo uspehi spodbudili in vam vlili zaupanje v lastne moči. Muhast bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo zastavila preizkušnjo. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: V tednu, ki je pred vami, boste prav gotovo uspešno izpeljali nekaj svojih načrtov. Zvezde so vam še kar naklonjene. Obstaja precejšnja verjetnost, da pridete do dodatnega zaslužka. Vaša vztrajnost bo dosegla svoj namen. Za spoznanje manj ugodna dneva bosta sobota in petek. Možnost slabšega počutja. VI IN DRUGI: Bolj kot razumu prisluhnite intuiciji. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN JLJ DELO: Kljub nekoliko neprijaznim zvezdam vam bo dobra Luna v pomoč pri premagovanju možnih ovir ali sitnosti. V torek in sredo obstaja verjetnost slabšega 'počutja in razpoloženja. Poskusite se izogniti pomembnejšemu delu. Rojenim od 23. do 26. 9. nevarnost neprijetnih presenečenj. VI IN DRUGI: Preveč zaupate nekomu, ki vam ni tako naklonjen, kot si mislite. Ugodna dneva bosta sobota in petek. STRELEC (22.11,-21.12.) VI IN ^ S* DELO: Pred vami je malo naporen, a uspešen teden. Kljub temu, da se boste pri delu zelo verjetno morali srečati z nekaterimi ovirami, boste težavam uspešno kos in tako teden ugodno zaključili. Izkoristite pozitiven vpliv neba v sredini tedna, ko vam bo Luna precej naklonjena. Kritičen bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Ne obljubite več, kot lahko izpolnite! Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. i a * VODNAR (20.1.-18-2.) VI IN " DELO: Dobre zvez- de vam bodo v spodbudo in pomoč pri uresničitvi vaših želj in načrtov. Prišlo bo do pozitivnih sprememb. Merkur in Venera sta vam še vedno precej naklonjena, kar bo prav gotovo ugodno vplivalo na potek dela. Čaka vas veselo presenečenje. Malo bolj muhast bo petek. VI IN DRUGI: Nekdo bo naredil vse, da bi vas osrečil. Ugodna dneva bosta sobota in ponedeljek. BIK (20.4.-20.5.) f VI IN DELO: Pred vami je izredno us-V J pešen delovni te-den. Zvezde so vam še prav posebno prijazne. Precej bo novosti in novih delovnih priložnosti. Dobra sreča vam bo povsod precej naklonjena, zato je to res primeren čas za uresničitev tudi zahtevnejših načrtov. Sobota ali nedelja pa lahko kaj pokvarita. VI IN DRUGI: Preživeli boste Prijetne trenutke v veseli družbi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Zvez-de vam še vedno w fl niso kaj preveč pri-jazne in lahko se zgodi, da ne bo šlo vse tako, kot ste načrtovali. Pri delu se lahko kaj zatakne. Obstaja možnost nepričakovanih stroškov in nesporazumov. Pohitite z neko zadevo, da ne bo prepozno. Torek in sreda ne bosta ugodna. Pazite predvsem na zdravje. VI IN DRUGI: Našli boste pomoč, ki jo potrebujete. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN I | y DELO: Zvezde so I IX vam tokrat res na- ■ “■* klonjene. Pozitivni vplivi neba bodo pospešili izpeljavo zadanih načrtov. Okoliščine vam bodo prišle na roko, zato lahko pričakujete tudi kakšno prijetno presenečenje. V tem tednu lahko uresničite marsikaj, kar ste si že dolgo želeli. Nedelja in ponedeljek pa ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo se bo zavzel za vas. Ugodna bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Obeta se vam zanimiv in pester teden, ki bo poln novosti in novih spoznanj. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za uresničitev svojih želj in načrtov. Teden vam prinaša možnost posebnega uspeha. To je precej dober čas, v katerem lahko dosežete to, kar si želite. Malo bolj muhasta bo sobota. VI IN DRUGI: Razveselilo vas bo nepričakovano povabilo. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. aa KOZOROG (22.12.- 'l /■> 19.1.) VI IN lAf DELO: Teden bo I V pretežno ugoden in delovno zadovoljiv. Vam naklonjeni Merkur in Venera bosta pozitivno vplivala na potek začrtanega dela in uresničitev nekaterih pričakovanj. Ponudile se vam bodo dobre priložnosti, ki vam delo lahko olajšajo. V torek in sredo pa bodite previdni, ker zna biti hitro kaj narobe. VI IN DRUGI: Seznanili se boste z nekom. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: To pa je vaš teden! Nebo vam je nadvse prijazno. Obstaja precejšnja verjetnost prijetnih presenečenj in dobrih novosti tako na poslovnem kot na finančnem področju. Prav možno je, da se vam bo neka stara želja te dni izpolnila: zato pojdite v akcijo in ne bo vam žal. VI IN DRUGI: Nikar se ne ozirajte preveč na tuja mnenja, raje delajte po svoji glavi. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. Posvet UIL o neskladju med šolo in gospodarstvom Malo posluha za novosti V konferenčni dvorani Espomega je bilo včeraj javno posvetovanje o vz-gojno-izobraževalnem sistemu in gospodarstvu. Posvetovanja, ki sta ga priredila sindikat UIL v sodelovanju z združenjem Enfap, se iz tehničnih razlogov nista mogla udeležiti državni tajnik UIL Giorgio Benvenuto in pod-tajnica ministrstva za šolstvo Laura Fincato. Osrednji poseg je imel pokrajinski tajnik UIL Flavio Snidero, ki je podrobneje analiziral sedanje in bodoče možnosti mladinskega zaposlovanja. Šolski ustroj, je povedal Snidero, največkrat ne uspe slediti evolucijskemu postopku delovnih potreb. Kakšen je pravzaprav položaj na Goriškem? Po letu 1983 se je v naši pokrajini sukalo povprečno število brezposelnih okrog števila 5 tisoč. Kljub nespodbudnim podatkom je še naprej občutiti veliko pomanjkanje specializiranih delavcev, kot so npr. varilci, elektrikarji, pleskarji, tesarji itd. Zato bo v naslednjih letih treba vzpostaviti tesnejše sodelovanje med šolskimi organi in predstavniki gospodarskih panog. Snidero je podrobneje analiziral problem demografskega padca, saj se je število prebivalstva v naši pokrajini v časovnem obdobju 1981/88 zmanjšalo za dobre 3 odstotke, istočasno je naraslo število starejših oseb. Po statističnih ugotavljanjih naj bi leta 1991 imelo v goriški pokrajini kar 20 odstotkov oseb več kot 65 let, le 10 odstotkov pa manj kot 15 let. Kako se bo zaposlitvena politika razvijala v naslednjih letih? Snidero je menil, da bomo zmeraj bolj potrebovali specializirane tehnike ter izvedence v informatiki in letalstvu. Prevozništvo bo prav tako nudilo večjo zaposlitveno možnost, saj bo Gorica najverjetneje postala ena ključnih točk gospodarskih poti proti vzhodnim evropskim državam. Temu primerno se bo morala razvijati tudi šola. Sedanji položaj namreč ne ustreza bodočim potrebam, je zatrjeval Snidero, saj ni v naši pokrajini takšnih šol, ki bi nudile dobro pripravljenost v t.i. bodočih poklicih. Večjo pozornost bo treba tudi posvetiti ekološki problematiki. Združenje Enfap, je med drugim povedal pokrajinski tajnik UIL, bo v kratkem priredilo tečaj za ekološke izvedence. Na zanimivem posvetu, ki mu je sledilo tudi veliko goriških višješolcev, so nato spregovorili še šolski skrbnik Santo Leotta, predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua, deželni odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone, deželni predsednik mladih industrijcev Giovanni Fantoni in še nekateri drugi gostje. Na sliki (foto Čubej): pogled na polno konferenčno dvorano Espomega. Jutri posvet o utripu naše telesne kulture Jutri ob 9. uri bodo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici otvorili Posvet o telesni kulturi, ki ga prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Na zanimivem srečanju bodo predavatelji in gostje skušali podrobneje analizirati kakšne so perspektive, kakšna je vsebinska zasnova in kakšna je struktura slovenske telesne kulture v Italiji. Posvet je razdeljen na tri dele, spregovorilo pa bo deset predavateljev. Po uradni otvoritvi bo ob 9.30 najprej na vrsti predsednik teritorialnega odbora ZSŠDI za Tržaško Vladimir Budin, ki bo spregovoril o strukturah in nalogah krovne organizacije. Za njim bosta govorila Igor Komel in Odo Kalan. Uvodni poseg v drugem delu bo imel Ace Mermolja, nato bosta govorila Marko Lutman in Livio Valenčič. Tretji in zaključni del bo na vrsti popoldne, s posegi Alda Rupla in Ivana Peterlina ter sklepno besedo Rudija Pavšiča. Manifestaciji o vrednotah odporništva Dve manifestaciji na isto temo se bosta zvrstili danes in jutri v Gorici. Na pobudo deželnega vodstva KPI bo danes ob 17.'uri v pokrajinski sejni dvorani javna razprava na temo Vrednote odporništva in njihova potencial- nost danes. Sodelovali bodo Franco Castiglione, Mario Lizzero, Michele Martina in Giovanni Miccoli. Posege bo uskaljeval Fulvio Molinari. Jutri, s pričetkom ob 10. uri, pa bo javno zborovanje v Verdijevi dvorani, kjer bo govoril Alessandro Natta, na isto temo. Zborovanje bo vodil Silvano Bacicchi. Poleg Natte bodo govorili še Marina Bernetič, Paola del Zotto in Roberto Viezzi. prispevki V spomin na Ernesta Fornazarija daruje žena Dora Zorzut 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Pod-gori. razna obvestila Na območju sovodenjske občine bo danes redna akcija pobiranja odpadnega papirja in drugega materiala. Občani naj papir, povezan v svežnje postavijo na pločnike, oziroma ulice, v bližini vhoda. Priporoča se, da to storijo že zgodaj zjutraj. razne prireditve V župnijski dvorani v Doberdobu bo danes ob 20. uri nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo J. S. Popoviča Jara meščanka. Gostovanje prireja SKD Hrast. Zelena luč za obnovitev županstva v Doberdobu Najverjetneje bodo že na jesen stekla dela za razširitev poslopja dober-dobskega županstva. Včeraj je namreč župan Mario Lavrenčič med sejo občinskega sveta povedal, da jim je državni kreditni zavod Cassa Depositi e Prestiti odobril posojilo v višini 513 milijonov lir za razširitvena dela zgradbe. Celotna razširitev županstva bo veljala okrog 630 milijonov lir. Dežela je sicer že pred časom dodelila dober-dobski občinski upravi denarni znesek, ki pa ne krije vseh stroškov. Uprava je zato naknadno zaprosila omenjeni zavod za večje posojilo. Tega bo morala državnemu kreditnemu zavodu vrniti v desetih letih, kar pomeni letno približno 78 milijonov lir. Občinski svetovalci so med sejo odobrili tudi seznam podjetij - teh je šest -, ki bodo lahko predložila ponudbo. Izbira podjetja se bo nedvomno zavlekla, zato bodo najverjetneje z deli pričeli šele nekje pozno poleti. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih za — BANČNO TEHNIKO (30 ur) — ANIMATORJE NA DRUŽABNO-VZGOJNEM PODROČJU (40 ur). Interesenti naj se obrnejo na sedež zavoda v Gorici, Križna ulica — Ul. Croce 3 (tel. 81826), vsak dan razen sobote od 10. do 14. ure. Rok za prijavo je do 5. februarja. Na včerajšnji seji občinskega sveta je župan uvodoma povedal, da so končno dobili novo hidravlično lestev za vzdrževanje javne razsvetljave. Napovedal je tudi pričetek obnovitvenih del v glasbeni sobi in del za razširitev občinskega vodovoda, omenil pa je tudi pismo, ki ga je odbor poslal deželnemu odborniku Carboneju v zvezi z odpravo nekaterih vojaških služnosti na doberdobskem področju. Glede strelišča nad Selcami je povedal, da bo v ponedeljek sestanek v Vidmu, na katerem bodo občinski predstavniki prikazali, zakaj zahtevajo zaprtje strelišča. Občinski svet je nato izdal vrsto pooblastil županu, da predstavi prošnje za pokrajinske in deželne prispevke. Župan bo med drugim zaprosil za prispevek 108 milijonov lir za ureditev zgornje ceste ob jezeru, ki povezuje Doberdob z državno cesto v Dolu. Cesta je namreč zelo izpostavljena in neprimerno zavarovana. Oproščena Porotno sodišče v Vidmu je včeraj izreklo drugo oprostilno razsodbo proti dvema Goričanoma, ki sta bila osumljena, da sta povzročila smrtne poškodbe 50-letnemu Piu Pischiutti iz Gorice. Na zatožni klopi sta se znašla Giovanni Mauri iz Gorice in Roberto Spina. Slednji se procesa ni udeležil, ker je na delu v Nemčiji. Proti obema je bil pred nekaj leti, potem ko so preiskovalci dalj časa tavali v temi, sprožen kazenski postopek zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb goriškemu trgovcu Pischiutti. Izkazalo pa se je, da so bili indici zelo medli in je sam javni tožilec na včerajšnji razpravi predlagal oprostitev. Pia Pischiutto naj bi napadli neznanci, 4. novembra pred trinajstimi leti^ na stopnišču hiše št. 46 na Travniku. Štiri dni zatem je podlegel poškodbam. Srečanje z zamejskima ustvarjalcema Mermoljo in Košuto literatura, narodnost, bitnost Prvo letošnje Srečanje z avtorjem, ki ga je goriški Kulturni dom pripravil s predstavnikoma mlajše generacije zamejskih ustvarjalcev Acetom Mermoljo in Miranom Košuto, je nudilo priložnost, da se je občinstvo z avtorjema pogovorilo o sodobnih in žgočih temah tako v literarnem smislu kakor tudi o problematiki širšega, rekli bi eksistencialno-narodnostnega značaja. Po uvodni predstavitvi gostov, ki jo je opravil Igor Komel, je Miran Košuta seznanil zbrane poslušalce z nagibi, ki so ga vodili pri pisanju svojega knjižnega prvenca »Rapsodija v treh stavkih«. Ob pripovednem in izpovednem, je dejal Košuta, je bil tretji nagib jezikovno-sti-listični. Ko se je lotil dela, je želel predvsem posredovati bralcu nekaj svojega in to je bil prvi, pripovedni nagib. Izpovedni element Košutovega pisanja pa je želel posredovati nekaj v zvezi z eksistenčnimi vprašanji (ljubezen, smrt, bitnost), pred katerimi ne moreš ostati hladen in neobčuten. Ob tem, in že smo pri tretjem nagibu, pa se je pokazala tudi potreba po raziskovanju našega prostora predvsem z leksikalnega vidika. »Premišljevanja na meji,« kot je povedal Ace Mermolja, so nastala v želji, da bi javnosti sporočil nekaj z zvezi s slovenskim vprašanjem in to v trenutku, ko se je slovenski prostor začel glasno spreminjati. Sama knjiga pa je tudi opozorilo, da je tudi v zamejstvu nastopil čas, da se o določenih vprašanjih prične drugače razmišljati. Doslej je bil namreč pogled nanje večkrat enosmeren in premalo poglobljen. Ob tem je Mermolja, ko je spregovoril o naši bodočnosti, izrazil prepričanje, da bomo le z večjo kakovostjo prodrli tako v širši slovenski kakor tudi italijanski prostor in da se pri tem moramo naslanjati na nove vrednote, ki zagotavljajo plemenitejšo kakovost življenja. Na sliki (foto Pavšič): s predstavitve v goriškem Kulturnem domu. Od leve so: Igor Komel, Miran Košuta in Ace Mermolja. kino Gorica CORSO 16.00-18.00-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi« in risanka »Una grossa indigestione«, prod. Walt Disney. VERDI 17.30-22.00 »Seduzione pericolo-sa«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Super vogliose di maschi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »II prete bello«. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Sorvegliato speciale«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Ciklon«, 22.00 Nočni kino: »Nebeške lisice«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Moja afriška avantura«. DESKLE 19.30 »Maškarada«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna v Štandrežu — Ul. S. Michele — Tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo — Ul. Prvega maja 94 — Tel. 790338. __________pogrebi____________ Ob 8. uri Maria Mattiassich iz bolnišnice Janeza od Boga v stolno cerkev in na glavno pokopališče, ob 10.10 Bruno Dal Lago iz bolnišnice San Gi-usto, v Tržič, ob 11. uri Federica Furlan vdova Bais iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 13.30 Aldo Baradel iz bolnišnice Janeza od Boga v Škocjan ob Soči. pKESTtmm u (0481)387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo m Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let m V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s S Al J Banca Agricola Kmečka banka Gorica KS?; Zanimiva glasbena pobuda Goriške občine Devet koncertov jazz glasbe znanih italijanskih izvajalcev Damjan Hlede prejel Flajbanovo štipendijo Na Tržaški univerzi študira pravo V torek, 30. t. m., se bo v Gorici pričel zanimiv ciklus devetih jazz koncertov, ki bodo privabili v naše mesto številne svetovno znane glasbene izvajalce. Pobudo, ki nosi ime "Jazz srečanja", prirejata odborništvo za kulturo goriške občinske uprave in skupina Kappa Vu iz Vidma. Ciklus sestavlja kot že rečeno devet koncertov, ki bodo v deželnem avditoriju v Ul. Roma. Zanimivo pobudo so v preteklih dneh tudi uradno predstavili na tiskovni konferenci na goriškem županstvu. Namen občinske uprave, je dejal odbornik za kulturo Agati, je nuditi pravo novost goriškemu občinstvu. Pobuda je namenjena predvsem mladini, ki bi želela pobliže spoznati razvoj jazz glasbe, od starih melodičnih gospelov do sedanjih izvajanj z najmodernejšimi glasbenimi pripomočki. Agati je povedal, da so skušali v razpored vnesti vse najvažnejše prvine jazz glasbe, ki je bila pri nas v vseh teh letih nekoliko zapostavljena. Če bo odziv pozitiven, bo ta ciklus postal tradicionalen in eden važnejših v naši deželi. Prireditelji koncertnih nastopov so ob tej priložnosti natisnili, pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice, zanimivo brošuro, ki jo bodo v naslednjih Kuhinja za poravnano TV naročnino Prepričani smo, da je tudi med našimi bralci precej takih, ki redno sodelujejo na nagradnih žrebanjih. Vse več je namreč ljudi, ki se radi priporočajo boginji sreče v upanju, da se jim bo le končno nasmehnila. Statistično gledano lahko trdimo, da je odstotek srečnežev res majhen, vendar obstaja. Zato ne moremo mimo vesti, ko sreča obdari osebo iz naših krajev. "Radiotelefortuna" je prejšnji teden "zašla" v Gorico, podrobneje v Štandrež v Ul. del Carso, kjer stanuje 35-letni Kazimir Doles. Kazimir je namreč član srečne trojice televizijskih abonentov, ki so prejšnji teden prejeli moderno kuhinjsko opremo. Povedal nam je, da so mu vest o zmagi posredovali sosedje že v petek zvečer. Po pravilniku lahko nagrado prejme le tisti izžrebani naročnik, ki je že poravnal letno naročnino. Doles je naročnino poravnal že 21. decembra, in sicer na dan, ko je kupil nov televizijski sprejemnik. Po dvajsetih letih črno-belega sprejemanja sta se namreč z mamo odločila, za barvni sprejemnik. Kam sedaj s kuhinjo? Povedal nam je sicer, da mu vest o zmagi še niso uradno sporočili. Počakal bo še nekaj dni, nakar bo povprašal na uradu za plačilo naročnine. Kuhinjo pa bo najverjetneje odstopil zaradi prostorke stiske. dneh delili tudi po goriških višjih srednjih šolah. V njej je poleg programa nastopov zbrana še vrsta zanimivih podatkov o razvoju jazz glasbe v teku tega stoletja. "Jazz story", tako se imenuje izčrpen članek glasbenega kritika Claudia Donaja, ki na zelo jasen način posreduje nekaj podatkov o New Orleansu, ki je zibelka jazz glasbe, mimo bluesa, spiritualsov in gospelov, vse do ragtime, swinga, be-bop glasbe, toplega in hladnega jazza do električnega jazza. Koncertni ciklus je sestavil glasbeni izvedenec Giancarlo Velliscig, ki se je odločil za italijanske, glasbenike. V Gorici bodo namreč nastopili sami odlični italijanski jazz izvajalci, z izjemo saksofonista Lee Konitza, ki nedvomno spadajo v sam vrh svetovne tovrstne glasbe. Ciklus naj bi postal nekak celovit pregled italijanskega glasbenega ustvarjanja, ki se je v zadnjem desetletju močno razvilo. Oglejmo si pobliže razpored koncertov: v torek, 30. januarja, bo nastopila Scuola popolare di mušica "D. Gilles-pie" iz Bassana del Grappa. Večer bo posvečen jazz petju, saj bosta nastopila priznana pevca Lilian Terry in Tony Moore ob spremljavi vokalnih skupin The woman power in Dizzie Gillespie school ali stars. Naslednji koncert bo na sporedu 6. februarja, ko bosta gledališka igralca Enrichetta Bortolani in Walter Mramor nastopila ob zvokih klavirja Silvia Donata. Milano jazz gang bo nastopila 10. februarja, Big band iz Vidma pa 15. februarja. Kvartet Massima Urbanija bo na sporedu 22. februarja, štiri dni kasneje pa bo osrednji in verjetno najzanimivejši koncert, na katerem bosta nastopila saksofonist Lee Konitz in pianist Enrico Pieranunzi. Petnajstega marca bo igral duo-trio Pietra Tonola, 29. marca pa supertrio D'andrea - Gatto - Tommaso. Ciklus bo zaključil 5. aprila kvintet Umberta Fiorentina. Kdor se na jazz glasbo le količkaj spozna, je lahko iz napovedi koncertov razbral, da bo ciklus prava jazz parada najboljših italijanskih glasbenikov. Še nekaj zanimivih podatkov: vstopnica za posamezni koncert bo veljala 10 tisoč lir (znižano 5 tisoč), abonma za 9 koncertov pa bo veljal 60 tisoč lir (znižano 30 tisoč). Vsi koncerti bodo v deželnem avditoriju v Ul. Roma ob 20.30. Predprodaja abonmajev pri blagajni deželnega avditorija vsak delavnik od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. O V Trstu so pred dnevi podelili Flaj-banove štipendije zaslužnim študentom in dijakom. Najvišje štipendije za leto 1989-90 je tokrat bil deježen univerzitetni študent prava iz Števerjana Damjan Hlede, kateremu je predsednik Slovenskega dobrodelnega društva prof. Ivan Artač izročil dva milijona hr. Nekaj koristnih informacij ob prehajanju meje Tuji državljan lahko nese čez mejo največ 1200 konvertibilnih dinarjev Osebni promet na mejnih prehodih na Goriškem se je lani povečal za okrog 30 odstotkov v primerjavi z letom 1988. Mejo je prestopilo skoraj 17 milijonov oseb. V stalnem porastu je promet tovornih vozil, lani za osem odstotkov, vagonov, za šest odstotkov, tranzitnega tovora, za 52 odstotkov. Teh nekaj podatkov naj bo za uvod v zapis o specifični problematiki s katero se na meji, na najbolj odprti meji med dvema sistemoma, sooča navaden občan. Bodisi, da se zapelje samo do bližnje črpalke, bodisi da je namenjen na krajši izlet, po delovnih obveznostih ali na daljše letovanje. Predpisi se pač menjavajo, nekateri dokaj pogosto, drugi prepočasi. Tu bi kazalo posebej omeniti videmski sporazum o maloobmejnem prometu oseb, ki danes, za prebivalstvo ob jugoslovanski strani meje, ne predstavlja nobene ugodnosti več v primerjavi z mednarodnim prometom in s predpisi, ki to urejajo. Ker zadeva prehajanje meje veliko naših bralcev, nekateri pa so nas tudi izrecno zaprosili, da bi o tem poročali, smo za informacijo, kako je s prenosom denarja, oziroma blaga, zaprosili upravnika novogoriške carinarnice, Svita Vižintina in njegovega pomočnika Zdenka Pahorja. Točna informacija, kaj je dovoljeno in kaj je že prekršek, velikokrat pomeni manj sporov in te- žav na meji, lahko pa prepreči še hujše zaplete za posameznika, ki mogoče "ni vedel" ali pa je "pozabil". Po uvedbi konvertibilnega dinarja, po novem letu, se nam zdi sveža informacija toliko bolj upravičena. Zato najprej vprašanje glede prenašanja denarja, v mednarodnem prometu. Jugoslovanski državljan lahko nese v tujino — to mora seveda prijaviti -do 1200 konvertibilnih dinarjev (milijardo in dvestomilijonov starih). Iznos deviz je mogoč v neomejeni količini, vendar le s predpisanim potrdilom banke. Glede iznosa dinarjev velja opozoriti, da ni dovoljeno izvažati bankovcev po 200 in 50 KD. Taki predpisi veljajo za jugoslovanske državljane. Kaj pa tujci, ki vstopajo v državo? Tudi za tujce velja ista omejitev. Dovoljen je vnos dinarjev do največ 1200 KD. Denar je treba seveda ustno prijaviti. Prepovedan je vnos bankovcev po 200, oziroma 50 KD, z ozirom, da se jih ne sme izvažati. Glede tuje valute za jugoslovansko carino ni nobenih omejitev. Od denarja je najbolj logičen preskok k blagu. Kaj smejo vnašati tuji državljani, ki recimo potujejo na letovanje. Predpis dovoljuje vnos osebne prtljage, obleke, osebnih potrebščin, pa tudi tehničnih predmetov če gre za daljše bivanje. Priporočljivo in za tujega gosta najboljše je da stvari prijavi in da ne bo težav ob izstopu, da sestavi tudi poseben obrazec. Kaj in za koliko blaga lahko uvažajo brez plačila carine jugoslovanski državljani? Lahko nosijo predmete za lastno porabo, oziroma gospodinjstvo v vrednosti do 30 ameriških dolarjev. Za vnos blaga do te vrednosti se carina ne plača. Posebno je urejen vnos blaga in opreme s strani zdomcev, to je jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v tujini. Status zdomca imajo seveda le tisti državljani, ki so redno zaposleni. To pomeni, da imajo dovoljenje za bivanje v tujini in potrdilo o delovnem razmerju. Na vseh mejah sveta se pač dogaja to, čemur preprosto pravimo kompenzacija. Nekaj je ceneje doma, določene artikle pa se splača še zmeraj kupovati pri sosedih. Recimo za italijanske državljane je in ostaja zanimiv predvsem bencin in nekateri prehrambeni izdelki. Jugoslovanski državljani pa v zadnjem času kupujejo največ rabljenih avtomobilskih delov. To je zdaj blago, ki, kot se temu reče, vleče. Kava in kavbojke sploh niso več aktualne. Pravijo, da zaradi boljše ponudbe na domačem tržišču, še bolj pa je najbrž udarila gospodarska stiska, ker ljudje pač denarja preprosto nimajo. Ob njem, kot smo že povedali, so študijske podpore dobili še Jordan Pisani (Trst), Paolo Dimarcantonio (Nabrežina), Adriana Škamperle (Trst) in Marko Ozbič (Gropada). V telefonskem pogovoru nam je Damjan Hlede povedal, da je izredno vesel priznanja, ki mu ga je izkazalo tržaško dobrodelno društvo in da mu bo štipendija tudi v veliko podporo pri študiju na pravni fakulteti tržaške univerze. »Ko sem prebral razglas o štipendijah,« nam je povedal, »sem se odločil, da bom sodeloval, saj sem imel zanje tudi pogoje. Ob uspešnem študiju (lani je maturiral na goriškem klasičnem liceju z odliko: 60/60) se namreč ukvarjam tudi z nekaterimi izvenšolskimi pobudami. Že nekaj let sem član Prosvetnega društva F. B. Sedej v Štever-janu in sodelujem v domačem mešanem pevskem zboru. Ob tem pa sem aktiven skavt in občasno dopisujem tudi v nekaterih listih in tednikih.« Od Damjana Hledeta smo izvedeli, da se je v mlajših letih ukvarjal tudi s športom, sedaj pa mu študij ne dovoljuje, da bi s tem nadaljeval. Na sliki predstavnika Dobrodelnega društva izročata Damjanu Hlede-tu Flajbanovo štipendijo. (Foto M. Magajna) ^SLOVENSKO ^STALNO. UlSlP GLEDALIŠČE Tennessee Williams Tetovirana roža Režija MARIO URŠIČ V ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 — Abonma RED A V torek, 30. t. m., ob 20.30 — Abonma RED B Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu. II!!! Celoletna ..................... 192.000 Hr Mesečna .................... 20.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/rn Zl i št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. J ■l SB Kljub težavam so pri Seghizziju smelo zastavili letošnji program Finančne težave predstavljajo resno oviro za razvejano dejavnost društva in zbora Seghizzi, zlasti kar zadeva prirejanje mednarodne revije pevskih zborov. Pod vprašajem pa je tudi nadalnje urejanje in opremljanje društvenega sedeža in še zlasti glasbenega arhiva, ki zdaj premore že okrog osemindvajset tisoč zapisov. Ti dve. vprašanji sta bili predmet razprave na petkovem občnem zboru društva, kjer je bil govor tudi o finančnem načrtu za letos. Največ težav, so ugotovili, izhaja zaradi velikih zamud pri izplačevanju prispevkov iz javnih skladov. Tako je društvo lani "pridela- lo" okrog 23 milijonov lir izgube. Kljub temu pa so za leto 1990 izdelali zahteven program prireditev, ki v ničemer ne zaostaja za lanskim. Poleg že tradicionalne mednarodne zborovske prireditve in strokovnega simpozija, napovedujejo četrto izvedbo manifestacije Corovivo ter nastop zbora v Verdijevem gledališču v Trstu. V načrtu so tudi gostovanja. Te dni pa je iz Sovjetske zveze prišlo posebno priznanje za predsednika zbora, Vezila, ki je bil imenovan za predsedujočega žiriji velikega zborovskega natečaja. BIGOT TRZIC - Ul. Bolto 59 MARIAN0 DEL FRIULI - Ul. Manzoni 164 GORICA - Drev. Trieste 157 NAZDRAVIMO SKUPAJ! PRAZNUJ Z NAMI DANES V GORICI, MARIANU ALI V TRŽIČU. NAZDRAVILI BOMO NOVIM AVTOMOBILOM ALFA ROMEO 33. MED PRVIMI BOŠ LAHKO VIDEL IN OTIPAL VSE PODROBNOSTI NOVIH 33, OD ENOSTAVNEGA IN BLEŠČEČEGA 33 1.3 DO ŠPORT WAGONA, KI JE SPOSOBEN VELIKIH DOSEŽKOV. NOVI < Ul g o o Z) OO Mednarodno teniško prvenstvo Avstralije Finale Lendl - Edberg Včeraj so morali odpovedati moški smuk za SP Neveijetno: preveč snega! MELBOURNE — Polfinalni srečanji mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije gotovo nista zadovoljili številnih gledalcev, ki so od včerajšnih bojev pričakovali gotovo več. Čejhoslovak Ivan . Lendl in Šved Stefan Edberg sta namreč odpravila s svojima nasprotnikoma brez vsakršnih težav. Lendl je namreč premagal Francoza Vannicka Noaha v samih treh setih s 6:4, 6:1, 6:2 in prav tako v treh setih je Edberg premagal svojega rojaka Matsa Wilanderja s 6:1, 6:1, 6:2. Prvo srečanje je trajalo le uro in sedem minut, drugo pa samo 83 minut in le »usmiljenju« Stefana Edberga do svojega rojaka gre pripisati, da se tekma ni končala še prej in s trikratnim izidom 6:0, ki bi bil za Wilanderja zelo hud udarec. Teniški strokovnjaki so tudi mnenja, da sta si Lendl in Edberg povsem zaslužila mesto v finalu, saj sta na tem turnirju pokazala daleč največ. Favorit za končno zmago pa naj bi bil Lendl, ki je trenutno zares v izredni formi. Po včerajšnjem zmagovitem dvoboju je Lendl na tiskovni konferenci dejal naslednje: »Počutil sem se zelo dobro, mislim, da sem v zelo dobri formi. Serviram dobro ins em tudi spreminjal taktiko igre, kar je verjetno otežkočilo delo mojega nasprotnika. Ogledal sem si nato polfinalni dvoboj med Švedoma in mislim, da bom moral proti Ed-bergu igrati mnogo bolje kot danes in še pojačati moč mojih udarcev.« Noah pa je izjavil, da je s svojim nastopom popolnoma razočaran in da bi lahko premagal Lendla, le ko bi igral skoraj brezhibno. OSTALI IZIDI POLFINALE ŽENSKIH PAROV: Fendick, Fernandez (ZDA) -Shultz (Niz.), Temesvari (Madž.) 6:3, 6:3; No-votna, Sukova (ČSR) - - Fernandez, White (ZDA) 7:5, 4:6, 6:2. POLFINALE MEŠANIH PAROV: Pugh (ZDA), Zvereva (SZ) - Cannon, White (ZDA) 7:5, 4:6, 6:2. VAL DTSERE (FRANCIJA) — Če smo še pred nekaj dnevi tarnali, da zimskih padavin ni od nikoder. Seveda najbolj razočarani so bili prav protagonisti belega cirkusa. Kaj reči pa sedaj, ko je padavin na pretek. Včeraj v Val Dlseru so namreč odpovedali smuk za svetovni pokal ne zaradi pomanjkanja snega, temveč prav obratno: zaradi pravega snežnega neurja. Predvčerajšnjim so regularno opravili trening tekme, sicer na umetno zasneženi progi. Že ponoči pa je zapadlo kar pol metra snega in sunki vetra so bili izredno močni. Neurje je trajalo še včeraj ves dan, tako da so morali seveda moški smuk tudi odp-vedati. Organizator tekmovanja v Val D I-seru je bil skoraj obupan. »Nihče ni pričakoval, da bomo morali prav zaradi preobilice snega odpovedati smuk in sedaj res ne vem, kje bomo lahko nadoknadili ta smuk.« Danes bi moral biti na sporedu še en smu, in sicer tisti, ki so ga pred časom odpovedali v Wengnu. Toda tudi za danes so vremenske napovedi izredno slabe in razen pravih čudežev bodo tudi današnjo tekmo odpovedali. Tudi včerajšnjega ženskega smuka ni bilo SANTA CATERINA VALFURVA (SONDRIO) — Smolo z vremnom so imeli tudi organizatorji ženskega smuka za svetovni pokal v Santi Čaterini Valfurvi. zaradi goste megle so morali smuk preložiti na danes, v upanju seveda, da se bo vreme izboljšalo. Ob 10. uri naj bi bil torej smu, ob 13.00 pa supeverveleslalom. Ženo Colo se počuti bolje SAN MARCELLO PISTOIESE (PIS-TOIA) — Bivši slavni italijanski smučar Ženo Colo, kj se je moral pred dnevi zateči v bolnišnico zaradi težav z dihanjem, se počuti znatno bolje. Že 70-letni Ženo Colo že odgovarja po telefonu in bi moral že ta teden zapustiti bolnišnico. Za prijateljsko tekmo v Franciji Selektor Ivica Osim izbral reprezentante BEOGRAD — V okviru priprav na bližnje svetovno nogometno prvenstvo v Italiji je včeraj jugoslovanski zvezni selektor izbral 16 kandidatov za prijateljsko srečanje s francoskim prvoligašem Bordeauxom, ki bo v torek, 16. t. m., v tamkajšnjem francoskem mestu. Na Osimovi beležki so naslednji nogometaši: Omerovič, Ivkovič, Spasič, Štanojkovič, Stojkovič, Prosinečki, B. Brnovič, Saveski, Rančev, Marovič, Pa-nadič, Sušič, Zl. Vujovič, Baljič, Hadži-begič, Jozič. Bianchini izključen kar za tri kola RIM — Zaradi izjav, ki jih je dal po srečanju proti bolonjskemu Knorru, je bil trener rimskega košarkarskega prvoligaša II Messaggero Valerio Bianchini izključen kar za tri kola. DIRKA TRIS RIM — Zmagovita kombinacija včerajšnje dirke Tris je naslednja: 9 - 21 - 10. 159 dobitnikov je prejelo po 7.822.800 lir. Danes ob 17. uri v Zgoniku v ženski namiznoteniški A ligi Krasovke pred zelo težko nalogo Medtem ko so nogometaši Kopra odpotovali v ČSR Priprave na tradicionalni turnir Krasove prvoligašice bodo igrale zadnje kolo povratnega dela prvenstva drevi ob 17. uri pred domačim občinstvom v Zgoniku. Nasprotnice prihajajo iz Sicilije, združene pod imenom Barcellona Poz-zo di Gotto. Nekdanja državna reprezentantka Sabrina Moretti, številka 7 v Italiji, Alessandra Bottiglieri (številka 9) in za nameček močna kitajska igralka Chen Yun - takšna je sestava nasprotne ekipe, ki se poteguje za državni naslov in vodi na prvenstveni lestvici A skupine. Krasovke čaka torej težka naloga, ki jo ne bodo rešile v svojo korist tudi z najboljšo voljo. Čeprav z današnjega srečanja ne bodo mogle spraviti v žep par prvenstvenih točk, pa pričakujemo, da bo srečanje zanimivo in borbeno, kajti naša dekleta so na gostovanju nudile dokajšen odpor. Nadalje pričakujemo tri točke Branke Batinič in njeno revanšo s Kitajko. Za krasovke je nadvse pomembno, da v tem srečanju dosežejo najmanjšo možno razliko v izidu, ki jim zna koristiti kasneje za 4. mesto na lestvici v svoji skupini, v primeru, da Ora premaga Messino in bi imele vse tri ekipe enako število točk. 3. in 4. februarja se namreč že začenja razi-gravanje mest v play off skupini za državni naslov in v play out skupini za izpad. 4. mesto je favorizirano v toliko, ker se četrto-uvrščeni vključi v tekmovanje mesec dni kasneje in spusti predkolo. S pomlajeno ekipo si je Kras v letošnjem prvenstvu zadal cilj, da ohrani status prvoligaša. V momentih, ko skušajo naše igralke obdržati Krasovo zastavo pokoncu, je prav, da pride na tekmo domača publika v večjem številu in jih bodri v njihovih prizadevanjih za obstanek. ŽENSKA B LIGA V 10. kolu bo Bor Farco danes spet igral doma. V goste bo sprejel južnoti-rolsko ekipo Rentsch iz Bočna, ki sicer goji pretežno hokej na ledu, kot »stranski produkt« pa tudi namizni tenis. V prvem srečanju v Bocnu so Fili-pasove varovanke sicer Rentsch gladko premagale, kar pa še ne pomeni, da bo tako tudi v povratnem dvoboju v Trstu. Južnotirolsko vrsto je namreč prevzel eden najboljših poljskih na- miznoteniških trenerjev Kubyczka, katerega delo bo prej ali slej zanesljivo pokazalo določene sadove. Upajmo, da ne že drevi. Trener Tržačank Marino Filipas vsekakor računa na zmago. Kras Corium pa bo igral jutri v gosteh s Fincantierijem v Trstu. Nasprotnik ne bi smel povzročati težav slovenskemu klubu, saj je Fincantieri zadnji na lestvici. MOŠKA C LIGA Krašovci bodo v 10. kolu gostili v Zgoniku zadnjeuvrščeni Redentore Este, ki so ga v prvem delu že visoko premagali z izidom 1:5. Fantje vsekakor ne bodo zamudili priložnosti in bodo ponovili zmago nad precej šibkim nasprotnikom. ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA V nadaljevanju ženske promocijske lige je CMM Trst premagal Chiadino s 5:3. Kras je v drugem kolu imel počitek. Jutri, ob 10. uri, se bo mlada Kra-sova ekipa (Monika Radovič, Katja Štoka, Katja Milič) srečala v Zgoniku z drugim konkurentom, to je s Chiadi-nom. (J. J.) KOPER Po desetdnevnih domačih pripravah so nogometaši jugoslovanskega tretjeligaša Kopra pod vodstvom trenerjev Zupana in Šenka odpotovali na enotedenske priprave v Zilino (ČSR), kjer bodo odigrali tudi dve trening tekmi. V Kopru pa ta čas potekajo pospešene priprave na tradicionalni nogometni turnir, letos bo osmi po vrsti, Koper 90, ki bo v soboto, 3., in v nedeljo, 4. februarja, na Bo-nifiki. Znani so že tudi udeleženci turnirja in z udeležbo zagrebškega Dinama, jesenskega prvaka 1. ZNL in ljubljanske Olimpije, oba bosta prvič udeleženca turnirja, bo letošnji turnir najkvalitetnejši do sedaj. Ob imenovanih bosta nastopila še Zagreb, jesenski prvak jugoslovanske tretje lige ter gostitelj Koper, ki je na lanskoletnem turnirju dosegel z drugim mestom največji uspeh doslej. V finalu ga je premagala z 2:1 reprezentanca JLA z zadetki Jakovljeviča. Znana sta že tudi para prvega dne turnirja. Ob 13.30 uri bosta turnir odprla Olimpija in Zagreb, ob 15.30 pa bosta igrala Dinamo in Koper. Ob istem času bosta v nedeljo tekmi za vrstni red, najprej bosta igrala poraženca, potem pa zmagovalca. (Kreft) Uspel nogometni seminar v Kopru KOPER Vsakoletno obliko izpopolnjevanja nogometnih trenerjev v Sloveniji, dvodnevni seminar je republiška zveza trenerjev izvedla v Kopru, ki ga je obiskalo okrog sto slovenskih nogometnih trenerjev, ki so želeli pridobiti licenco A, s katero smejo voditi ekipe republiških lig. V dvodnevnem programu seminarja so bile teoretične in praktične predstavitve teme: oblikovanje igre, ki predstavlja najpomembnejši del trenerjevega dela v klubu. Med predavatelji je bil tudi dr. Gabrijelič iz Zagreba, ki je povedal, da je slovenska trenerska organizacija najbolj organizirana v Jugoslaviji. Predavali so še Stanko Pok-lepovič, dr. Zdenko Verdenik, Tomo Penič, Rajko Zeželj, Rudi Bračič in Fahrudin Dautbegovič. Seminar je izjemno uspel, v bodoče pa bodo, kot nam je povedal dr. Verdenik, več pozornosti posvetili praktičnim temam. (Kreft) V Spilimbergu podelili naslove v lokostrelstvu V nedeljo so na dvoranskem turnirju v Spilimbergu podelili naslove deželnih prvakov v kombinaciji. Sonja Makuz, predstavnica goriškega društva Naš prapor Sirion, je zasedla 2. mesto v kategoriji mladink. Za osvojitev naslova so upoštevali najboljše rezultate vsake discipline,to se pravi »fita, indoor, hunter field in round 900«. Na odlično 3. mesto se je med posamezniki uvrstil Franco Baradel. Ta dva uspeha potrjujeta nadvse uspešno lansko sezono naših tekmovalcev, ki jo je septembra kronala Zdenka Ferlat z 2. mestom na državnem prvenstvu in 4. mestom na mednarodnem turnirju Ambrosiano, kjer je tudi dosegla mejo 1.200 točk, ki predstavlja pravi zrelostni izpit za vstop v državno elito. Povejmo, da so se predstavniki Našega prapora Sirion letos odpovedali dvoranski sezoni z namenom, da zimsko obdobje posvetijo izključno tehnično-at-letski pripravi, tako da bodo lahko v novi sezoni še bolje branili društvene barve. (S. M.) ' ' : Na sliki lokostrelska ekipa društva Naš prapor Sirion. V rokometnem prvenstvu moške C lige Krašovci favorizirani Jutri ob 11.00 se bo Kras Trimac na domačem igrišču v Zgoniku pomeril s Paesejem, ki.je menda najskromnejša ekipa prvenstva, saj sameva na repu lestvice še vedno brez točke. Naši fantje, ki so v povsem zadovoljivi formi, kot so to tudi med tednom pokazali na trening tekmi s sežanskim Partizanom (končni izid 40:35 za Kras), ne bi smeli imeti večjih težav z jutrišnjimi gosti. V Krasovem taboru so optimistično razpoloženi in se že veselijo novega para točk, s katerim bi lahko prehiteli ekipo Ouarta dAltina na tretjem mestu. Ni izključeno namreč, da Ouarto d'-Altino zgubi na jutrišnjem srečapju proti Nardiju. Prav gotovo pa bi si Krasova ekipa s to zmago nabrala praktično ne-nadoknadljivo prednost nad ostalimi ekipami, ki se borijo proti izpadu. (Pjotr) Jutri v drugi nogometni amaterski ligi na Proseku V središču pozornosti derbi Primorje-Vesna 1. AMATERSKA LIGA JUVENTINA RADENSKA - PORCIA Jutrišnji nasprotnik Štandrežcev bo verjetno pokazal, če so Tabaj in tovariši preboleli krizo in če so na poti dokončnega okrevanja. Porcia, ki je začasno na 3. mestu, se bori za napredovanje in zelo težko bo prišla v Gorico z namenom, da bo pomagala Juventini. Naloga bo zato izredno težka in po zadnjih domačih predstavah bi lahko rekli, da imajo juventinci zelo malo možnosti za uspeh. Nekoliko upanja pa nam daje zadnji nastop v Cornu di Rosazzo, kjer smo videli dokaj spremenjeno postavo. Povedati je še treba, da so glavna značilnost Porcie remiji (10), zato mislimo, da nihče se ne bi »zgrašal«, če bi pordenon-ska ekipa v Gorici dosegla še enajsti neodločen izid, 2. AMATERSKA LIGA PRIMORJE - VESNA Na Proseku bo jutri na sporedu 21. prvenstveni derbi med Primorjem in Vesno, ki sta se doslej srečali v prvih petih derbijih v 3. AL, ostalih 15 derbijev pa so igrali v 2. AL. Prvič sta se ekipi srečali v sezoni 66/67 in takrat kar trikrat. Vesna in Primorje sta tisto sezono igrali v skupini L 3. AL, kjer je nastopalo skupno 11 ekip. Po 20 tekmah pa so se Križani in Prosečani znašli skupaj na vrhu lestvice z 31 točkami. Za določitev zmagovalca je bilo potrebno dodatno srečanje, ki je bilo na nekdanjem igrišču Ponziane 30. aprila 1967. Zmagala je Vesna z 2:1, ki si je tako zagotovila pravico do kvalifikacijskih tekem s Porpettom in Pozzuolom in nato so Križani prvič napredovali v 2. AL. Odtlej smo vedno pri-sostovali lepim, napetim in mnogokrat tudi precej razburljivim derbijem, na katerih so pomembno vlogo imeli tudi navijači obeh ekip, saj je njihovo burno navijanje precej razživelo srečanja. Res je, da je v zadnjih sezonah število navijačev precej padlo, vendar za ta dvoboj vlada še vedno veliko zanimanje. Za ljubitelje statistik bi omenili, da je Vesna premagala Primorje na domačih tleh kar štirikrat. V sezoni 66/67 v Nabrežini, v sezonah 74/75, 75/76 in 79/80 pa kar na Proseku. Obenem pa so Križani tudi dvakrat remizirali na Proseku (72/73 in 73/74). Primorje je torej premagalo Vesno na domačih tleh v sezoni 68/69 v Nabrežini ter le dvakrat na Proseku (76/77 in 86/87). Skupni obračun derbijev pa je povsem izenačen. Ekipi sta se doslej premagali sedemkrat, šestkrat pa sta se razšli pri neodločenem izidu. Tudi kar se tiče golov, je stanje izenačeno, vsaka ekipa jih je dosegla po 25. Morda zanimiv podatek je tudi ta, da je Vesna do zadnje zmage prišla pred desetimi leti v 16. derbiju (30.9.79) na Proseku z golom Vecchia. Kako se bo končal 21. derbi, je težko napovedati, vendar ne moremo mimo dejstva, da ima Primorje tokrat probleme z obrambo. Zaradi izključitev in bolezni bodo odsotni kar trije stebri obrambe: Antoni, Štoka, Pipan. Zato se nudi Križanom, ki so v tem tednu zamenjali trenerja (Candottija je nadomestil Esposito), lepa priložnost, da pokažejo, kaj so zmožni v napadu. V zadnjih sedmih tekmah je namreč Vesna dala le dva gola. ZARJA - PAVIESE Bazovcem pride v goste ekipa, ki je na repu lestvice, saj je Paviese v 17 tekmah zbrala le šest točk. Gostje so do edine zmage prišli le v Gonarsu (2:1), nato pa so remizirali še z Rudo, Santamario, Aqu-ileio in Gonarsom v povratnem delu prvenstva. Šibka točka ekipe z 11 danimi goli je prav gotovo napad, čeprav ne moremo niti pohvaliti branilce, ker je Paviese dobila že 32 golov. Kljub temu da so zarjani v zadnjih tekmah nekoliko oppo-vedali v napadu (7 tekem 3 gole), je tokrat zmaga obvezna, ker bi se Zarja s celotnim izkupičkom premaknila s spodnjega dela lestvice. 3. AMATERSKA LIGA GAJA - HERMADA Po spodrsljaju z Bregom so gajevci odločno reagirali in v nedeljo prepričljivo premagali Stock. Zato mislimo, da tokrat ne bi smeli imeti problemov s Hermado, ki je v 13 tekmah premagala le Breg in izbojevala šest remijev. Gajevci pa nikakor ne smejo podcenjevati nasprotnika, saj so v prvem delu premagali Hermado le s tesnim 3:2. BREG - FINCANTIERI Brežanom pride v goste ekipa, ki je lani izpadla iz 2. AL in je zato startala med favoriti. Tržičani pa so začeli res katastrofalno (štirje zaporedni porazi), kar pomeni, da so bili že takoj odrezani od boja za napredovanje. Po tej negativni seriji pa je ekipa Fincantieri odločno reagirala, odtlej je namreč izgubila le proti Opicini s tesnim 1:0. Glede na to, da ima Fincantieri kot Breg 12 točk, bi se Brežani sprijaznili tudi z remijem. ROMANA - KRAS Krašovci bodo igrali že danes popoldne v Tržiču. V gosteh so letos izbojevali že štiri zmage, kar pomeni, da proti pe-pelki prvenstva ne bi smeli imeti težav. Romana je doslej zbrala le pet točk, saj v bistvu nima napada, saj so Tržičani v 13 tekmah dali le 6 golov. S 30 prejetimi, goli imajo tudi precej ranljivo obrambo in zatopričakujemo zanesljivo zmago Krasa. PRIMOREC - OPICINA Od Trebencev, ki so se v zadnjih nastopih privadili remije (dosegli so jih pet zaporedoma), tokrat vsi pričakujejo kaj več. V goste jim sicer pride Opicina, ki je trenutno sama na vrhu lestvice, kar pomeni, da bi se Openci gotovo sprijaznili tudi z remijem. Če pa bi Trebencem uspelo zmagati, bi se uspeha gotovo zelo veselili, obenem pa bi naredili naredili tudi veliko uslugo Gaji, Krasu in Aurisi-ni, ki bi se približali Opicini in s tem bi prvenstvo postalo še bolj zanimivo. (B. Rupel) SAN LORENZO - MLADOST Dobdrdobci bodo jutri igrali v Šlov-rencu proti postavi, ki je prav prejšnjo nedeljo postavila svojstven rekord tega prvenstva, saj je na domačih tleh izničila Brazzanese z rezultatom 12:0. Nadvse doneči rezultat pa ne sme preslepiti nobenega, saj je Brazzanese na zadnjem mestu in je doslej dobil že 84 zadetkov. Zaradi tega imajo Kraševci, če bodo zaigrali najbolje, precejšnje možnosti, da se iz Šlovrenca vrnejo s pozitivnim rezultatom. BRAZZANESE - SOVODNJE Proti ekipi, ki doslej še ni zbrala točke, bi morali Sovodenjci zabeležiti svojo šesto prvenstveno zmago. Vsak drugi izid bi predstavljal že presenečenje, saj so Furlani doslej dosegli le 1 zadetek in se približujejo pravemu negativnemu rekordu. Drevi (ob 21. uri) v tržaški športni palači z Montichiarijem domači šport Jadran TKB z vodilnim Jadranovi košarkarji bodo skušali drevi pripraviti veliko presenečenje kola. Doma bodo namreč igrali proti vodilnemu Montichiariju, ki je v dosedanjih 17 kolih izgubil le štirikrat. Drevišnji nasprotniki Jadrana TKB so v bistvu pravi profesionalci, saj trenirajo kar sedemkrat na teden (dvakrat tudi zjutraj) in so zato, kajpak, tudi lepo plačani. Sicer pa si je društvo iz Montichiarija, ko je odkupilo pravico nastopa v tem prvenstvu kluba iz Mester, očitno zadalo cilj, da prestopi v višjo ligo. Zato je Montichi-ari tudi obdržal tri najboljše igralce Mester: Gotija, ki je tudi igral v prvi ligi v Trstu, Zangranda in Bergama, najel pa je Giommija (Braga Cremona) in jadranovcem dobro poznanega centra Michelona, ki je dolgo igral pri Vi-cenzi. Doslej so košarkarji Montichiarija tudi upravičili ta cilj: prvi so na lestvici in po prikazani igri so glavni kandidati, ob Virtusu iz Padove, za prestop v B-.l ligo. To je namreč zelo izkušena in homogena ekipa, ki je še posebno uspešna v napadu, saj je v dosedanjih 17 kolih dosegla največ točk v ligi (1551, Ženska C-l liga Bor Elpro v Latisani Verjetno drži, da se bodo odbojkarice Bora Elpro v zadnjem kolu prvega dela ženske C-l lige pomerile z najbolj nepredvidljivo ekipo v ligi. Latisana, s. katero plave delijo začasno šesto mesto in pri kateri bodo drevi gostovale, si je namreč doslej privoščila kar dva podviga, prvič ko je v petem kolu v Vidmu s 3:2 premagala tamkajšnjo ekipo PAV, drugič pa minulo soboto, ko je z istim rezultatom slavila uspeh kar na igrišču sicer okrnjenega drugouvrščenega Vivila. Latisana je doslej premagala še Peronija v Tržiču (3:2), ekipo AUSA PAV v Cervignanu (3:0) in Cordenonsa s 3:1. Torej prva značilnost: Latisana je doma zmagala le enkrat (Izgubila je z Albatrosom, z OMA, z Dolom in z Mestra-mi). Dalje, v zadnjem kolu lanskega leta je Furlankam »uspelo izgubiti« v kraju Piove di Sacco, tamkajšnji Ghemar pa je takrat dosegel svoji prvi točki v sezoni sploh. No, ne glede na te »čudne« izide, je na dlani, da borovkam drevi ne bo lahko, kajti nasproti jim bo stala mlada ekipa, ki je v sezono vstopila brez večjih ambicij, a se zdaj lahko celo poteguje za prestop v B-2 ligo, od katere jo trenutno ločita le dve točki. Torej pravi dvoboj na neposredno izločanje, kajti poraženec s te tekme bo precej zmanjšal svoje možnosti v boju za eno prvih petih mest končnega vrstnega reda. V Borovem taboru se tega dobro zavedajo in bodo zato napeli vse sile, da bi dosegli svojo tretjo zmago v gosteh, skupno pa šesto. kar je povprečno več kot 90 točk na tekmo). Na zadnji tekmi doma proti Pierobonu iz Padove nista igrala poškodovana Negri in Scramoncin, ki sta bila na prvem srečanju proti jadranovcem še posebno uspešna. Naj omenimo tudi, da je naša združena ekipa v dosedanjih nastopih doživela najhujši poraz prav proti Montichiariju (točno -20 točk, 73:93). Kaj pa v Jadranovem taboru? Sobotna zmaga proti Ceseni je našim vlila precej samozavesti in poguma. Z zdravjem in poškodbami ni večjih težav, tako da so vsi trenirali ves teden in se seveda temeljito pripravili na drevišji boj, ki bo gotovo izredno težak. Gostje so sicer favorizirani, toda tudi naši niso brez možnosti. Jadra-novci navadno zaigrajo dobro prav proti dobrim moštvom. Naši navijači se seveda dobro spominjajo lepe predstave in zaslužene ter zanesljive zmage v 12. kolu proti tedaj vodilni Imoli. In prav na pomoč navijačev jadranov-ci tudi drevi računajo. Tekma Jadran TKB - Montichiari bo v tržaški športni palači s pričetkom ob 21. uri. (bi) Osem od devetih ekip, ki kujejo usodo pri (neskončnem) vrhu moške odbojkarske C-2 lige, se bo v dreviš-njem predzadnjem kolu prvega dela pomerilo med sabo. Izvzet je PAV Re-manzacco (deveti na lestvici), ki ima tako v domačem srečanju s Prato lepo možnost, da bistveno izboljša svoj položaj na lestvici. Za ekipi Bor Cunja Avtoprevoz in Olympio je naloga še posebej težka, saj se bosta pomerili z ekipama, ki sta prav pri vrhu. Osrednja tekma kola bo na »1. maju« v Trstu, kjer bodo plavi gostili vodilni sacilski Cima Truciola-ri. Po sedmih zaporednih zmagh je Bacile v zadnjih štiri kolih doživel dva poraza (doma s Fincantierijem - 1:3; v Vidmu z Volley Bali - 3:0), prejšnji teden pa je šele po petih nizih strl odpor združene ekipe Meblo Imsa. Žal je pri borovcih skrajno vprašljiv nastop Stančiča, ki ves teden ni treniral zaradi bolečin v hrbtu. Najverjetneje ga bo nadomestil Starc. 01ympia bo gostovala v Pordenonu pri tamkajšnji ekipi Volley, ki je pravo presenečenje prvenstva, saj ni na začetku sodila med favorite. Gre za izkušeno šesterko, ki bo za Goričane prav gotovo trd oreh. Jakopičevi fantje si po dveh zaporednih porazih zdaj že ne morejo kar tako ravnodušno privoščiti novega spodrsljaja. Izredno zanimivo bo tudi v goriš-kem Kulturnem domu, kjer bo ekipa Meblo Imsa gostila videmski Volley Bali. To je tekma med mladima šester-kama. Videmčani so letos nekoliko oslabljeni, a ne toliko, da bi jih lahko Petejanovi varovanci podcenjevali. Negativna serija goriških fantov traja že tri kola, čas je, da jo prekinejo. Jadranovec Dean Oberdan med polaganjem na koš V ženski C-2 ligi lahko tokrat tvegamo napoved o trojni zmagi naših ekip. Za Sokol Indules uspeh ni vprašljiv, saj se bodo varovanke trenerja De liValdersteina pomerile s Pierisom, to je z zadnjeuvrščeno ekipo na lestvici, za katero igrajo mlajše mladinke, ki še v svojem pokrajinskem prvenstvu un-der 16 ne odigravajo vidne vloge.. Po dolgem času se bo na igrišče vrnila Tamara Ušaj, čeprav verjetno le kot menjava. Poleg Škerkove bo tokrat manjkala tudi Banova. Tudi Sloga Ko-impex bi morala na Opčinah premagati Juniorsa iz Casarse (ki je zdaj na začelju skupine ekip srednje kakovosti), čeprav bo igrala močno okrnjena, saj bosta zanesljivo odsotni Ukmarjeva (poškodovana) in Grgičeva (bolna), Mijotova, ki jo pestijo bolečine v kolenu, pa bo kvečjemu sedela na klopi za menjave. Toda trener Peterlin razpolaga letos z dokaj širokim izborom igralk, tako da ga vse te odsotnosti sicer skrbijo, vendar pa nikakor ne plašijo. Najtežja naloga čaka združeno ekipo Agorest, ki se bo v Gradišču pomerila s Torriano. Ta doslej ni povsem izpolnila pričakovanj, a gre vseeno za dokaj nevarno šesterko, čeprav je v zadnjem domačem nastopu prepustila točki povprečnemu Martignaccu. Razen Zavadlalove, ki so ji šele včeraj sneli mavec, bo tokrat Agorest nastopil v popolni postavi, ker so Scozzie-rova, Brainijeva in Marassijeva prebolele gripo. V ženski D ligi bosta obe slovenski ekipi igrali v gosteh in njuna naloga ni lahka. Kontovel Electronic Shop bo igral s petouvrščenim Cecchinijem iz Pasiana. To je ekipa, ki se še poteguje ABBza uvrstitev najmanj v play off za DANES SOBOTA, 27. JANUARJA 1990 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran TKB - Montichiari MOŠKA D LIGA 18.30 na Proseku, dom Ervatti: Bor Radenska - Inter 1904 PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom G ometal - Grado; 20.30 v Repnu: Kontovel Electronic Shop - Libertas MAP ASCA TNTKT 17.45 v Trstu, Ul. dellJstria: Don Bosco - Bor Indules PROPAGANDA 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Fiamma MINIBASKET 14.45 v Mihah, Ul. D'Annunzio 48: In-termuggia - Bor; 15.00 v Repnu: Polet -Don Bosco ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Latisani, Ul. Verdi: Foče Colori Latisana - Bor Elpro MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Pordenonu, Ul. Prasecco: Vol-ley Pordenone - 01ympia; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Libertas Sacile; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Meblo Imsa - Volley Bali Videm ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex - Ju-niors Casarsa; 18.00 v Gradišču, Ul. San napredovanje. V prejšnjem kolu so Furlanke gladko zmagale v Dolini. Pri Kontovelkah bo še vedno odsotna Škerkova, namesto katere se bosta na položaju centra najverjetneje (kot že v zadnjih dveh kolih) vrstili Regentova in Joganova. Breg Agrar bo igral v Martignaccu proti. ekipi Lavoratore Fiera, ki je z 10 točkami na osmem mestu. Gostiteljice niso še povsem na varnem glede obstanka in nemara ne bodo podcenjevale Brežank, ki pa se želijo čimprej otresti dna. (ak) UNDER 14 ŽENSKE RICREATORI MELARA - BOR FRIULEKPORT B 1:2 (15:12, 13:15, 12:15) BOR FRIULEKPORT B: Vidali, Pitac-co, Orlič, Faimann, Vianello, Tence, De-beljuh. Borovke so v anticipirani tekmi 2. kola v skupini B dosegle svojo prvo zmago, čeprav so v bistvu igrale še nekoliko slabše kot v prvi izgubljeni tekmi z OMA. Toda borile so se požrtvovalno in njihovo veselje po tekmi je bilo zato še toliko bolj upravičeno. V 2. ženski diviziji tri slovenske šesterke Konec prihodnjega tedna se bo na tržaškem pričelo tudi žensko prvenstvo 2. divizije. Vpisanih je kar 14 ekip, ki jih je pokrajinska zveza razdelila na dve skupini s po sedem ekip. Od teh so tri slovenske: Bor Friulexport, Kontovel in Sokol. Kontovelke bodo igrale v skupini A skupaj z ekipami Le Volpi A, Blitz, Pelli-cana, S. Andrea in La Marmotta. Borovke in sokolovke pa bodo nastopile v skupini B, v kateri so še CUS, Juha, Prevenire, DLF in Le Volpi B. Prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine se uvrstita v navzkrižni polfinale. V 1. divizijo napredujeta dve ekipi. Michele: Torriana - Agorest; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Pieris ŽENSKA D LIGA 18.00 v Pocenii, Ul. Stroppagallo: Da-none Rivignano - Breg Agrar; 20.00 v Pa-sianu di Prata, Ul. Coletti: Gammalegno Cecchini - Kontovel Electronic Shop 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.30 na Opčinah: Sloga Sagor - Le Volpi; 17.30 v Trstu, na 1. maju: Bor -Prevenire 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 v Sovodnjah: Soča - Fincantieri; 20.00 v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Sloga Sagor UNDER 18 ŽENSKE 16.00 v Trstu, šola Galilei: Prevenire - Sloga Koimpex \ NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Tržiču, Ul. Bolto: Romana -Kras UNDER 18 17.00 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia -Breg NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 17.00 v Zgoniku: Kras - Barcellona ŽENSKA B LIGA 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Farco -Rencio MOŠKA C LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Rovereto JUTRI NEDELJA, 28. JANUARJA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina Radenska - Porcia 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Vesna; 14.30 v Bazovici: Zarja - Paviese 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Krminu, Ul. Gorizia: Brazzane-se - Sovodnje; 14.30 v San Lorenzu: San Lorenzo - Mladost; 14.30 na Padričah: Gaja - Hermada; 14.30 v Dolini: Breg -Fincantieri; 14.30 v Trebčah: Primorec -Opicina NARAŠČA TNIKT 10.30 v Dolini: Costalunga - Breg; 10.30 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Primorje NAJMLAJŠI 9.00 na Proskeu: Primorje - San Luigi Vivai Busa; 10.45 v Trstu, Ul. Flavia: Pon-ziana - Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 9.00 v Trstu,'Sv. Ivan: Fani A - Breg; 10.45 v Trstu, igrišče Campanell: Campa-nelle - Zarja Adriaimpex; 11.45 na Proskeu: Primorje - Opicina ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Paese ŽENSKA C LIGA 11.00 v Trevisu: Pastajolly - Kras ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 V Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Breg UNDER 18 ŽENSKE 9.00 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA Mo-bili San Giusto - Kontovel Electronic Shop; 11.00 v Trstu, šola Altura: Club Al-tura Omse - Breg Agrar UNDER 16 MOŠKI 10.30 v goriškem Kulturnem domu: Tekno progres - II Pozzo; 10.30 v Repnu: Sloga -Vivil UNDER 16 ŽENSKE 10.00 v Gorici, Drevored 20. septembra: 01ympia - Fresco Discount; 11.00 na Opčinah: Sloga Sagor - Ricreatori A; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - L'Ar-cobaleno UNDER 14 ŽENSKE 9.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Bor Friulexport A KOŠARKA V moški odbojkarski C-2 ligi se obeta zelo zanimivo kolo Osmerica vodilnih med sabo Na Zoncolanu veleslalom za mladinske igre Osem naših v meddeželno fazo Na veleslalomu za pokrajinski del Mladinskih iger za dijake nižjih sred-nji šol s Tržaškega, ki je bil v torek na Zoncolanu, je nastopilo tudi lepo število slovenskih tekmovalcev (letnikov 1977 in 1978), žal pa le iz dveh šol, to sta šentjakobski »Cankar« in openski »Kosovel«. Najboljšo absolutno uvrstitev je Med našimi dijaki dosegla Tanja Pi-tacco (Cankar), ki ji le za las ni uspelo, da bi se povzpela na zmagovalni oder, saj je bila v konkurenci deklet četrta. Med fanti se je s šestim mestom najbolje odrezal Fabio Germani (Koso-vel). v meddeželno fazo se je uvrstilo dvanajst prvouvrščenih iz vsake kate- Sorije, med temi so torej tudi štiri baše smučarke in štirje smučarji. . Fantje in dekleta so se pomerili na *sti progi s 25 vratmi in višinsko razli-100 m. Vreme je bilo jasno. Vrstni red .DEKLETA: 1. Uršula Nussdrofer pevo) 39"79; 4. Tanja Pitacco (Can-(r?r) 46"84 po 7"05; 7. Jasmina Štrekelj jJ°Sovel) 9"78; 9. Martina Kufersin £°sovel) 13"39; 11. Martina Švagelj 'Kosovel) 16"37; 16. Sara Perosa (Can-ar) 22j'8g; J8. Tjaša Gruden (Cankar) c 4' Štartalo je 27 tekmovalk. FANTJE: 1. Mauro Bruni (Berga-3s) 4i"66; 6. Fabio Germani (Kosovel) i?„ b 28; 9. Gabriele Talotti (Cankar) , S2; 10. Borut Plesničar (Kosovel) 38; 11. Igor Rolič (Cankar) 13"08; 13. 7 an Domio (Cankar) 13"67; 18. Matija bgan (Cankar) 15"53. Štartalo je 29 ekMovalcev. Ekipni lestvici DEKLETA: 1. Dante 14, 2. Kosovel 23, 5. Cankar 58. Nastopilo je sedem šol. FANTJE: 1. Codermatz 20, 2. Cankar 33, 6 Kosovel 45. Nastopilo je sedem šol. Med dvema ognjema ŠŠT Zdaj na vrsti polfinale V B skupini sobotnega dela tekmovanja v igri med dvema ognjema, ki ga športna šola Trst prireja v okviru osnovnošolske olimpiade, so dosegli te izide: Stepančič - Milje 2:1 (2:4, 2:0, 5:3); Župančič - Milčinski 2:1 (5:2, 3:4, 7:3), Milje - Grbec 2:0 (5:1, 3:2), Stepančič - Grbec 2:1 (0:4, 5:2, 5:2); Župančič -Stepančič 2:0 (6:0, 5:0). Končna lestvica te kvalifikacijske skupine je taka: 1. Župančič, 2. Stepančič, 3. Milje, 4. Milčinski, 5. Grbec. V polfinalnem delu tekmovanja se bodo šole pomerile v naslednjih srečanjih: za uvrstitev na mesto od 7. do 9.: Milčinski - B. junaki, Grbec - B. junaki in Milčinski - Grbec; za 5. in 6. mesto: Milje - Širok; za uvrstitev v veliki in mali finale Finžgar - Stepančič in Ribičič - Župančič. Te tekme bodo predvidoma na sporedu v soboto, 3. marca. (-boj-) KULTURNI DOM :a POSVET O TELESNI KULTURI Kakšne perspektive, kakšna vsebinska zasnova, kakšna struktura slovenske telesne kulture v Italiji. GORICA - KULTURNI DOM Nedelja, 28.1.1990 POGRAM POSVETA: Ob 9.00: Otvoritev Ob 9.30: Vladimir Budin - Strukture in naloge krovne organizacije Igor Komel - Telesna kultura - špica slovenske narodnostne skupnosti v večinskem prostoru Mirko Špacapan - Telesna kultura in upravne enote (od občin do Dežele) Odo Kalan - Finansiranje telesne kulture RAZPRAVA Ob 11.00: Ace Mermolja - telesna kultura v okviru ustvarjalnosti Marko Lutman - Goriški model organiziranosti in odnosov Livlo Valenčič - Organiziranost velikega športnega društva RAZPRAVA Ob 12.30: Prigrizek Ob 13.30: Aldo Rupel - Slovenstvo v telesni kulturi Ivan Peterlin - Vprašanja moštvenih panog in tekmovalnost na šolah Rudi Pavšič - Poročanje javnih občil o telesni kulturi RAZPRAVA Ob 15.30: Zaključek posveta ŠE POSEBEJ POZIVAMO NA PRISOTNOST ODBORNIKE IN TRENERJE NAŠIH DRUŠTEV ZSSDI PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Radioguattro DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Corridoni; 11.00 na Proseku: Kontovel Techna - Latte Carso DRŽAVNI KADETI 11.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: Fosam -Kontovel Techna; 11.30 v Trstu, šola Da Vinci: Ferroviario - Bor Radenska DEŽELNI KADETI 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Latte Carso B -Kontovel Techna A DEČKI 9.00 v Dolini: Breg - Don Bosco A PROPAGANDA 10.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Kontovel NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 10.00 v Trstu, Ul. Fratelli Romoli: Fincantieri - Kras ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO V KROSU 11.00 v Zgoniku: prireja AD Bor Infor-data obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 seja smučarske komisije. ŠD POLET vabi na redni letni občni zbor, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v sredo, 31. januarja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava in volitve novega odbora. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva. ŠD BREG SMUČARSKI ODSEK obvešča, da jutrišnji izlet zaradi bolezni članov odpade in da bo vpisovanje za nadaljnje izlete v Sappado v ponedeljek in torek od 20. do 21. ure v telovadnici v Dolini. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina pl-ačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik sobota, 27. januarja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Neurje se je z Rokovskega preliva razširilo m skoraj vso severozahodno Evropo Težak obračun žrtev in škode V francoskem Brestu so bili valovi precej višji od hiš (Telefoto AP) LONDON, PARIZ, BRUSELJ — Neurje, ki se je v sredo razbesnelo nad Rokavskim prelivom, je včeraj dobilo neslutene razsežnosti. Vremenarji namreč ne pomnijo, da bi v tem stoletju prišlo do podobne katastrofe na tako širokem območju. Iz Pariza, Bruslja, Londona in Hamburga prihajajo dramatične vesti o človeških žrtvah in ogromni gmotni škodi. Težko je ugotoviti, koliko žrtev je terjala ujma, agencijske; vesti^ pa poročajo o najmanj 70 mrtvih. Žal pa se bo ta številka v prihodnjih dneh še povečala. Iz Belgije poročajo, da kljub dobro organizirani akciji vsaj nekaj dni ne bo mogoče odpraviti vseh posledic neurja, ki je svoj višek doseglo v četrtek popoldan. Največ žrtev je bilo med avtomobilisti, katerih vozila je odpihal veter, ki je občasno dosegel tudi 120 kilometrov na uro. V Bruslju, ki je znan po svojih številnih zelenicah, je veter izruval številna drevesa in odkril nič koliko stanovanjskih hiš. Po šili razmer so oblasti za nekaj ur zaprle tudi največje bruseljsko letališče, dobršen del mesta in predmestja pa je bil skoraj vso noč brez električnega toka. Tudi telefonske povezave so izredno težavne, čeprav je ministrstvo za zveze naročilo vzpostavitev zasilnih linij. Panika je zajela ljudi tudi na Nizozemskem, kar je seveda razumljivo, saj 60 odstotkov prebivalstva živi pod morsko višino, pred morjem jih varujejo umetni nasipi. Visoki valovi in močni sunki vetra, ki je dosegel tudi 160 kilometrov na uro, pa lahko nasipe poškodujejo in povzročijo poplave z daljnosežnimi posledicami. V Am- sterdamu, kjer so zaenkrat zabeležili največ smrtnih žrtev, je uragan odpihal v kanale številne avtomobile in neprevidne kolesarje, in prav med temi je bilo največ žrtev. Četrtkovo neurje je močno prizadelo tudi Veliko Britanijo, saj je zajelo domala ves otok, predvsem pa zahodni pokrajini Cornwall in Wales. Največ ljudi je izgubilo življenje pod drevesi, ki so padala kot domine in zaradi korcev, ki so leteli s streh. Veter je v teh pokrajinah pihal s hitrostjo 150 kilometrov na uro, anemometri pa so zabeležili tudi znatno močnejše sunke. Zavarovalne družbe so ocenila, da znaša škoda najmanj milijon funtov šterlingov, 2 tisoč milijard lir, vlada pa je že zagotovila vsestransko pomoč najbolj prizadetim Otočanom. Huda je predla zlasti delavcem, ki se vsak dan vozijo z vlakom na delo. Zaradi izpada električnega toka so se morali številni vlaki ustayiti in se niso premaknili vso noč. Železniška uprava je zato dala na razpolago vse proste spalne vagone, družine, ki so ostale brez strehe nad glavo, pa so začasno namestili v vojašnicah. Neurje se je zneslo tudi nad Londonom, kjer so morali svetovalci na vrat na nos zapustiti župansko zbornico, ker je voda začela pronicati skozi strop in je veter raztreščil šipe sejne dvorane, V Severnem morju pa je še vedno v hudih težavah sovjetska tovorna ladja Briz, ki ima na krovu 56 mož posadke. Zaradi okvare na motorju je ni mogoče več upravljati, veter in visoki valovi pa jo porivajo na odprto morje. Kaže pa, da je včeraj do nje le priplula neka holandska fregata, ki je vkrcala trojico ranjenih sovjetskih mornarjev. Siloviti sunki vetra so na mostu pri Devonu v Cornwallu prevrnili tovornjak, reševalci pa so jim le s težavo kljubovali (Telefoto AP) V severni Italiji končno dežuje RIM — Po skoraj dveh mesecih suše od včeraj 'končno dežuje nad vso severno Italijo. Meteorologi se torej niso ušteli, ko so napovedovali, da bo po prvi atlantski motnji, ki bo samo zrušila greben visokega zračnega pritiska, druga povzročila izdatnejše padavine. Resnici na ljubo, so bile te izrazitejše le v predgorju in v Alpah, kjer je v višjih legah tudi snežilo. V Turinu in Milanu je le pršilo, s padcem zračnega pritiska pa se je porušila toplotna inverzija, zračne plasti so se »premešale«, kar je pozitivno vplivalo na stopnjo onesnaženosti. Spremembe v vremenu se najbolj veselijo turistični delavci v severnoitalijanskih zimskošportnih središčih. V Dolini Aoste sneži nad 1000 metri nadmorske višine, snežna odeja pa je debela od 15 centimetrov do pol metra. Na Južnem Tirolskem je meja sneženja pri 1200 metrih, v raznih osojnih dolinah pa tudi nižje. Na Brennerju je 20 centimetrov snega, tako da je za vsa vozila obvezna zimska oprema. Na Tridentinskem sneži nad 1600-1800 metri, podobno tudi v Venetu in Furlaniji-Julij-ski krajini. Poleg turističnih delavcev se padavin veselijo v vodnem in električnem gospodarstvu, ker je dolgotrajna suša dodobra načela vodne rezerve. Prav včeraj se je v Rimu sestal pod predsedstvom ministra Lattanzia štab civilne zaščite, ki je proučil ukrepe, s katerimi bi omilili posledice suše, ki je prizadela številna območja Italije. Kaj so sklenili, ni znano, minister pa bi lahko prižgal zahvalno svečo, ker mu sedaj ne bo treba ukrepati. Hidrometeorološki zavod italijanskega vojnega letalstva napoveduje namreč padavine tudi v prihodnjih dneh. Danes bo v severni Italiji prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, ki bodo izrazitejše na zahodu. Pod večer že pričakujejo od zahoda novo poslabšanje. Temperature bodo nad mesečnim povprečjem, pihal bo močan jugozahodnik, tako da bo predvsem Ligursko in Tirensko morje razburkano, morje pa bo razburkano tudi v severnem Jadranu. Podobni pogoji bodo v nedeljo, le temperatura se bo pred prihodom nove frontalne motnje še naknadno zvišala. V ponedeljek, 29. januarja, bo nekoliko premora, pod večer pa že pričakujejo novo poslabšanje v Piemontu, Liguriji, Toskani in Lombardiji, v noči na torek pa se bodo padavine razširile nad vso severno Italijo. V torek in sredo bo skrajno nestanovitno vreme z občasnimi padavinami, ki se bodo razširile tudi nad južno Italijo. Spodletel poskus preusmeritve boeinga Iran Air TEHERAN — Skupina štirih teroristov je skušala predsinočnjim preusmeriti potniško letalo iranske letalske družbe Iran Air, ki je letelo na notranji progi Širaz-Bandarabas. Po poročanju tiskovne agencije IRNA naj bi »pasdarani«, ki so bili na krovu letala reagirali dokaj odločno in umorili vse štiri teroriste. Vseh 133 potnikov je menda .srečno preživelo poskus preusmeritve, že v večernih urah pa je letalo ponovno pristalo v Širazu. IRNA sicer poroča, da so teroristi umrli v spopadu s stražarji revolucije, ki naj bi le odgovorili na ogenj. Skupina teroristov naj bi stopila v akcijo nekaj minut po vzletu. Stopili naj bi do pilota in vzeli s seboj talca, menda člana posadke. Od pilota so zahtevali, da preusmeri letalo proti kraju, o katerem niso iranski tiskovni viri hoteli posredovati večjih podrobnosti. Ko je prišlo do tega, so se z orožjem v roki prikazali še pasdarani in na krovu boeinga 727 je prišlo do streljanja. Ovita v tajnost so tudi imena štirih umorjenih teroristov. Tiskovna agencija IRNA je svoj apis zaključila z ugotovitvijo, da je lo poskusa preusmeritve prišlo prav ' času, ko se Iran pripravlja na pro-lavljanje enajste obletnice islamske evolucije, ki bo 11. februarja letos. Kolumbijski boeing padel pri New Vorku NEW YORK — V noči na petek je le nekaj kilometrov pred newyorškim mednarodnim letališčem Kennedy strmoglavilo potniško letalo kolumbijske letalske družbe Avi-anca. Na krovu je bilo 158 oseb, 149 potnikov (med temi tudi sedem dojenčkov) in devet članov posadke. Število žrtev ni še dokončno znano, vendar kaže, da je v nesreči izgubilo življenje več kot 60 oseb. Boeing 707, ki ga je ameriška družba Pan-Am prodala kolumbijski Avianci leta 1977, je letelo na progi Bogota-New York z vmesnim pristankom v Medellinu. Po planu bi moralo letalo pristati v New Yorku ob osmi uri zvečer, vendar je bil promet na letališču Kennedy tako gost, da so pilotu sporočili, da bo lahko pristal približno dve uri kasneje. Letalo Aviance, ki je redno vzletelo iz Medellina, je moralo tako počakati v zraku, da dobi dovoljenje za pristanek. V okolici New Yorka je medtem močno deževalo, vidljivost pa je bila precej omejena zaradi goste megle. Poleg tega pa je letalu pričelo primanjkovati goriva, čeprav neki radioameter trdi, da je slišal pilota, kako je prosil kontrolni stolp za pomoč, ker mu je odpovedal motor. Teorijo, da je letalo ostalo brez goriva, pa je vsekakor podkrepila vest, da se je boeing 707 ob spodletelem poskusu zasilnega pristanka razbil na štiri velike kose, a kljub temu ni prišlo do eksplozije ali požarov. Ko so reševalci pritekli na kraj nesreče v Cove Necku, znani rezidenčni mestni četrti pri Long Islandu, so obstali pred srhljivim prizorom ranjencev, ki so viseli z dreves in trupel, ki so ležala vsepovsod na lepo negovanih travnikih. V neposredni bližini kraja nesreče je vila staršev teniškega igralca Johna McEnroa. Tam so reševalci improvizirali zasilno mrtvašnico. Gasilci so priključili svoje reflektorje, televizijske kamere pa so poskrbele za neposredni prenos reševalne akcije. Tako je neka gospa, ki je na letališču čakala na moža in sinčka sledila kar na monitorju, kako so ju gasilci rešili izpod razbitin letala. Preiskovalci so vsekakor že odprli preiskavo in našli črno škatlo, s pomočjo katere bodo morda razvozlali uganko te nove težke letalske nesreče. S preiskovalci so se pomenili tudi agenti DEA, ki so vsekakor dejali, da ne izključujejo možnosti atentata. Razbitine boeinga 707 družbe Avianca, ki je predsinočnjim strmoglavil pri New Vorku (Telefoto AP)