7-2006 48 Markirane planinske poti dobivajo vse ve~ji pomen Planinski portret Toneta Tom{eta Slavica Tov{ak planinski portret Tone Tom{e, likovni tehnik in poklicni restavrator, je v planinskih krogih znan kot dol- goletni uspe{ni predsednik Komisije za pota. S problemi markiranja se ukvarja `e od leta 1984, ko je opravil prvi te~aj za markaciste. Sam pravi, da je bil to `ivljenjski izziv, saj so ga vedno motile pomanjkljivo ozna~ene planinske poti. Vendar ne ri{e samo markacij, temve~ se ukvarja tudi s slikarstvom. ^opi~ je torej njegov stalni `ivljenjski spremljevalec. Delo v Komisiji za pota vam je nekako v krvi, kot se temu re~e. Koliko ~asa pravzaprav `e delu- jete na tem podro~ju in kak{ne so va{e druge dru- {tvene obveznosti? Z delom v Komisiji za planinske poti sem pri~el leta 1984, ko sem v Domu pod Stor`i~em opravil te~aj za markacista. Istega leta sem se udele`il tudi prvega seminarja za in{truktorje markaciste, ki je bil v Valvasorjevem domu pod Stolom s prakti~nim delom na Ajdni. Leta 1990 sem postal na~elnik komisije, kar oprav- ljam {e danes. Poleg tega, da vodim Komisijo za planinske poti, sem aktiven tudi v Planin- skem dru{tvu Radovljica, kjer trenutno oprav- ljam funkcijo gospodarja dru{tva in na~elnika odseka za planinske poti, sem pa tudi podpred- sednik dru{tva. Odnos do urejenih in markiranih pohodni{kih poti se je v zadnjih letih mo~no spremenil. Kaj vse je vplivalo na to? Markirane planinske poti dobivajo vse ve~ji pomen tako pri nas kot v ostalih alpskih dr`avah, in to zaradi razli~nih dejavnikov. Pri nas je vsekakor najpomembnej{a nova dru- `bena ureditev, ki na prvo mesto postavlja privatno lastnino, in z vidika tega je hoja kjer koli vse manj dopustna kljub zakonski osnovi o prostem gibanju na terenu. Drugi pomemben vidik je, da prosti ~as, ki nam je na voljo, pre- `ivljamo vse bolj aktivno, in tu sta poleg drugih aktivnosti hoja in pohodni{tvo v zdravem naravnem okolju vse pomembnej{a. Vse ve~ja ekolo{ka osve{~enost sili ljudi, da uporabljajo urejene in ozna~ene poti, saj s tem ohranjajo znaten del ostale narave. Tudi varnostni vidik je precej pomemben, saj je vse ve~ takih, ki jim urejena in ozna~ena pot nudi garancijo, da bodo na terenu, ki jim ni poznan, dosegli cilj, ki so si ga zastavili doma. Zakon o planinskih poteh nekako ne more za`i- veti. Kje so po va{i oceni vzroki za odklonilno sta- li{~e do zakona v parlamentarnih klopeh in kak{en je odnos do predloga zakona v planinskih vrstah? Zakon o planinskih poteh, ki je bil prvi~ vlo`en v dr`avni zbor `e leta 2002, je pa~ izpo- stavljen vsem tem dilemam. Vsekakor ni lahko vse problematike, ki je nastala v stoletju in ve~,  Vladimir Habjan 49 7-2006 kar obstaja organizirano planinstvo, na hitro urediti z zakonom. Dr`ava se zaveda pomena planinstva tako z rekreacijskega kot turisti~- nega vidika in zato je v pripravo osnutka zakona vklju~ila vsa pristojna ministrstva. Najve~ te`av povzro~a prav legalizacija planinskih poti glede na to, da mora upo{tevati pravice lastnikov, a hkrati tudi v bodo~e uporabnikom poti zago- toviti nemoten prehod. Seveda so tu poleg lastnikov potrebne tudi uskladitve interesov ostalih uporabnikov prostora, kot so gozdarji, lovci, pa{ne skupnosti. Dore~i je treba status evidence planinskih poti, potek usposabljanja markacistov, odpravljanje posledic na poteh zaradi vplivov hoje in podobno. Kljub precej- {njemu {tevilu odprtih vpra{anj zakon dobiva dokon~no obliko. Najpomembnej{e bo vse- kakor, da bo z njegovim sprejetjem posredno za{~itena Knafel~eva markacija, kar je bila in je {e vedno `elja vseh planincev. Ta oznaka je skozi desetletja postala ne samo oznaka za ozna~evanje planinskih poti, pa~ pa neke vrste simbol slovenskega alpskega prostora. Na terenu se planinska dru{tva sre~ujejo z raznovrstnimi problemi pri vzdr`evanju pla- ninskih poti in predvsem v zadnjih letih je bilo nekaj te`av prav zaradi lastnikov. To ponavadi niso doma~ini, ki so planince ve~inoma vzeli za svoje stalne obiskovalce, pa~ pa predvsem novi lastniki dolo~enih zemlji{~, ki teh kontaktov in navad {e niso usvojili. Zato ve~ina planinskih dru{tev podpira prizadevanja za sprejem tega zakona, ki bi re{il marsikatero dilemo. Znano je stali{~e va{e komisije in sploh PZS o tem, da ni potrebe po odpiranju novih planinskih poti. Ali je to prava usmeritev, ~e jo po drugi strani pove`emo z `eljo po razvoju planinstva v Slove- niji v naj{ir{em smislu? Sklep glavnega odbora PZS izpred skoraj dveh desetletij je bil, naj novih poti ne bi odpirali, kar naj bi veljalo predvsem za visokogorje. Tudi danes komisija zagovarja mnenje, da je poti, ki vodijo do planinskih ko~, vrhov in drugih narav- nih in kulturnih znamenitosti, dovolj in dejan- sko ni potrebe, da bi odpirali nove. Seveda pa se zavedamo, da je vse, kar se dogaja v prostoru, `iva stvar. Tako je samoumevno, da ~e se zgradi nova planinska ko~a, je do nje treba zgraditi ali pa vsaj ozna~iti tudi poti. Naravne sile nam lahko popolnoma uni~ijo del poti ali celo vso pot kot npr. leta 2004 na Slemenu pod Skuto, in je zato potrebna prestavitev ali celo nadelava nove poti. Zaradi potreb izrabe zemlji{~a za kmetijske namene ali gradenj avtocest smo vse ve~krat prisiljeni najti nadomestno traso. V vseh na{tetih primerih seveda ne moremo trmasto vztrajati pri sprejetem sklepu. Zavzemamo se tudi, da bi z najrazli~nej{o ponudbo raznih poti in organiziranjem izletov po vsej Sloveniji raz- bremenili predvsem v ~asu glavne planinske sezone skrajno preobremenjeni predel Triglava in ostalih modnih vrhov. Vsekakor pa bomo tudi v bodo~e nasprotovali odpiranju novih poti, kjer ni tehtnih argumentov za to, saj je prav, da nekaj predelov gorskega sveta ostane v najprvo- bitnej{i naravni obliki. Kako poteka izobra`evalni sistem markacistov, kako so usposobljeni in kako je dejavnost financi- rana? Usposabljanje markacistov in in{truktor- jev markacistov poteka po programih, ki jih je potrdil in sprejel Strokovni svet za {port pri Vladi Republike Slovenije. Seveda nad izvaja- njem bedi tudi Komisija za vzgojo in izobra- `evanje PZS kot krovna komisija za podro~je usposabljanj v okviru Planinske zveze. Pro- grama sta financirana iz sredstev ministrstva za {olstvo in {port in v leto{njem letu tudi iz evropskih socialnih skladov. Seveda morajo {e vedno ve~ kot polovico sredstev zagotoviti sama planinska dru{tva. Glede na dodeljena sredstva v prej{njih letih in na mo`nosti, ki jih lahko in{truktorji kot prostovoljci vlo`ijo v izobra`evanje in pripravo u~nih gradiv, mislim, da so vsi, ki uspe{no opravijo te~aj, za tako delo dokaj dobro usposobljeni. ^e na hitro opravimo analizo stanja na terenu pred organiziranimi te~aji (od leta 1984) in danes, je opazen znaten napredek. Po kak{nih kriterijih na~rtujete vsakoletne akcije v okviru PZS in kdo je vklju~en v obnovo planinskih poti? Akcije za popravilo poti na~rtujemo na podlagi sprejetih sporo~il planinskih dru{tev, vodnikov PZS, gorskih vodnikov, gorskih re{e- valcev in ostalih uporabnikov na{ih poti. Ob zaklju~ku sezone imamo sestanek, na katerem analiziramo izvedena dela na poteh in obenem sprejemamo in potrjujemo plane za naslednjo 7-2006 50 sezono. Prednost pri obnovi imajo poti, ki so po{kodovane do te mere, da so nevarne za varno hojo. Upo{tevamo tudi obiskovanost in stopnjo te`avnosti glede na vgrajena varovala. Pribli`no 60 % sredstev za obnovo take poti dobimo od ministrstva za {olstvo in {port ter {portne fun- dacije, ostalo pa prispevajo planinska dru{tva, ki skrbijo za dolo~eno pot. Ob tem velja omeniti prispevek slovenske vojske, saj nam vsako leto brezpla~no s pomo~jo helikopterjev znosi ves potreben material in strojno opremo na delovi- {~a in obenem odpelje vse, kar na goro ne sodi. Namenska finan~na sredstva pa nam zaenkrat zagotavlja dr`ava le za zavarovane visokogorske poti. Seveda si prizadevamo, da bi dobili sred- stva tudi za vzdr`evanje sredogorskih in ni`in- skih poti, a `al tu, vsaj zaenkrat, ne bele`imo posebnih uspehov. V vrstah PZS je bilo pred letom ali dvema veliko hude krvi zaradi Vie Alpine. Lahko to komentirate? Mednarodna pot Via Alpina, ki povezuje osem evropskih dr`av alpskega loka, je v pla- ninskih vrstah res povzro~ila nekaj razburje- nja. @e samo ime je imelo negativen predznak, predvsem na podro~ju Primorske in predelov, ki so bili neko~ pod Italijo. Vendar ime izvira iz latin{~ine, kjer pomeni alpska pot. Namen te poti je predvsem popularizacija popotni{tva tudi pri nas. Ob tem se moramo zavedati, da tudi ideja profesorja [umljaka o Slovenski planinski poti na za~etku ni bila sprejeta z navdu{enjem. Danes pa ima {tevilne posnemovalce tako pri nas kot v ostali Evropi. Podobno se je dogajalo z evropskima pe{potema E6 in E7. Seveda vsaka taka pot lahko `ivi le, ~e se v osnovni projekt vklju~ijo vsi, ki jo lahko na kakr{en koli na~in naredijo privla~no in zanimivo. Komisija za pla- ninske poti je skupaj s predstavniki podjetja Pro Plus iz Maribora pripravila gradivo o tej poti za podro~je Slovenije, ki ga je mo`no dobiti na spletnih straneh www.via-alpina.org. Seveda bo treba {e precej volje in energije, da bo ta pot za`ivela tako, kot je zami{ljena. Kako ste kot komisija PZS vklju~eni v evropo- hode in druge mednarodne akcije? Po podpisu Dogovora o ustanovitvi, poslan- stvu in nalogah Komisije za evropske pe{poti v letu 2000, ki so ga podpisali Zavod za gozdove Slovenije, Turisti~na zveza Slovenije, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije in Planinska zveza Slovenije, se je prav slednja obvezala, da bo na podro~ju ozna~evanja evropskih pe{poti in sodelovanja pri mednarodnih aktivnostih delovala z Evropsko popotni{ko zvezo (EWV). V tem okviru je bil leta 2001 organiziran evro- pohod, ki je potekal iz 11 mest Evrope preko tridesetih dr`av do skupnega cilja v Strasbo- urgu. Podoben pohod bo izveden tudi letos, le v nekoliko druga~ni, skraj{ani obliki. Pohod je simbolna akcija EWV z namenom zdru`iti pohodnike po pe{poteh Evrope in popularizi- rati pohodni{tvo. Ve~ o aktivnostih na evrop- skih pe{poteh lahko preberete na spletni strani www.era-ewv-ferp.org. Turisti~na in druga dru{tva uporabljajo raz- li~ne znake, ki usmerjajo planince in neplanince po poteh. Neredko se njihove ozna~be prepletajo s pla- ninskimi markacijami. Kako dale~ je ideja o za{~iti Knafel~eve markacije? Glede na {tevilne oznake raznih tematskih poti, ki se predvsem v zadnjih letih pojavljajo v sredogorju in ni`inskih predelih, si na{a komisija `eli, da bi se to sistemsko uredilo. Obhodnice in razne tematske poti poleg planincev ozna~- 51 7-2006 ujejo {e Zavod za gozdove, Turisti~na zveza Slovenije in lokalne turisti~ne organizacije. Ker so tudi Knafel~evo markacijo nekateri pri~eli uporabljali le za svoje namene, je bilo vsekakor smiselno razmi{ljati o nekak{ni pravni za{~iti te oznake. Ko smo iskali mo`nosti v okviru za{~ite intelektualne lastnine ali blagovne znamke ter drugih pravnih oblik, smo vedno pri{li do dejstva, da je treba za za{~ito markacije in ure- ditev pravnega statusa poti sprejeti ustrezen zakon, ki bi urejal to problematiko. Prav zato je leta 2002 pri{lo do vlo`itve Zakona o planin- skih poteh v dr`avni zbor. Mislim, da smo po nekaj letih na pravi poti, da bo do realizacije tega sklepa tudi pri{lo in da bo na tem podro~ju vzpostavljen red. Ali so transverzalne poti v sedanjem ~asu {e smiselne in zanimive za planinsko pohodni{tvo? Koliko registriranih transverzalnih oziroma veznih poti imamo trenutno v Sloveniji? Transverzalne poti, kot je bil prvotni izraz za dana{nje obhodnice, imajo vsekakor svoj smisel in pomen. Trenutno jih imamo regi- striranih 69. Ve~ o njih si lahko preberete na spletni strani http://www.graph-srv.uni-mb.si/ obhodnice/. Stran, ki je bila postavljena konec leta 2004, je bila do konca leta 2005 obiskana ve~ kot 4.360-krat, kar potrjuje, da so te poti {e vedno aktualne. Vsaka vezna, to~kovna ali kro`na pot s kontrolnimi to~kami je zanimiva za obiskovalca dolo~enih predelov, saj lahko tako sami, brez vodi~a, obi{~ejo najzanimivej{e to~ke kraja ali pokrajine. ^e ima taka pot {e podrobnej{i opis v obliki vodnika in prilo`en zemljevid, je to {e bolj{e. Seveda so vse manj popularne dolge poti, saj se nam ~asovno ne izide, da bi recimo Slovensko planinsko pot prehodili v enem kosu. Kraj{e vezne poti ali kraj{i odseki dalj{ih poti, ki ti ponudijo najraz- li~nej{e zanimivosti in obenem tudi gostinske usluge, so vsekakor zanimivi tudi v dana{njih ~asih. Seveda je danes bistveno ve~ takih poti namenjenih turistom kot planincem. Gorski vodniki ne zagovarjajo markiranja in nadelave ter varovanja najte`jih visokogorskih poti. Veliko polemik je bilo npr. v zvezi z obnovo Hanzove poti na Prisojnik. Kaj menite o tem? Ves ~as, kar delam na tem podro~ju, v zraku visi dilema o smiselnosti ozna~evanja planinskih poti in o sporu med nami in gorskimi vodniki. Vendar moram poudariti dve poglavitni dejstvi. Kot prvo so ve~ino dana{njih zavarovanih poti dolo~ili in tudi nadelali prav gorski vodniki. Kot drugo pa z gorskimi vodniki odli~no sodelujemo in nam pri razli~nih dilemah pri obnovah teh poti pomagajo s svojimi izku{njami in nasveti. Hanzova pot na Prisojnik ima velik pomen v zgodovini planinstva. Nadelana je bila zaradi krivi~no postavljene meje z Italijo, nadelal pa jo je eden najbolj poznanih gorskih vodnikov Ivan Vertelj – Hanza. Ko so jo pred leti hoteli nade- lati po vzoru vodni{kih poti, ki jih poznajo npr. v Franciji, se je pokazalo, da vsej planinski jav- nosti ta pot ogromno pomeni in je bilo enotno mnenje, naj pot ostane taka, kot je. Sedaj je pot v celoti urejena v obliki, kot si jo je zamis- lil Hanza. Ob tem bi rad poudaril, da je poleg Hanzove poti na Prisojnik pri nas {e ogromno poti, ki jih planinci uporabljamo in vzdr`ujemo in ki so {e kako vezane tudi na na{o narodno zgodovino, a se tega vse premalo zavedamo. Va{i na~rti za leto{njo planinsko sezono? Program akcij na zavarovanih poteh za leto- {njo sezono smo dolo~ili ̀ e lansko jesen v Kam- ni{ki Bistrici. A glede na informacije, ki pri- 7-2006 52 hajajo s terena, bomo morali leto- {nji plan najbr` prilagoditi glede na posledice zime. Tako imamo podatek, da sta mo~no po{kodovani poti na Okre{elj in Kokrsko sedlo. Dokon~no sliko bomo dobili, ko bo skopnel sneg, ki ga je predvsem v visokogorju {e veliko. Tudi odbori za planinske poti in planinska dru{tva so sprejeli svoje programe za leto{nje leto in tudi tu bo treba najbr` opraviti dolo~ene korekture. Morda {e besedico ali dve o Pla- ninskem vestniku. Je njegova vsebina tak{na, kot ste jo `eleli in pri~ako- vali? Planinski vestnik je v zadnjih letih dobil novo, sodobno obliko in mislim, da je zdaj ta na{a naj- starej{a revija na zglednem evrop- skem nivoju. Tudi vsebina je taka, da pokriva vse dejavnosti planinstva. Edino pomanjklji- vost vidim v tem, da je Planinski vestnik tudi strokovna revija za podro~je gorskega sveta in Krakovski nasip 4 Tel.: (01) 426 34 28 Akcijske cene Gore-tex jaken in velurjev Dumo Prvič pri nas v prodaji švicarske turne vezi Naxo Turni čevlji Scarpa po lanskoletnih cenah Ponovno v prodaji odlične palice Kohla 10 % gotovinski popust za imetnike potrjene planinske izkaznice. VABLJENI! da prav zato mogo~e manjka ve~ strokovnih ~lankov o tem. A to ni pomanjkljivost uredni- {kega odbora, pa~ pa predvsem pomanjkanje piscev takih ~lankov. m