Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (7a Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje driave 4 K 60 vin.) — Posamezne itevilke se pro-===== dajajo po 10 vin. -
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo : Urednlitvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije In inserati pa : Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. .
Ste». 13.
V LJubljani, dne 26 marco 1908.
Leto XXI
Za živinorejce.
Avstrijska vlada je sklenila s Srbijo trgovsko pogodbo. Srbi so zahtevali, da se jim odpre za živino naša meja, in da se imi dajo čini največje polajšave pri carini. I'<> je umljivo, ker tamošnji živinorejci niso vedeli kam s svojo živino, vrh tega so pa naši tovarnarji, katerim je Srbija pri uvozu blaga zahtevala visoko carino, na vso moč tiščali, da se pogodba sklene. Naša vlada je odločno odklonila, da bi se smela /iva živina iz Srbije izvažati k nam; pač pa je dovolila, da se določeno število zaklane živine, ki jo naši živinozdravniki preiščejo, sme postaviti na naš trg.
Tudi ta določba je nasprotna koristim našega kmeta. Dne 18. t. m. se je glavni odbor dolenjeavstrijske kmečke zveze posvetoval o tem. Povdarjati moramo namreč. da so ravno dolenjeavstrijski kmetje najbolj prizadeti, ker zaklana srbska živina pride domala vsa na dunajski trg. — Kmečka zveza je sklenila to-le:
Olavni odbor dolenjeavstrijske K. Z. ostaja pri svojih prejšnjih sklepih in izno-va izjavlja v imenu svojih 48.000 udov, da se mora tudi uvozu zaklane živine, ki se po novi pogodbi namerava dovoliti iz Srbije v Avstrijo, najodločnejše ustaviti. Od-,)or ie prepričan, da bi to zopet zelo oškodovalo dolenjeavstrijske živinorejce, ki pri sedanjih nizkih živinskih cenah še svojih stroškov za rejo ne pokrijejo. Zaklana živina iz Srbije pa po trdnem prepričanju K- Z. tudi ne bo imela nobenega, količkaj imena vrednega vpliva na živinske cene. Avstrijski živinski trgi imajo toliko živine, da se ne more niti po najnižjih cenah prodati. Zraven pa ni nobenega jamstva, da bi se vkljub določilom, kako naj se po no-godbi živina pregleduje, ne mogla zanesti z zaklano živino živinska kuga. Z ozirom na težavne razmere, ki je v njih avstrijsko
kmetijstvo, zavezuje dolenjeavstrijska K. Z. vse, na njen program izvoljene poslance, da se odločno ustavijo tudi uvozu zaklane živine iz Srbije. Zvezino vodstvo naj pa pazno zasleduje trgovsko pogodbo, ki se obravnava sedaj z Argentinijo in naj odboru predlaga o pravem času primerne predloge.«
Kmečka zveza ima prav, ko trdi. da ni pri nas prav nič treba tuje živine, zlasti sedaj ne, ko je pogodba z Ogrsko sklenjena in se torej ogrska živina brez carine lahko tudi k nam izvaža. Za to imamo ne-pobitnih dokazov iz preteklega leta. Naša država je prodala v tuje države leta 1907 91.568 govedi v vrednosti 43 milijonov 744 tisoč kron. prašičev 14.115 v vrednosti 790.000 K, ovac 74.358 v vrednosti 1 milijon 646 tisoč kron. Iz tujih držav se je lani uvozilo 13.615 goved (vrednost 2,586.000 kron, prašičev 9377 (vrednost 263 tisoč), ovac 11.057 (vrednost 161 tisoč). Srbska meja je bila zaprta; mi nismo samo lahko izhajali s svojim, marveč smo še mnogo ven prodajali. Ker je od lani nemška carina za našo živino višja, je naše živine domala ena tretjina manj šlo na Nemško, kakor leta 1906 in v prejšnjih letih. Zato pa beremo teden za tednom v poročilih o živinskih trgih, zlasti o dunajskem, da je živine več, nego se je potrebuje. Kupcev ni. Ali je potem pametno, če se dovoli Srbiji, da proti znižani carini tlači že tako nizko ceno navzdol? Naš kmet redi državo in jo mora zdrževati. Kako naj pride do tega, da se mu obteži prodaja njegove živine.
Zavpili bodo pa meščani, v prvi vrsti socialni demokratje, da je meso predrago. Ravno socialni demokratje naj bodo lepo tiho. Njim ni za druzega nego za agitacijo in če pri tem vse propade. Kmetu ne privoščijo beliča, on, ki meso prideluje, ga jesti ne more, ker mu pride predrago; za železničarje so pa n. pr. v državni zbornici zahtevali naenkrat 20 milijonov kron
več. Seveda so vedeli, da to ni mogoče, toda kaj jih vse drugo briga, da le nahuj-skajo delavca proti vsem drugim stanovom, zlasti proti kmetu, pa so zadovoljni.
Neštetokrat smo že povdarjali, da kmet od visokih cen za meso nima takore-koč nič. Dobiček spravijo prekupci in mesarji. Kdor se hoče pošteno prepričati, naj izračuna, koliko dobi mesar n. pr. od zaklanega vola, in koliko je dobil kmet, ko ga je prodal. Natančni računi so pokazali, da ostane pri srednje pitanem volu mesarju krog 140 kron. Vrh tega je še javna tajnost, da po velikih mestih mesarji prodajajo poleg kosti, ki jih ima zaklana žival, še druge kosti, ki jih od drugod kupujejo. Tu naj se napravi red in država naj spozna, da kmet ne odira nikogar, pač pa da kmeta odirajo in na račun njegovega težkega dela hočejo živeti dobro vsi drugi.
SSSSŽL
Polititeli pregled.
AVSTRIJA.
DRŽAVNI ZBOR.
Kedaj skličejo državni zbor, še ni določeno. Najbrže šele aprila. Baje po leti zasedanja ne odgode. Narodnogospodarski odsek bo zboroval nepretrgoma, da reši starostno in onemoglostno zavarovanje.
NAŠI POSLANCI NA DELU.
Proračunski odsek zboruje že od januarja meseca in dela temeljito, a zelo počasi. Toliko stvari kliče po reformi, toliko pametnih in koristnih predlogov se stavi, da je že dvomno, če bo moglo do junija priti vse na vrsto.
Poslanec dr. Žitnik, ki je eden izmed najpridnejših odsekovih članov, je zadel v živo, ko je govoril o reformi politične upra-
ve. Ta pri nas naravnost vpije po izboljšanju. Mnogi politični uradniki ne znajo ljudskega jezika, zlasti med Slovenci in Hrvati. ali pa ga zaničujejo in prezirajo. Naši okrajni glavarji dobivajo vse vesti od — orožnikov, ki so mnogokrat enostranski. Kar ti rečejo, to je kakor pribito, orožniki so pri nas največji gospodje. Zato ljudstvo nima in ne more imeti zaupanja do okrajnih glavarstev.
Da bi župani bolje uradovali. naj bi politična uprava v dogovoru z deželnimi odbori priredila primerne tečaje za župane in občinske tajnike.
Kako se razdeljujejo državne podpore, imamo tudi žalostne izkušnje. Te se dele premnogokrat ne po potrebi, pač pa po političnem prepričanju. Zato naj se narede deželni odbori, katerim naj bi država sorazmerno številu prebivalcev in njih potrebi razdelila 10 milijonov kron.
Poslanec Žitnik ponavlja zahtevo, da se uvede splošno ljudsko zavarovanje za starost in nezgodo. To naj bi ne obsega'o le tovarniških delavcev, amnak tudi poljske in gozdne, male kmete in obrtnike.
Vlada je deloma pripravljena tem zahtevam ustreči. Toda le deloma. Pravi, da hoče pomnožiti okrajna glavarstva, pripravlja tudi načrt, da se ustanove okrožna oblastva. ki bodo posredova'a ožji stik višjih oblasti s prebivalstvom, diede na splošno zavarovanie pa stoii slabo. Vlada ima nebroi pomislekov in izgovorov. ki so večinoma prazni. Res ie. da ima vlada že iz-gotovlien načrt za starostno zavarovanie. toda vprašanje ie, če bo kedai zatrledal beli dan. Gotovo ie. da vlada najnrei no-skrbi za koristi drugih stanov, nazadnie šele — če kaj ostane — vidi tudi kmeta in delavca.
! vijo, da se s tem krati »svoboda« znanosti. — Cela ta akcija pa ima namen započeti v Avstriji kulturni boj. Wahrmund naj bi ločil državno zbornico v dva tabora, katoliškega in protikatoliškega. Potem bi se pokazalo. kje je večina. In če bi jo videli svo-bodomiselci na svoji strani, bi takoj vzdignili zastavo z napisom »ločitev cerkve od države« — pa seveda po francoskem vzorcu. Razmere, kakršne vladajo po naših visokih šolah, res kriče do neba: kažejo nam. da je sedanje razmerje med cerkvijo in državo v prihodnjosti nevzdržljivo. Naše visoke šole so skoro skozi in skozi brez-verske. dosledno iz njih izhaja inteligenca, ki je sovražna veri in cerkvi. Vlada pa ta duh podpira: zato gotovo ni daleč čas. ko se bodo duhovi ločili. Da bo pa ta boj za nas uspešen, je le eno sredstvo: katoliška organizacija.
VOLIVNA REFORMA ZA ISTRO.
18. marca se je sešel odsek za volivno reformo istrskega deželnega zbora k seji, najbrž zadnji. V odseku je volivna reforma že sprejeta. Sestaviti je sedaj le še poročilo za deželno zbornico v ce'oti. Ni dvoma, da kakor hitro se snide istrski deželni zbor. bo imela Istra tudi spremenjeni volivni red. Kar je drugod mogoče, to za enkrat pri nas vsled zasluge liberalcev še ni mogoče.
ANGLEŠKO BRODOVJE — NAJMOČNEJŠE NA SVETU.
V angleški gosposki zbornici je po-vdarial lord Lawdor. da mora aneleška voina mornarica prekašati najmočnejše brodovje dveh držav. Nek drug poslanec pa je celo izjavil, da bo imela Angleška spomladi leta 1911. tako brodovje, ki bo prekašalo brodovje vsega sveta.
BORBA NA HRVAŠKEM.
Poročali smo. da je bil hrvaški sabor sklican. Med zborovanjem so sabor obkolili orožniki. Ban Rauch pa. ki si sam ni unal v zbornico, je izročil predsedniku kralievo pismo, s katerim se sabor razpusti. S tem je bil konec komedije. Ban Ranch ima menda še tretje pismo v žeon, s katerim lahko proglasi izjemno stanje, in ki mu da:e oblast kralievega komisarja. Hrvaško liudstvo ie razburjeno. Zbornica bi bila lahko delala, a ban jo je razpustil, ker se je bal za svojo osebo in za svoje stališče. V takem nasprotju, kakor stoji ban nasproti hrvaškim strankam, se ban ne more dolgo držati. Socialni demokratje so imeli v Zagrebu shod. ki se ca ie udeležilo 4000 lindi, in ki so zahtevali odstranitev bana Raucha. Naglašali so. da ie le ban in njegova vlada ona coklja. ki ovira redno delo.
Kako je ban v Zagrebu in na Hrvaškem sploh priljubljen, kaže naslednji dogodek. Ban se je šel v sredo teden po Zagrebu sprehaiat. Ko ga je občinstvo zana-zilo. se je pričelo iz njega norčevati. Ban je šel v trafiko, da si kupi cigar in da počaka. da množica nanj pozabi. Pa ljudi se je zbiralo vedno več pred trafiko, nazadnie jih je bilo cel trg. več tisoč. Ban se tega prestraši, zato je telefoniral po zagrebško
policijo. Ta je deloma peš, deloma na konjih razgnala občinstvo in omogočila, da je pričel srečno domov. — Iz takih dogodkov si bo ban Rauch že polagoma povzel nauk. da je treba s Hrvati delati bolj po hrvaško in da Zagreb še ni na Mažarskem.
TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO.
V soboto teden so podpisali v zunanjem ministrstvu trgovinsko pogodbo, po kateri sme Srbija uvažati vsako leto 30 tisoč zaklanih volov in 60 tisoč zaklanih prašičev. Pogodbo so podpisali ministri obeh držav.
Iglavski kmetje so imeli shod, kjer so ugovarjali trgovinski pogodbi s Srbijo. Protestirali so tudi proti nameravanemu kanalu Donava-Odra, ki bi koristil le in-dustrijcem.
:
MU orstmlzncUD.
»Mladost«.
Bratie telovadci!
SDolnila se nam je želja, katero smo izrazi'i že pri ustanovitvi Zveze telovadnih odsekov, želja namreč, da dobimo svoj list. Prihodnji mesec izide prva številka »Mladosti« in je danes zadma številka »Domoljuba«. ki prinaša oddelek »Mladeniška organizacija«. Dolžnost nam je. da pogledamo pri tem prehodu naprej in da se ozremo nazai. Storim najprvo zadnje. Naša mladeniška organizacija se je v kratkem času tako lepo razvila, da je iz nie same vzrastla potreba po lastnem glasilu. Ne mine skoraj teden, da se ne bi ustanovil kje nov telovadni odsek. Vsak mesec se pridruži trdni naši armadi novo krdelo zavednih. poštenih slovenskih mladeničev. Kot mladi orli gredo vsak teden naši mladeniči na vse strani naše domovine podučevat in organizirat nove čete. Iz skromnega no-četka se je razvilo že sedaj po kratki pol-drugoletni dobi naša organizacija v pravo mladeniško vojsko, pred katero plapola Donosno zastava, ki nosi s srčno našo krvjo pisan temel:ni rek našega dela in prepričanja: poštenost in zavest, da smo sinovi naroda, ki mora neprestano delati in se boriti, ako si hoče zagotoviti svo obstanek. Kako pa je delo olajšano in koliko večje je navdušenje, ako smo si v zavesti, da nismo sami. temveč da nas je stotine in stotine, ki čutimo in mislimo enako. Kako Dri-jetno nam je v zavesti, da imamo brate ne samo po divni naši Gorenjski, ne samo na skalnati naši Notranjski, ne samo po vinorodni naši Dolenjski, temveč že na zeleni Štajerski, lepem Primorju in da čakajo vrli. zavedni koroški mladeniči, da se nam čimpreje pridružijo. Po naši organizaciji nai odpadeio meje, ki dele Slovenstvo, no naši organizaciji na) se uresniči Ideal zedl-nienie, trdne, nepremagljive Slovenije, ki naj bo ponosna hči v ponosni hiši slovan-stva.
To je delni namen našega dela. naših borb. Spolnuje se ta namen s prepričanjem, da bom odosegli te lepe cilje samo tedaj,
NEKAJ ZNAČn NFG4 IZ NAŠIH VISOKIH ŠOL.
Na vseučilišču v Inomostu predava cerkveno pravo profesor Wahrmimd. Ta je pred kratkem spisal oziroma od nekega ubeeleea svobodomiselnega jezuita prenj. sal knjižico, kier zabavlja na nainodlejši način zoper božanstvo Kristusovo. Brezmadežno Snočetie in zoner cerkev. Norčeval se ie iz katoliških diiakov in imenoval tence. ker še verujejo v katoliško cerkev. V Inomostu pa so no veliki večini katoliški dijaki. Ti so z ogorčeniem ugovarjali takim naukom, kakor iih ie stresni profesor Wahrmund. Za stvar se ie pričel zanimati tudi nanežev poslanik na Dunaju. Belmonte. Učitelj cerkvenega nrava. in smeši cerkev. Ta ie lena. Zato je imenovani poslanik nastopil proti Wahrmnndu in zahteval pri ministrstvu, da ta zapusti svojo službo: nai uči kar hoče. le cerkveno pravo nai pusti človek, ki sploh ni več katoličan. Kakor hitro se ie ta zahteva po-slanikova zvedela, je pričelo svobodomiselno časopisje besneti. Praviio ti nrosvit-Ijenci, da zatira Belmonte »svobodno znanost«. Kai bi rekli pri nas. ako bi kak katehet v šoli začel zabavljati čez vero. čez Kristusa, čez vse. kar je vernemu kristjanu svetega. Ali bi ne bila dolžnost cerkvene oblasti, takemu človeku prepovedati še nadalje učiti. To je storil Belmonte v sporazumu z Rimom. Svobodomiselci pa pra-
St 13
IJomoliab 1SKJX
Straa 195
ako bomo delali v Isti smeri kot so jo za-frtall In po kateri korakajo od uspeha do uspeha voditelji lepo prospevajoče krščanske naše demokracije. Bodimo res avantgarda teh čet. Bodimo v resnici vojaki v tej nepremagljivi armadi slovenskega
ljudstva.	.
V	teh smereh, za temi cilu so valovile dosedaj naše čete. Tudi v prihodnie mora ostati tako. N'iti za las se ne damo premakniti od naše poti. niti za trenutek ne smemo obstati. Mladina ne sme poznati počitka! Vedno naprej od dela k delu. od uspeha do uspeha, ker visoki so cilji in sovražnik preži vsak čas, da razdvoji in raznrši naše vrste. Slabi vojaki hi bili, ako bi gledali samo naprej in ne tudi na stran, kjer se skriva sovražnik, ki skuša na zvijačen in tudi odurni način prodreti naše falange. Ne bo se mu posrečilo! Zato mu jamčimo, kc poznamo našo mladino! Novo orožje smo si zbrali proti njemu. To orožje naj bo naš list. naša »Mladost«.
»Mladost«. To bo naš priiateli. naš propovednik in hraniteli. Glasilo slovenskih mladeničev bo in zato bo tak in mora biti tak kot so organizacije teh mladeničev.
Pisan bo strogo v slovenskem duh u.
Pisan bo strogo v krščanskem
d u h u.
Prinašal bo članke apologetične in socialne vsebine.
Prinašal bo tehnične članke i / telovadnice.
Prinašal bo dopise iz odsekov.
Pisma mladini se bodo nadaljevala.
V	vsaki številki bo zanimivi podlistek.
V	listu se bo priporočalo mladini primerno č t i v o.
Pečal se bo sploh z vprašanji. ki zanimajo in so važna za s I o v e n s ko m I a d i n o b r e z i z i e m e.
Cena listu bo tako nizka, da si ga nabavi lahko vsak s'ovenski mladenič. S*al bo celoletno 2 kroni, posamezne številke ID vin. Izhajal bo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu.
Brat'e! Na delo! Na agitacijo v vsakem odseku, v vsakem društvu naj se takoi določi zanesljiv p o v e r j e n i k . ki bo zbiral naročnike in pobiral naročnino. Potom poverienikov in skrbnih agitatorev hotno doseeli največ.
Urednik lista bo br. Fran Terseglav. »pravnik pa br. Ivan Podlesnik. Na zdar!
Listek.
Družina.
Novela. Spisal Ant. Erjavec.
IV.
Vijoličasto črni oblaki so se gromadili kakor težke skale visoko nad vasjo. Čez Pokrajino je legal mrak, grozo in strah vzbujajoč. čeprav je šele tretja popoldanja ura udarila v zvoniku. Hiše na vasi, tako
se je zdelo, so se stisnile druga k drugi, kakor store ptiči v gnezdu, kadar se jim bliža roparska roka. Za vasjo je bučala reka, vzdihujoča pod težo svinčenega ozračja; na njenem bregu so se priklanjale jelše do zelene gladine, trepetajoče v pričakovanju. Po vasi so šklepetala okna, otroci so bežali s krikom in strahom vsak na svoj dom.
Košarjeva gospodinja je sopihajoča, s prepalim obrazom pritekla s polja, v roki bliščeč srp in škrlatno rdeč makov cvet.
Na domačem pragu jo jo pričakovala Katarinka, žareča v lica in oči. Ponosno je gledala proti razdivianemu nebu in bila vesela in razposajena, kakor še nikoli v mladem življen!u.
»O. mamka!« je zaklicala od daleč, ko je zapazila svojo mater z žarečimi očmi. Nato je radovala:
»Olej. kako pokajo skale v nebesih — ali slišiš? Iskre se krešejo — ali vidiš? — O. makov cvet si mi prinesla, mamka0 Daj. vtaknila si ga bom v lase, da bom kakor nevesta. — Ne hodi v hišo, mamka! Tukaj počakaj na pragu! Blisk — ali vidiš? — Danes se vrne naš očka. prav gotovo se vrne. ko je tako lep. svatovski dan. Nebesa gorijo, gori med skalami, ali vidiš? O. očka se danes vrne. prav gotovo se vrne.«
Barbo je zbodlo v srce. Doslej še ni njena hči govorila tako zmedeno, in nikoli se ji ni co tako svetlikale oči. Zato ji je za-poveda'a:
> Pojdi z mano v hišo, Katarinka. Bolna si.*
Sli sta v hišo. Zunai ie zavijala nevihta okroe ocrlov. in debeli oreh ob hiši je šumel ib iečal in tolkel s krivimi vejami no strehi. Tu tam je zaeorel blisk in udari'a s'rela. Vse to se je zdelo danes Kntarinki leno in veličastno. Nič se ni bala: tudi na očeta ni več mislila. Barbo na je bilo strnh. Pokleknila ie k stolu in molila na das. Mr-mrainče ii je odgovarjal pastir Aleš. ki se je stiskal v kotu.
Pretresljivo ie molila eosnodinja. da bi HnH in dobri Boe obvaroval n'eno hišo in družino vsake nesreče — da bi io obvaroval ne samo strele in toče. amnak tudi naivpčie izeube — eosoodaria i" o*e*a. Molila ie. da bi ozdravela niena tako liub-liena hči. ubnea Katarinka, moli'a tudi. da bi nebeški Oče vii I vsai kantiico usmilie-nia v trdo srce tisteea skopuha in oderuha, ki ii nreti. da požene njo in Katarinko po svetu.
Ko ie Barba, vsa v molitev zatopljena, klečala ob stolu, in ie zunai udariala strela in blisk- in so se nodi'i oblaki čez sivo nebo. tedni ie niena hči KatarinVa ti^o odprla vrita in strnila na nrn«'. Veter Ii ie niv.^1 v lica in Nse. in debel dež jo ie škropil. Priesa le bila v obraz kakor ro*a: oči so se ji bliskale v div'i luči in lepo je žarel makov rvef v kiti Ns.
ZablisVnlo ie. Tako le zaeorelo. kakor hi se renalo nebo. vse nlamene*e in osr-nieno. Kntarinka ie razprostrla roi^e in pln-ni'a v nevihto in vihar. »Oče moj — oče mnj _ iaz te vidim — oče!« !e kl;cala z insnitn plasom. zavila nro*i bučeči in šn-^ejtj reVi za vaslo. in izeinila v d"ž'u in megli. Nevihta je razsajala za njo; drevesa
so se lomila, blisk je plamenel in bučala je reka mogočno.
Ko je nekoliko potihnilo zunaj in se je razjasnilo v sobi, je vstala Barba od stola, kjer je molila, in pogledala okrog. Pastir Aleš je na tleh špičil zob za grablje.
»Moj Bog, kje je Katarinka?« vikne hipoma gospodinja in prebledi.
»Katarinka! . . . Katarinka!«
Barba teče gledat v spalnico, potem v klet, potem na izbo — hčerke ni nikjer.
»Ko je najbolj razsajala huda ura, se je zmuznila iz hiše.« pouči pastir gospodinjo.
»Kaj? . . . Ali lažeš, fante?«
»Vi ste molili, ona je hitro odprla vrata in stekla. Videl sem in slišal.«
>Fante, ti lažeš! Sai mora biti doma!«
$e enkrat je preiskala in preteknila vse kote po hiši — zaman, hčerje ni nikjer. Zunai nalahno rosi dež in iz dalje se čuje bobneč grom. Barba trepeta po vsem telesu. — Moj Bog. ali še nisi poslal dovo'j križev in težav nad družino brez očeta? — S prosečim pogledom se ozre gospodinja na podobo žalostno Matere božje, erre v spalnico in si ogrne ruto čez pleča. Nato zapove Alešu:
»Varuj dom! Jaz grem povprašat okroe sosedov po Katarinki.«
Med tem švigne senca mimo okna. v veži zacvilijo vrata in prikaže se — Štefin. Barbi se skoraj zavrti v glavi, ko ga vidi stopiti čez prae. premočenega v dežju in z zmečkanim klobukom.
»Kaj že'ite. ?tefin?« vpraša Barba z navidezno mirnim elsaom. toda s težko slutnio v srcu. Stefin oblastno otene dež s klobuka, sede na klop in položi koščeno roko čez mizo.
»Prosim vas. ne uničite me! Povejte hitro, kai želite? Meni se mudi od hiše.« dé eospodinja napol odločno, napol strahotna.
»Semkaj sedi. Barba!« zategne Stefin,
»Lepo vas prosim, ooveite hitro! Katarinka le v nevihti izeinila in jo grem iskat. Blazna je — saj veste -- in se ji lahko nreneti nesreča. Moj Bog!« vpile Barba in nemirno popravlja ruto na plečih. Zunai se vnovič kopičijo oblaki in dež lije bolj in bolj na gosto.
»Se ti prav nikamor ne mudi. Semkaj sedi. Va*ne reči moram še danes govoriti s teboi. To vse se ne da povedati v prvi sani.« odeovaria $*efin počasi in s škodo-želinim nasmehom v elasn. Barba stoli ob vratih, nemirno, ne vedoč. kaj bi storila. Nato d č:
»Poveite no. po kaj ste prišli. Tako čudno se vedete.«
Sterin se pogladi po razoranem čelu in se zasmeje:
»Ha-ha. po kai sem prišel? Čisto kratko in ra7umliivo bom povedal. Tiriat sem nrišel svoi denar, trdo privarčevani denar. To se nravi, če v enem tednu ne prineseš k definii dva tisoč troldinariev. te izročim sodniii. in tvo'e posestvo z baito vred Pride na boben. Tako je. ti moia nekdania — ttihm — ti si me pahnila nekdai kakor nsa od sebe. ko sem te prosil, da bi mi dala roko v zakon, in danes ie prišel zate in zame povračilni dan--ali me dobro razumeš, Barba? Če v enem tednu ne po-
DomoHub 190«
ravnaš dolgov, odideta ti in Katarinka po svetu s palico in malho. Ha-ha!«
Barba ie obstala pri vratih kakor oka-rneneia. Gledala je nemo Stefina, kako se je nagnil z dolgimi, ozkimi prsi čez mizo in se krohota! Škodoželjno in privoščljivo. V grozi ii je drhtela vsaka mišica na telesu. Ruta. ki jo je ogrnila okrog pleč. ji je spolzela na tla. roke so se ji trdo sklenile same po sebi. in pobledel ji je obraz. Iz oči ji ni hotela kaniti nobena solza.
Stefin se je zravnal pri mizi pokonci. Bil je velik, da se ie skoraj stropa dotaknil njegov pokvečeni klobuk. Pričakoval je, da bo — kakor se je že zgodilo — Barba pokleknila predeni in ga za Kriščevo voljo prosila usmiljenia in potrpljenja. Toda Barba se je spomnila moževih besedi: v očeh ji je zagorel ponos, kakor ga more čutiti le žena. in stopila je pred okrutnega upnika:
»Storite, kar se vam zliubi! Ne maram več uživati vaše milosti! Teden dni bom čakala, morebiti vendar-le pride rešitev iz Amerike. In če rs pride, pa nai se zgodi, kar hoče. Vašega Aleša vzemite s seboj, ne potrehuiem ga več za delo. Te dni. kar jih bom še preživela na domu. hočem ostaM sama s svojo liuHieno hčerjo in ne maram, da bi vaš sin gledal solze moie nesreče. Zdai vas prosim, da odidete, poiskati moram Katarinko.«
Ciovorila je Barba navidezno tako mirno in premišljeno, da le Stefm osupnil. Ko je gleda! njene svetle oči in stroge poteze na obrazu, se je spomnil t,.stega tre-notka pred štirinajstimi leti. ko mu jepokazala vrata, bogatemu snubcu. P«"0«"3 v obraz. Zdaj so se že zarezale gube t p-Ijenja v njena lica. izginila je svezost mladosti, samo ženski ponos še ostal v njem
dUS,'>'Torej Aleša ne maraš.« dé Stefini isto-tako mirno. »Ampak boljšega zaroda ie on. kakor tvoja blazna hči. ha-ha. Čudna
bolezen ha-ha —.«
Barbi je zakrvavelo srce ob teh besedah. izgovorjenih v maščevalnem zasmehovanju. V njej se je vzbudila — mati: mati. ki brez mej ljubi svojega otroka in ne pusti nobenega madeža na njem. Iskrile so se ji oči. žile na sencih so se ji napele m kri ji ie plula v glavo. Dvignila je desnico ter pokazala vrata:
»Proč iz hiše — poberite se! Vi — tak umazanec — bodete blatili mojo hčer? — Proč!«
Stefin se je počasi s svojim doleim telesom maial proti vratom in se krohotal. Ko ie stopil na hišni prag. tedaj ie stisnil pest proti Barbi in zapretil: »Čakaj coner-nica. — čez ta prag. ki danes stojim na njem. te bom čez mesec dni pahnil kot be-račico na cesto. — Aleša, ki si ga že toliko
časa morila z lakoto, pošlji še nocoj na moj dom. _ o, ti že pokažem!«--
Stefin je zaklel in odšel. Dež je v debelih kapljah tolkel na zemljo, in že se je napol mračilo. Barba se je v obupu zgrudila pred podobo žalostne Matere bož)b, in pričela jokati in ihteti. kakor bi se ji trgalo srce iz prsi. Naenkrat pa se je spomnila in planila pokonci, pobrala ruto na tleh ter hitela po vasi, od hiše do hiše vprašujoč po hčerki. Dež je lil s črnosivesra neha, da so stale široke luže po travnikih in sc svetlikale v mrazu.
Pozno v noč šele se je vrnila Barba na dom _ brez Katarinke — kakor zid bleda v obraz. Trepetala je od žalosti in bolesti: o svoji hčerki ni izvedela nikjer ničesar.
A'eš je spal na kloni pri peči in nekaj govoril v saniah. Oospodinia ea ie motila v miru, pokleknila pred žalostno Mater božio in ihtela in molila doleo. doleo. Se vedno ie upala, da se Katarinka vrne ponoči. ali drueo jutro zarana. toda zaman. Mini'a ie noč in zaeorelo jutro — hčerke pa ni bilo. Povsod je iskala za nio drueri dan in povpraševala Hudi. a vsi so zmaie-vali z ramami in oomilovali ljubečo mater.
_Zvečer ie zanlemenela na črnem nebu
lena zvezda, utriniaioča se v zlatih nrame-nih: visoko, visoko nad nio se ie rndova'a v nebeškem veselili KoSarleva Katarinka.
(Dalje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Cesar ie v zadnjem času zopet malo obolel in sicer na nahodu. Vendar pa je izključena po mnenju zdravnikov kaka resna nevarnost. Presvitli cesar prebiva v svojem najljubšem gradu v Senbrunu pri Dunaju. Da ni stanje vladarjevo tako neugodno, se razvidi odtod da vsak dan zaslišava razne dostojanstvenike.
Novi deželni glavar kranjski. Dunajski listi poročajo, da ie presvetli cesar imenoval za kranjskega deželnega glavarja dvornega svetnika, državnega in deželnega poslanca S. L. S. gosp. Frančiška Suklie'a. Njegov namestnik bo poslanec baron Lichtenberg. — Kakor se čuie. se vrše pogajanja radi sklicanja deželnega zbora.
Kranjski liberalci se po stari navadi zopet upirajo razširjenju volivne reforme za deželni zbor in se pri tem sklicuiejo na klaverno zmago po mestih. Poslanci S. L. S. ne bodo prei mirovali, dokler ne dobi slovensko kmečko liudstvo svojih pravic. V izključno kmečki deželi, kakoršna ie Kranjska, mora kmet gospodovati in če si radi tega vsi liberalci raz-bijeio svo'e trde buče. Liudstvti nainrvo pravice 'n potem se bo pričelo redno delo.
Važno za Slovence, ki iščejo kruha po velikih mestih. »Slovenska krščansko - socialna zveza« izda izkaznice, na katerh bodo oni. ki 'ščeio zaslužka na Diinaiu. Oradcu, Trstu. Puliii. I iubliani. fiorici. Celovcu in večjih industriiskih krajih, našli naslove naših društev, shaial'SC somišljenikov. zavetišč in priredb naše organizariie: Potrebna navodila dobe naSa društva in žnntii uradi.
RnnarsM nanad v Trsfn. Ronarla prlleta. V nedelio. dne 15. t. m. zvečer v mraku ie neki Josip F. stoni! malo natrVan iz krčme »Bania-hika« v ulici Punta dei Forno v Trstu, kar ga ob'ame nek neznanec. F. se ie irkušal izviti, toda zaman. Med tem mu je drug neznanec preiskoval žepe ter mu pobral vse drobiž. F. ie
začel vpiti in prihitela sta dva policijska agenta, ki sta napadalca prijela in aretirala. Pišeta se Anton B. in Anton BI., prvi 18, drugi 20 let star, oba težaka. F. je izjavil, da sta mu vzela štiri krone.
Koroška kmetijska družba in Slovenci. Omenjena družba je zopet pokazala, kako naklonjena je Slovencem. Kakor je namreč za nemški del dežele imela potovalne učitelje za čebelarski pouk, tako iih je v preteklem letu nastavila tudi za slovenski del. in sicer v osebah, g. A. Martiniaka, nadučiteiia v Med-goriah. g. J. Krebsa, ličitcPa na Lcšah, in g. Horvata, učitelja v Cačah. Pa ravno za pli-berški in velikovški okraj, ki je najbolj slovenski. si ie poskrbela za slovenskega potovalnega učitelja (za čebelorejo) Nemca! Kaiti g. Krebs ne zna nobene besede slovenski. To se pravi s Slovenci norce briti!
S. L. S. na Kraniskem ie priredila v zadnjem času nekaj dobro obiskanih shodov. V nedelio 15. t. m. je imel deželni noslanec dr. Lampe shod pri sv. Trojici nad Cerknico. — Na praznik sv. Jožefa sta priredila deželna poslanca dr. Lampe in Mandeli ziutra.i po prvi sv. maši shod na Mirni, popoldne pa v St Rupertu.
Katoliško Izobraževalno društvo se ie
ustanovilo na god sv. Jožefa v Smledniku. Govoril ie na ustanovnem shodu g stolni vikar Smolnikar iz Ljttbliane.
S Koroškega. Zadružnega tečaia v Celovcu se ie udeležilo okoli trideset mladen čev in mož. Tečai ie usnel nrav imenitno. — llmrl ie dne 8 t. nil v St. Petru vnokoieni župnik,
Lmi rKaitna' ?tar 77 ,et dobro znan vsem stareišim romariem naše božie noti ker
n T • S? °Prav,'a' bi božio službo V St Petru ie b.l od leta ISfiO. Pogreba, ki ga je vodil preč. g. prošt Fl. Isop iz Spod Dravo! erada, se ie udeležilo zelo mnow Judstva
Nagrobnico je v iskrenih besedah govoril pa-meški župnik, g. Ivan Rotner. Naj počiva v miru!
Mokraška hinavščlna. »Delavski list«, glasilo socialistov na Primorskem, piše dne 25. febrnarja t. I.: »Dolgo časa so se prepirali med seboj liberalci in agrarci. ter hodiii po Oor'škem. Končno so kandidate našli v svojih voditeljih. Cel čas svojega obstanka so pripovedovali agrarci, da se mora kmet med seboj združiti. Liberalce so zmerjali, da se ie človeku kar gabilo. Sedaj so se pa združbi s tisto stranko, o kateri so vedno trobentah, da ni naredila še ničesar v prid ljudstva. Takrai so imeli prav. Kako pa se more še kai zaupati ljudem, ki so se še nedavno med seboi obreko-vali in napadali, da je bila groza. Kako nai se zaupa dr. Franku, ki je hotel prodati svojo stranko najprej klerikalcem, ker se mu ni posrečilo. io ie prodal liberalcem. Kdor hoče. da se bo delalo v deželnem zboru za nrave ljudske koristi, ta naj glasuje samo za kandidate socialnodemokratične stranke.« — rta.e 9. marca pa so šli vsi sociji kakor en mo7 volit iste agrarce in iste 1'beralce ki so iih še dne 28. febr. zmerjali za komediiante. Vi mokrači. Vi ste — hinavski komedijanti! Vi ste brez glave, ker morate storiti, kakor pride z Hu-na'a — judovski »Befehl«. — Op. uredništva: Ravno tako so delali rdečkarii tudi pri drüav-nozborskih volitvah v Liubljani in pri zadnjih deželnozborskih volitvah v Idriji. Preje so zabavljali na vse pretege čez liberalce, pn ožji volitvi so pa vsi do zadnjega moža eia-sovali zanie. Z rdečo in liberalno bando nika-kega stika!
Žalitev vere in cerkve. Vseučiliščni profesor Wahrmund v Inomostu ie v govoru m pisavi razžalil versko čustvo katoličanov, veliko razburjenje ie zavladalo med Tirolci nad to predrznostjo. Tirolski državni poslanci so
se pritožili pri ministrskem predsedniku in na-učnem ministru. Spis profesorjev je že zaplenjen. Tirolski poslanci zahtevajo zadoščenje za kat. cerkev in ne bodo dali prej miru dokler ga ne dosežejo. Imenovani profesor jc tak0 grdo in bogokletno žalil Kristusa, sveto liostijo, Mater božjo in katoliško cerkev, da ' ljudstvo ne more tega prenesti. Niti kak žga-njar se ne spozabi tako daleč, da bi kaj takega izustil, kar je zapisal proiesor na katoliškem vseučilišču v Inoinostu. Sam namestnik sv. očetu poslanik Granito di ßelmonte je šel k zunanjemu ministru Aehrenthalu in zahteval, da se ta profesor odstavi. Vsled tega je nastal silen krik po vsem židovskem in liberalnem časopisju. Tudi slovenski liberalni časopisi, v prvi vrsti umazani »Narod« se potezajo za bogokletnega brofesorja in vpijejo nad papeževim poslanikom, ki je nastopil za katoličane. Liberalci po vseh krajih zadnji čas na vse kriplje delajo na to, da bi vneli pravi verski boj v Avstriji in po zgledu francoskih frama-sonov zatrli cerkev in zaplenili njeno imetje, a v Avstriji je hvala Bogu še veliko število dobrih katoličanov, ki ne bodo nikdar dopustili, da se spolr.ijo satanske namere liberalcev in socialnih demokratov. Dobro pa je, da je naše ljudstvo poučeno o teh namerah, da bo popolnoma spoznalo liberalce in jih prepodilo iz vseh javnih zastopov.
Doktor modroslovja postane dne 26. t. m. naš rojak iz Bučke č. g. Anton Ratajec, ki pride za profesorja v knezoškofijske zavode v St. Vid nad Ljubljano. Iskreno čestitamo!
S Štajerskega se nam piše: Glavno ogrodje »narodne« stranke je liberalno učiteljstvo. Bilo bi torej pričakovati, da se bo ta stranka posebno potegovala za narodno ljudsko šolo. A kaj je njeno »narodno« delo? Zabavljanje proti Kmečki zvezi in njenim pristašem. Ljudska šola nas bo ponemčila, liberalno učiteljstvo pa se iz strahu pred nemško vlado ne upa ganiti za narodne pravice našega ljudstva v šoli.
Občina Raztez na Štajerskem je imenovala zaradi mnogih zaslug za občino dne 19. jan. t. I. častnim občanom sledeče čč. gg.: dr. Anton Medved, profesor v Mariboru; Jože! Cerjak, župnik v Rajhenburgu; Makso Ašič, kaplan na Ponikvi ob juž. žel.
Sv. Peter v Sav. dolini. Tukajšnja župnija je podeljena čast. gosp. dr. Iv. Jančiču.
Novo mašo je pel na sv. Jožefa dan v Celovcu č. g. dr. Josip Ogorek. Novomašnik .'e star 64 let. Rodil se je leta 1844 v Galiciji. I'o dokončanih gimnazijskih razredih se je posvetil profesorskemu poklicu. Kot profesor ie deloval od leta 1873 do 1874 v Ljubljani, v Novem mestu pa od leta 1874 do 1881. Ko je stopil g. profesor v pokoj, je potoval v Run, kjer je študiral bogoslovje. Dasi v 64. ktu je č. g. novomašnik še mladeniško čil. Govori poleg poljščine, nemški, slovenski, lasni, irancoski, ruski in rusinski jezik. Svoj niašniški poklic bo izvrševal v celovški škofiji.
C. kr. pletarska šola v Dolskem je priredila 22. t. m. v šolskem poslopju jako zanimivo razstavo pletarskih del.
Čebelarsko društvo je imelo občni zbor iu }{ m" v Ljubljani. Navzočih je bilo samo ö4 članov. Kot zastopnik štajerskega čebelarskega društva je bil navzoč g. Jurančič. G. pukovic se je izrazil, da je pripravljen prirejati predavanja tudi po Koroškem in ustanav-Jatl ondi podružnice, ker imajo sedaj samo eno. Predlog je bil kajpada z veseljem spre-
jet.
»Zadružni Dom« v Ljubljani. »Zadružna
zveza« v Ljubljani je kupila Oraizarjev hotel na Dunajski cesti za 195JOOO K- V hiši, ki se bo
primerno uredila, bodo nastanjena društva: »Zadružna zveza«, »Gospodarska zveza«, »Mlekarska zveza«, »Zadružna tiskarna«, | »Obrtna kreditna zadruga« in »Občinska hranilnica«. Gotovo bo ta napredek naše stranke ; razveselil vse naše somišljenike.
Trst ima po najnovejšem štetju že 210 1 tisoč prebivalcev.
— Najnovejše o turškem romanju. Do
! današnjega dne je oglašenih že toliko romarjev, da jih zaenkrat ne bo mogoče več i veliko sprejemati. Več kot 400 jih namreč I en vlak ne more sprejeti, ker jih je nemo-1 goče med potjo prenočiti in v naglici na kolodvorih pogostiti. Sprejemajo se torej nadalje samo še moški udeleženci, a tudi le do določenega števila. — Če bo mogoče dobiti še drug vlak, potem bomo oglaševanje zopet odprli za vse brez razločka. Če bo do tega prišlo, se bo razglasilo po naših listih. Po pošti poslane oglasnice bomo sicer sprejemali še cel mesec marec, toda brez vsake obveznosti. Prosimo torej, naj se le oglasi vsak, kdor misli iti v Lurd, da moremo presoditi, ali kaže prirediti drugi vlak ali ne. Z a p r v i vlak se pa ženske več ne sprejemajo.
Slovenec ustreljen v Ameriki. O tem še poroča iz Pueble »Glas Naroda«: V nedeljo, dne 9. svečana šel je rojak Josip Rus v družbi kakih šest do sedem rojakov v eno tukajšnjih predmestij, v katerem i\\i izključno Slovenci, na neko vasovanje, ali bolje, po slovo. (Namenjen je bil drugi dan odpotovata v domovino.) Nazaj gredoč po cesti, ki je le slabo ali skoraj nič razsvetljena, šli so po dva in dva skupaj. Pokojni je bil zadnji. Kar poči strel iz revolverja od druge strani ceste in kroglja pogodi nesrečnika skozi hrbet v srce, da se takoj zgrudi mrtev na tla. Drugi rojaki, slišavši strel, so jo takoj urnih krač popihali. Le eden je ostal in se zoperstavil napadalcu, ki je pa tudi na tega streljal; ali vendar ga ni mogel premagati in napadalec ie ušel. Potem pride nekaj rojakov nazaj in vidijo tovariša mrtvega. Nesli so ga do prve hiše, ali bila je vsaka pomoč odveč. Pokojnik ie bil doma iz Struške fare na Dolenjskem. Bil je oženjen tri leta; ženo je bil poslal pred enim letom v staro domovino, kamor je bil tudi on sam namenjen. — Napadalca v osebi nekega Ličana, se je posrečilo prijeti hrvaškemu policaju Nik. Bado-viču.
Korno poveljstvo v Ljubljani. Iz popolnoma zanesljivega vira se nam poroča, da je povsem gotova stvar, da se premesti v Ljubljano korno poveljstvo. Izšla je že tozadevna naredba višje vojaške oblasti, v kateri so obsežena navodila za predpriprave. To popolnoma verodostojno poročilo iz zasebnega, iz Gradca dospelega poročila, glasom katerega je menda že pred več dnevi došla tozadevna naredba ljubljanskemu vojaškemu postajnemu .poveljstvo. Ni več dvoma, da dobimo v do-glednem času v Ljubljani korno poveljstvo.
Zahtevana osebna vlaka med Ljubljano in Trstom namerava vpeljati južna železnica, vendar pa ni še gotovo, če že s 1. majem tega leta. Vlak št. 73 bi odhajal iz Ljubljane ob 9. uri 43 minut in prihajal v Trst ob 2. uri popoldne. Vlak št. 76 bi vozil iz Trsta ob 1. uri 40 minut in dospel v Ljubljano ob 6. uri 25 minut zvečer.
Trlumlalnl začetek narodnega delovanja na Tržaškem in v Istri. Vesela novica 1 Slovenska ljudska stranka gotova I Prišel je dan vstajenja in rešitve za tržaškega in istrskega kmeta in delavca. Pri predavanju «Sloven-
skega kršč.-soc. izobraževalnega društva« pri Sv. Ivanu pri Trstu se je soglasno z lstrani, Kraševci in Goričani sklenila ustanovitev S. L. S. naTržaškem in v Istri. Ljudska posojilnica in hranilnica pri Sv. Ivanu pri Trstu ie namreč imela od 9. do 12. t k. v prostorih »Našega Doma« pri Sv. Ivanu zadružni kurz. Vodila sta istega gg. ■ potovalni učitelj Puše-njak in nadrevizor Pele. V pondeliek ob 3. uri bila je otvoritev istega in pozdravil je navzoče g. S. H. Skerlj, načelnik obrtnega in konsum-nega društva ter »Ljudske posojilnice«. Posebno v iskrenih besedah je pozdravil depu-tacijo »Zadružne zveze« iz Ljubljane. Gosp. dr. Lampe se je zahvalil v krasnih besedah za pozdrav, in govoril o potrebi zadružništva. O zgodovini zadružništva pa je govoril gosp. voditelj. Vsaki večer je imelo »Slov. kršč. soc. izobr. društvo« svoja predavanja. V pondeliek ie govoril g. dr. Lampe o kapitalizmu. Oglasil se je k besedi g. Bolčič iz Boljunca, ki nam je oslikal stan zgornje tužne Istre. G. Skerlj je popisal razliko med našimi in kapitalističnimi društvi. V torek zjutraj je orisal voditelj načela rajfajznovk. Zvečer pa je imel drugo predavanje g. dr. Lampe o izobrazbi. V sredo ie prihitel med. nas naravnost iz Dunaja g. dr. Krek. Prišel bi že prej, a nujni posli so ga zadržavali. Zvečer je bil burno pozdravljen od množice ljudstva, in predaval je o delavskem vprašanju. V četrtek (žal prezgodaj) bil je sklep našega kurza. Predaval je g. dr. Krek o kmečkem vprašanju. Govoril je še g. dr. Lampe o namenu S. L. S. in povedal, da ona nima namena prinesti na Tržaško bratomor-skega boja. Končno se je določilo, da se na Tržaškem ustanovi »Slovenska ljudska stranka«. Gosp. Cenčič je raztolmačil namen te prekoristne stranke in njeno stališče. — Naše »Slov. kršč.-soc. izobraževalno društvo« je imelo dne 9. t. m. svoj I. redni občni zbor. Iz tajnikovega poročila smo razvideli, da je imelo društvo v petmesečnem delovanju 10 sej in dve veselici ter nekoliko predavanj. Naznanil je tudi veselo novico, namreč, da se odpre z današnjim dnem ljudska knjižnica. Predsednik se je zahvalil g. tajniku za njegovo neutrudno delovanje za društvo, ter podal besedo gosp. blagajniku. Iz poročila blagainikovega smo razvideli, da je imelo društvo do 3. dee. 1907 stroškov K 47 37, dohodkov pa K 175 40; od 1. januarja 1908 pa stroškov K 192 02, dohodkov pa K 207 02. Poročilo ie bilo od udov odobreno in blagajniku se izreče zahvala. Sledila je volitev. Izvoljeni so bili predsednikom A. Čok, podpredsednikom V. Mislej, tajnikom I. Križman, njega namestnikom J. Afrič. blagajnikom J. Stranj, njega namestnikom J. Cer-goli in knjižničarjem M. Sosič. Za pregledo-valca računov pa Ivan M. Marc in J. Skabar. Potem je imel predavanje č. g. J. Ukmar o zgodovini in pomenu knjižnic.
Gorenjski čebelarji in kupci se sestanejo dne 25. t. m. ob 1. uri popoldne v Podnartu, ob pol 2. uri v Podbrezju pri Pavlinu in obiščejo cerkev na Tabru, kamor vabijo somišljenike.
Šmarnice 1908; Lurškl tnajnlk. Za letošnje jubilejno leto si pač ni mogoče izbrati primernejšega šmarničnega berila, kakor krasne šmarnice pokojnega župnika Franca Marešica z naslovom »Lurški majnik«, katere je ravnokar izdala v drugem popravljenem natisu »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Marsikateri se še spominja, s kolikim zanimanjem so sledili pred 24 leti Marijini častilci šmarničnemu berilu, ki je popisoval dogodke priproste deklice Bernardke in Marijina prikazovanja. Kakor rečeno, je tega že 24 let in vsi, ki so pred 30. letom, še niso čuli teh šmarnic, oni pa, ki so jih že slišali, se posameznih dogodkov le
še medlo spominjajo; čas jim iih je že zbrisal iz spomina in bodo ponovnemu berilu sledili še z večiim zfeniinaniem. Vsakdo bo rad pritrdil da primernejšega in zanimivejšega šmar-ničnega berila ni bilo mogoče izbrati in ne bo odveč, da te šniarnice ob petdesetletnici teh čudovito lepili dogodkov še enkrat slišimo. — Danes, ko se toliko ruje proti veri, cerkvi in njenim napravam, so te šmarnice posebno na mestu; saj pravi prireditelj drugega natisa v predgovoru: »Lurd je glavna priča božjega bivanja. Lurd je velika obramba naše edino prave vere v teh veri sovražnih časih, v Lurdu je Bog ua očividcu način pokazal in kaže da še živi, da je on gospodar narave 111 da še vedno vlada svet.« Nov natis je nekaj spopol-njen in slovnično popravljen, in ima na koncu tudi najpotrebnejše masne in druge molitve ter nadomestke molitvenik. Knjižica velja trpežno vezana z zlatim napisom K 220, po pošti 10 v. več. Stvarna ocena šmarnic sledi.
Naše zahteve do železnic. Dne 5. t. m. je državni poslanec dr. Korošec v proračunskem i odseku pri posvetovanju o železnicah še en- ] krat povzel besedo ter označil zahteve slo- j venskih dežel do železničnih uprav. Govornik j navaja želje kmečkega prebivalstva glede pre- i važanja živine. To prevažanje sc razvija za ■ današnje razmere mnogo prepočasi. Določila i prometnega navodila šc podpirajo to počas- : nost. V par. 65 se dovoljuje postajnim uradom j štiri dni časa, predno so primorani prevzeti , naznanjeno živino. Tudi rok za pošiljatev je , po par. 47 mnogo predolgo nastavljen. Ce pa ] že ta določila ostanejo, potem se naj železni- j škim uradom pove, da se smejo teh določil posluževati le v izrednih slučajih, nikdar pa, da bi nagajali občinstvu. Ker je že oglašen za j besedo, izrazi tudi v imenu zastopnika za Kranjska, dr. Žitnika, željo tamošnjih konje-rejcev. da se prevoz konj vrši po ta rifu za težo in ne za prostor, ter da se zniža normalna tarifna teža za 1 konja, ki znaša sedaj 14Ü0 kg. V imenu istega poslanca se obrača tudi do železniškega ministra, da upliva na južno železnico, naj oskrbi za prevažanje mleka do-sebne hladilne vozove. Iz Kranjskega se vsako leto izvozi okoli osem milijonov litrov mleka v Trst. Taki hladilni vozovi sc potrebni tudi za uvoz rib v notranja mesta. V narodnem cziru se pritožu:e zaradi razmer na državni železnici Celovec-Jesenice in pa Velenje-Celje. Navaja slučaje, da so uradniki žalili Slovence s psovko »windisch« in se pritožuje zaradi ravnanja železniškega urada v Celovcu nasproti družbi sv. Mohorja, ki lani ni hotel sprejeti slovenskih voznih listov. Na progi Velenje-Celje je venda1" enkrat treba trdi slovenskih napisov, na cestah prečnic in čuvajnic.
Uinrl je dne 8. sušca na Rodici pri Mengšu Fran Kos v starosti 17 let. Bil je ranjki vzoren mladenič in desna roka svoje matere. Kot član izobraževalnega društva je veliko deloval, pri igrah ga bodemo zelo pogrešali Bil je tudi zvest sin Marijine družbe, bil ie marsikateremu družabniku v lep zgled!
»Domoliubovim« naročnikom, ki se pritožujejo. da ne morejo vselej dobiti lista v soboto, oziroma nedeljo, s|)oročamo tem potom, da »Domoljub« res izhaja ob četrtkih, a se mora tiskati tri dni, tako da šele v petek zvečer ali pa v soboto moremo odposlati vse naročene izvode. Ako ie pa v tednu praznik, se pa razpošiljanje še bolj zakasni in pri najboljši volji ne moremo vsega odpraviti v petek zvečer. Skušali pa bomo po najboljših močeh, da bomo kolikor možno ustregli željam cenjenih »Domoljubovih« bravcev.
Z Iga. Skrajna nemarnost je, da so poljska pota v naši občini tako slaba. Letošnjo zimo je kilo dovolj prilike, popraviti, kar je potrebno,
da bi ne bilo sedaj treba tako živine trpinčiti. Bo pač treba pri bližajočih se občinskih volitvah pomisliti, komu naj se v bodoče izrocc občinske vajeti v roke! —
Iz ljubljanske okolice.
Hrušica. Za našo šolo ie kranjska hranilnica dovolila precejšnjo podporo v ta namen, da se izkoplje na šolskem vrtu vodnjak. 1 rav je to, ker je imela ta šola z vodo vedno sitnosti Pri sosedih se mora sedaj dobivati voda in za to seveda nekaj plačevati. Ali bi ne bilo že zdavnaj bolj pametno narediti svoj vod-niak, ki bi bil že plačan s tem denarjem, kar se ga je izmetalo za sosedovo vodo? Menda bo vsaj sedaj kaj, ko je kranjska hranilnica dala denar na razpolago. Videti in čutiti še ni nič. Vse mirno počiva, nihče se za vodnjak ne zmeni. Tudi šolski vrt je v stanju razdejanja, ograja njegova tudi kliče po usmiljenem srcu.
Štepanja vas. Obiskaval nas je pred kratkim neki fante, ki je sprejemal naročnino na »Bogoljuba« in »Domoljuba«. Nekaj se nas ie naročilo, pa bi skoro ne bil dobil nihče, kar je naroč.l. Povprašali smo pri upravništvu obeh listov, kako ie, pa so nam odgovorili, da niso cd tam nikogar poslali in da tudi nikakega naročila niso prejeli. Dognali smo, da je oni fan-talm hotel naročati za svoj žep. Prisiljen jt šele pozneje poslal naročnike na upravništvo, denarja pa še sedaj ne. Bil je fantek menda iz D. M. v Polju. Pozor pred takimi naročevalci! Naročajmo raje sami v upravništvu ali pa po našem g. kaplanu. — Naša postna opravila v nedeljah in praznikih je dosedaj nekol.ko oviralo grdo vreme in slaba pot, ki posebno zadržuje Ljubljančane. Prav živahna pa je mladina, ki se kòsa pri pomarančah, kdo jih bo več in boljše »sekal«. — Posestnik Mrak dela novo poslopje za živino. Naredil bo hlev po novejšem načinu, kakor jih delajo sedaj vsi. ki imajo kaj smisla za kmetijski napredek. — V zadnjih dneh se je naročilo na »Domoljuba« sedem novih gospodarjev. Prav je to, saj »Domoljub« prinaša večkrat zanimivosti iz našega konca. Nagovarjajmo šc tudi druge, da se naročijo in izvedo, kaj je novega po svetu.
Bizovik. Perice še nismo vsega povedale. Dosedaj vam je znano, koliko trpi naš rod. Ne veste pa še, kaj pride iz tega trpljenja. Pridite v Bizovik in vprašajte, kakšne so stare perice. Prav rade vam bodo potožile svoje bolečine. »Giit« — kakor pravimo pri nas — jih trga po celem životu, roke so vse ozebljene, noge pa »potogramaste«. Ce bi še sploh mogle hoditi v Ljubljano, bi »kruncale« in »cincale« po cesti, da bi se jim smejali. In to vse pride od pranja, ker so bile prej vedno v vodi, ali vsaj ob vodi, kakor žabe. Take so stare perice, ki so ostale še pri življenju. Pa jih ni veliko, ker perice ne delamo visoke starosti. Vedno pre-hlajenje jih navadno kmalu spravi v krtovo deželo, da začno veliko prezgodaj z nosom podpirati zemljo. Vidite, to so dobrote peric. Morebiti pa imajo vendarle kaj dobrega, si boste mislili vi zvedavi bralci, morda je njihova hrana prav taka, kakor tistega bogatina v svetem pismu, ki se je vsak dan imenitno gostil m se iz ubogega Lazarja norca delal No, če ste radovedni, vas povabimo za en dan k našim mizam. Pravijo, da itnajo ženske rade tri sladke reči, namreč: cuker, med, pa tržaške fige. Pa tega pri nas ne boste dobili. Malo sladkorja že še, drugih dveh reči pa ne Zjutraj je čaj, kave se pri nas malo spije, ker ie predraga, nam pa ne nese; za kosilo ie zelo velikokrat zopet čaj, kadar je pa lepo vreme pa še tega ni, ker vsaka hiti prati in obešati-zvečer pa zopet čaj, ker se hitro naredi in pri-
meroma malo stane. Tudi otroci morajo biti s tem zadovoljni. V ponedeljkih smo pa cel dan ob tešči slini, če se nas kaka dobra mestna mamica ne usmili in nam ne ponudi kakšnega »štamperlčka« ali pa prigrizka. Taka je naša »bogatinova miza«. Ali imate apetil?
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja
g Kitarsko društvo v Domžalah. V nedeljo, 15. marca, se je vršil v Domžalah ustanovni shod društva, ki utegne postati izrednega pomena za Domžale in za vso bližnjo in daljno okolico. Ustanovilo se je »Kitarsko društvo«, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki bo imelo namen: 1. oskrbovati svojim udom po najnižjih cenah potrebščine (slamo i. dr.) za pletenje umetnih kit; 2. kite po naročilu svojih udov taistim kolikor mogoče ugodno v denar spravljati; 3. snovati podučne tečaje, predavanja i. dr. v povzdigo pletenja umetnih kit. Svoj delokrog bo raztezalo na ves kamniški in ljubljanski politični okraj. Odbor se je izvolil sledeči: beneficiat Fr. Bernik, načelnik; župan Matej Janežič, podnačehiik; vinotržec Anton Müller, župan Janez Dime, tesarski mojster Franc Ravnikar, posestnik Ivan Si-cherl, odborniki. V nadzorstvu so: posestniki Franc Končan, Gašper Juvan, Janez Habjan, Franc Raline in Peter Cerar. Ustanovitev tega društva mora z veseljem pozdraviti vsakdo, komur je blagor ljudstva res pri srcu. Pletenje kit ie po vsem kamniškem okraju že starodavna zimska hišna obrt. Dočim pa se ie prejšnje čase precej zaslužilo s to obrtjo, je zaslužek danes tako pičel, da se komai blago izplača, ki se porabi, a ne delo in trud. V kratkem bi morala ta obrt popolnoma prenehati, če se temu kako ne ixmiore. Obžalovati pa bi bilo, ko bi tukaj ta starodavna hišna obrt, ki je ljudstvu že kar v krvi, propadla, ko drugje vlada in tudi drugi toliko storijo, da se sploh kakoršnakoli hišna obrt vpelje. Naj bi torej novoustanovljeno kitarsko društvo pripomoglo, da se kitarska obrt, ki n. pr. na Laškem nad 5U.OOO I j udii preživlja, tudi pri nas zopet povzdigne! Jasno je po sebi: napredka, poduka, strogega nadzorstva je potreba, da domače blago pride zopet v kredit in pa reklame tudi na zunaj. In ravno to namerava društvo. Toliko na znanje vsem tistim, ki se za stvar zanimajo! Odbor daje z veseljem vsa potrebna pojasnila! Bog daj svoj blagoslovi
g Moravče. V 6. številki letošnjega »Domoljuba« je naš dopisnik stvarnj očrtal položaj naših liberalcev iu pomen njihove plesne veselice. G. nadučitelj je nesel takoj v petek, 7 t. m., omenjeni članek v šolo ter ga prebral pred učenci tret ega razreda »s svojim komen-tarom«. To se razume, da pri tem ni pozabil na »tehanta« in kaplanije! — Ali se ne pravi to. mladino hujskati zoper duhovščino? Ali ni to isto, kakor mladini priporočati ples in jo vabiti na plesne veselice? Ali se to pravi »otroke nravno-pobožno vzgajati«? Vprašamo c. kr. deželni šolski svet, kdaj da je odredil razlago političnh listov kot pouk po ljudskih šolah? Kaj hoče storiti, da se to ne bo ponavljalo, ker to ni bil prvi slučaj? —
Bohinjske novice.
g Ponavljanje sv. misijona. Tridnevnico obhajali smo v bistriški župniji od 14. do 17. t. m. Gg. patri jezuiti Kunstelj, Rakovec in Pri-
Stov so vodili sv. misiion. Na dan sta bila po dva govora. Svete zakramente je prejelo 1100
* SCbg Obrtne zadruge občni zbor se ie vršil 15 t. m. na Bledu. Iz bistriške občine sta bila izvoljena odbornikom gg. Iv. Markeš, hotelir in Iv. Maleušek, ključ, mojster; namestnikom pa Matevž Znidar, črevljarski mojster in Iv. Rozman, tesarski mojster.
g Pošta. Županstvo je že opetovano prosilo, naj bi tudi po zunanjih vaseh poseben pisnionoša raznašal pisma vsaj trikrat na teden. Dosedaj slavna direkcija v Trstu na no-1-eno vlogo niti odgovorila ni. — Šele ko je g. poslanec Pogačnik osebno podrezal, so mu obljubili, da napravijo nekaj novih nabiralnikov, in sicer na Kamnjeh in v Laškem Rovtu. Drugim vasem pač z nabiralniki ne bo prav nič pomagano.
— Iz Bohinjske Bistrice. Na praznik sv. Jožefa je bil pogreb zamrlega veterana Logarjevega Matevža. Ljudstvo se je udeležilo pogreba v nenavadno velikem številu. Naj dobi poštenjak prostorček v »Domoljubu- kot spominek. Matevž je bil rojen leta 1822. in je zvesto služil pri vojakih nad 10 let. Njegov brat Matija je kmalu potem, ko je po očetu gospodarstvo prevzel, umrl ter zapustil nedorastle otroke, katere je stric Matevž po dokončani vojaški službi odgojil kakor dobri oče. Tudi vdova, njih dobra mati ni starosti dočakala. Pred ko ne je ljubezen do bratovih otrok Matevža zadržala, da si ni drugod novega domovanja poiskal in tako je delal zvesto ves čas dolgega živi enja pri rojstni hiši. Tudi še zadnje mesece se ni hotel odpočiti in je starosti primerno pridno stopal za hišnim delom. Zato je pa bil tudi od družine ljubljen in od iste kakor tudi od vseh vaščanov spoštovan, kakor dobri hišni oče, oziroma mirni sosed. Pripomniti je, da je pokojnika mlajši brat Pavle tudi že 80 let star, ravnotako poštenjak kateri je služil »vojaka na konju«, kakor Matevž. Cast, komur gre čast! Svetila pošten aku - veteranu Matevžu nebeška luči!	Z.....c.
g Srednja vas. 18.. 19. in 20. marca smo imeli v Boh. Srednji vasi ponovljenie sv. misijona. Vod li so gg. pp. iz Jezusove družbe: Kunsteij, Rakovec in Pristov. Bog povrni vnetim gg. misijonarjem za spodbudne govore in trud v spovednici. V spovednici so pomagali razun domačih duhovnikov gg. sosedi iz Boh. Bistrice, Koprivnika in g. pater Konrad iz Sv. Gore. Lepa jim hvala! — Dobrotnikom za po-gorelce v Cešnjici se je pridružil g. svetnik J. Ažman iz Gorij z zbirko 50 kron. Bog povrni! — Uganko v zadnjem »Domoljubu« je uganilo 162 »Domoljubovih« naročnikov v tukajšnji župniji. — Kateri dobi nagrado? — Knedeljnova lopata ie nejevoljna, da mora pri mnogih postojankah svojega gospodarja zunaj na zidu naslonjena čakati, ko se od zunaj in znotraj greje!
Iz Gorij.
g Kako pa kai naše male hranilnice delajo? Merim tu na novodobne pripomočke, kako varovati se zapravljanja in priučiti se varčnosti, to so naše »Čebelice«. Imamo tri: moško, ali boljše mladeniško, dekliško in šolsko. Še precej dobro se držijo vse tri, ali vendarle bi se lahko mnogo boljše. Mladeniška »Čebelica« je imela naloženega v posojilnici koncem leta 1907. 797 K 7 vin., dekliška 1758
kron 64 vin. in šolska okrog 1700 kron. Precej je to, ali vendarle premalo. Posebno fantje bi lahko mnogo več prinesli. Malo manj za pijačo in druge nepotrebne stvari < 'in »Čebelica« bi se lahko podvojila, roji bi bili bolj pogosti. Upamo, da zašije s pomladjo boljša doba tudi v tem oziru. Torej fantje in dekleta, oklenite se »Čebelice«, tu je prilika, krasna prilika vaditi se v varčevanju. Nihče se ne bo potem mogel pritoževati, da ni prav porabil svojega denarja. Sprejema se denar ali v sobi »bralnega društva« ob nedeljah od 1. do 2. ure popoldne. ali pa tudi v župnišču pri g. kaplanu. Torej pogum!
g Zopet eno novo društvo! Zadnjič sem poročal, da imamo pri nas dosedaj sedem važnih in večjih društev — o manjših, manj pomembnih ne govorim — in prav te dni se je osnovalo zopet novo društvo. Ustanovila se je živinorejska zadruga. Duša te zadruge je naš vrli župan g. Jakob Jan, ki je umen sadjerejec in živinorejec in hoče blagostanje v naši občini tudi še na ta način povzdigniti. Želimo novi zadrugi mnogo uspešnega in hvaležnega dela v korist in prospeh naših gospodarjev. Gorjanci, pristopite kar najbolj številno novoustanovljeni živinorejski zadrugi!
g Še nekaj o »bralnem društvu«. Ze zadnjič sem omenjal, da se udje našega društva množč. A vendarle premalo. Kdor se hoče kaj lepega naučiti, izobraziti se za življenje, kdor hoče biti kos vsem zahtevam in potrebam, ki j h zahteva današnji čas. se mora okleniti društvenega življenja. Gorjanci, »bralno društvo« vam nudi vsega tega v izobilju: imate dosti časnikov in leposlovnih listov in precej veliko knjižnico. Le pridno berite! Zato pa se vpišite v »bralno društvo«. Članarina iznaša 1 K 20 vin. na leto. Torej možje in žene. fantje in dekleta, v društvo po izobrazbo, pravo, pošteno izobrazbo, s katero se ne boste zastrupljali. Clane sprejema ali knjižničar ob nedeljah in praznikih, ko se knjige izposojujejo, to je dopoldne od 9. do 10. in popoldne od 3. do 4. ure. Za dekleta pa pred deseto mašo in pred krščansk m naukom popoldne. Morete se pa tudi zglasiti pri tajniku kaplanu Iv. Lovšinu ali pa tudi pri blagajniku T. Strie. Torej nimate sitnosti, povsod se vam lahko in rado postreže. Za gorjansko faro je vsekako premalo, da šteje društvo le 150 članov, vsaj še sto jih mora imeti. Torej skrbite, da se število članov pomnoži in potem se bo lahko še marsikaj novega nabavilo za društvo, predvsem pa, da se bo tudi knjižnica pomnožila. Opozarjam pa stare člane, ki še niso plačali članarine za minulo leto in so bili že opominjani, da to res store takoj in obenem tudi izroče članarino za letošnje leto.
g Telovadni odsek. Culi smo. da bi naši fantje radi postali telovadci. Tudi mi se ogrevamo za to misel, toda fantje, prej v društvo, potem moremo ustanoviti telovadskj odsek. Za naše čase so taki odseki res plemenita ustanova, posebno še, ker se sokolska društva čim-dalje bolj postavljajo na strogo strankarsko stališče, ki je nam nasprotno. Ako torej hočete, da se i pri nas ustanovi telovadski odsek »bralnega društva«, se vpišite najprej v »bralno društvo«. Treba ie pa i tu pomisliti: kako bo s časom, prostorom in potrebnimi pripomočki.
Iz kranjskega okraja
g Kmečka zveza za kranjski okraj ima svoj občni zbor 30. marca v Kranju. Občni zbor se vrši ob 1. popoldne v .dvorani na »novi pošti«. Poleg odborovega poročila bo volitev odbora in predavanje iz kmetijstva. Ciani se vabite, da se obilno udeležite tega
zborovanja kmečke zveze, ki raztegne svoje delovanje tudi na loški sodni okraj.
g Sitarska in žimarska zadruga v Straži-
šču je imela predzadnjo nedeljo občni zbor. Iz poročila posnamemo, da je imela v prvem poslovnem letu prometa 327.722 K 67 vin., čistega dobička ie bilo 180 K 43 vin., ki se je za prvo leto dejal ves v rezervni zaklad. Kakor kaže izid računskega sklepa, je ledina preorana. zadruga, dasi je imela in še ima nasprotnikov, stoji danes že trdno in je upati, da se v tekočem letu še lepše razvije, kar bo v gmotno korist ne le zadružnim delavcem, temveč tudi tistim, ki jo sedaj še od strani gledajo.
g Št. Jurij pri Kranju. Društvene veselice in srečolova se je udeležilo kljub slabemu vremenu nenavadno mnogo občinstva. Zahvaljujemo se vsem cenjenim darovalcem za krasne dobitke, ki so se nam od več strani blagohotno naklonili. Pevski zbor je izvrstno rešil svojo nalogo. — Na občnem zboru našega izobraževalnega društva je predaval preč. g. dr. Debevc jako zanimivo o iznajdbah, za kar se mu tem potom iskreno zahvaljujemo. Samo Kunčičeve iznajdbe, kako se megla odžene, nam ni gospod doktor razložil. Veseli nas, da so se v tem letu začeli bolj zanimati za društvo tudi možje. — V kratkem smo izgubili vrlega odbornika naše hranilnice in posojilnice. Nagloma ie namreč pobrala smrt gosp. Andreja Milača iz Luž. Ne samo posojilnica, ampak cela vas žaluje za rano umrlim; bil je star šele 37 let in je zapustil 7 nedoraslih otrok. Pokojni je bil marljiv gospodar in priden delavec, pa tudi zvest pristaš Slovenske Ljudske Stranke. Bil je celi vasi v zgled; Bog daj, da bi imel več vrednih naslednikov!
• rs n!t» vrme\ Imreniske
g Iz Smlednika. Občinske volitve so se izvršile čisto m:rno. Izvoljetii so sami vrli pristaši Slovenske Ljudske Stranke.
g »Kmetska zveza« za kamniško de-kanijo pr iredi v nedeljo, dne 29. t. m. popoldan ob 3. uri shod v Vodicah v kape-laniji. Kmetje, udeležite se polnoštevilno shoda.
g V Kranjski gori je izvoljen za župana zdravnik dr. Tičar. Čudno se bo zdelo, da je v tej občini, ki je v veliki večini katoliško-narodna, zdai liberalec župan. Prišlo je tako. V prvem razredu občinskega odbora imajo uradniki sami večino in so izvolili za odbornike najhujše liberalce, med njimi je dr. Tičar in najnižji davkarski uradnik Praprotnik, ki se največ vtika v občinske zadeve. V drugem razredu so odločni katoliški odborniki. V tretjem razredu so sicer dobri možje, pa imajo premalo odločnosti in so se dali pregovoriti liberalcem, da so volili dr. Tičarja. Ne vé se, kaj so jim vse obetali. Odborniki druzega razreda pa so stali trdno in volili g. Janeza Žerjava, vrlega pristaša Slovenske Ljudske Stranke. Tako je v Kranjski gori župan liberalec po milosti uradnikov, ki ne plačujejo vinarja za občinske doklade, pa vendar hočejo občino po svoie vladati. Mislim, da se jim ne bo dala. Žalostno bi bilo, ako bi občina ne imela domačina sposobnega za župana, da zdaj tujec, nedomačin županuje.
g Umrla je dne 5. svečana t. 1. v Lečah Julijana Čebela, 42 let stara, spoštovana, blaga soproga Jožefa Čebela. N. p. v m.!
g Iz Kamne Gorice. Tukaj se delavsko bralno društvo prav dobro giblje. Imeli smo pred kratkim dve zelo znameniti predavanji. Prvo je bilo 3. svečana. Predavali so župnik Simon Ažman. Predmet predavanja je bil: »Kako škoduje alkohol človeški družbi«. Dru-
go predavanje smo imeli dne 16. svečana. Tudi to predavanje ie bilo jako poučljivo. Predavatelj g. proiesor Luka Arli nam je pokazal, kako se je začenjalo slovstvo in kako se je širno krščanstvo med Slovenci od ». do 10. stoletja. Prišli smo ravno do proiestaiiiizina, do Lutra, bedaj pa težko pričakujemo nadaljevanja. U paino, da se bode magi gospod prav kmalu zopet oglasil z nadaljevanjem, /.a sedaj se lepo zahvaljujemo ouenia gospodoma. — Kakor po navadi, tako smo tudi letos imeli preopustno veselico dne -o. svečana. Ženski oddeiek je igral: »Pri gospodi«. Prav dobro so resile vse igralke svoje vloge. Nad vse je bil pa všeč ooCiustvu nastop »Mice«. Želimo jo še večkrat videti na našem odru. Moški oddelek je pa predstavljal igro: »Kmet in ioto-grai«. ludi ta dva gospoda sta prav dobro pogodila svoji vlogi. — 1 udi petje je bilo prav dovršeno pod vodstvom g. organista Antona Kapus. lzborno sta pela oba zbora, moški in mešani. — Ker se letos vse obrača v Lurd na jubilej Matere božje, so sklenila naša vrla dekleta Marijine družbe igrati prelepo predstavo »Lurška pastarica« na drugi glavni praznik v Lurdu, dne 25. t. in. Tako je prav za dekleta. Le v društvo rade pristopite in pa v Marijino družbo, tukaj pod zastavo Matere božje ste bolj varne pred hudobnim svetom, kakor tista dekleta, ki ne marajo ne za društvo, ne za Marijino družbo.
g Iz Mošenj. »Čebelico« za šolsko mladino imamo že pet let. Vseh vlog v tem času je že nad 1UUU kron. Želeti bi pa bilo za ta šolarski zavod zlasti pri starših vse večjega zanimanja. Treba le pomisliti, kako lepa prilika se nudi s tem mladini za varčevanje. Otrok se privadi varčnosti, starši si pa olajšajo s tem, da izročajo otrokom male svote za »Čebelico«, skrb za napravo otroške obleke ali obuvala. Kako prijetno je, če moreš ob času potrebe vzeti v roko v »Čebelici« prihranjeni otroški denar! Poglavitno je seve to, da se že otrok nauči paziti na denar, ž njim varčevati in ga prav ceniti. Človek, ki se je v mladosti sprijaznil z varčnostjo, tudi drugih krščanskih čednosti ne bo preziral, marveč bo skušal vsepovsodi biti drugim vzor, svojcem pa v čast in ponos. Varčen mladenič je navadno tudi trezen, zna-čajen; in ravno takih tudi v naši župniji po-trebujemo. Na delo torej, starši, da si vzredimo varčen, čednosten in značajen zarod!
g Preska. Kakor znano, je preteklo v letošnjem letjj 50 let, odkar se je preblažena Devica prvič prikazala pobožni pastarici Ber-nardki v Lurdu na Francoskem. Povodom tega obhaja sveta cerkev v letošnjem letu jubilej petdesetletnice Lurške Matere božje. Na tisoče in tisoče romarjev bode v tem letu romalo v slavnoznani Lurd. Se več pa jih bode morda v duhu želelo iti tja, toda mnogim tega razmere ne dopuščajo. Da se vsaj deloma proslavi jubilejno leto Marijino, uprizori tudi naše izobraževalno in delavsko društvo krasno igro »Lurška pastarica«. Predstava se vrši na tiho nedeljo, dne 5. aprila. Vse člane društva, prijatelje in dobrotnike vljudno vabimo, da se udeleže naše predstave v obilnem številu. Lepa igra Vas bode v duhu popeljala v čudodelno lurško jamo, kjer se vam bodo predstavljali prizori iz zgodovine čudodelne božje poti v Lurdu. Upamo, da nikomur ne bode žal, kdor se udeleži te slavnosti!

Dolenjske no\ice.
Iz ribniške doline
d Iz Velikih Lašč. Čudno se nam zdi, ker je preteklo že osem mesecev, odkar ;e bila volitev v cestni odbor velikolaški. Volitve za načelnika pa še sedaj ni bilo. Prosimo gg. odbornike, kadar boste volili načelnika, volite moža, ki bo delal v korist cesta. Pri nas je jako slaba okrajna cesta, a kljub temu so visoke cestne naklade in šc 5000 kron imamo dolga za leto 1907.
d Ribniške novice. Veteran. Pri Ma rovelli živi 84-letni (Jašper Virant. On je še edini Ra-deckijev vojak v našem kraju. Bil je vojak 1. let, iz katerih zelo rad in kaj zanimivo pripoveduje, da ga vse rado posluša. Ostal je fant in pri rojstni hiši je pustil vse svoje moči. To se pravi: še sedaj jih vporablja. Trden ko grča, ne more biti ne trenutek brez dela. Kot takega ga pozna daleč naokrog vsakdo. Bog ga ohrani, da bi učakal 100 let!
d Dvanajst vagonov umetnih gnojil so letos v ribniški župniji pokupili kmetje. Vsak vagon ie pripeljal sto meterskih stotov, vsega skupaj torej 120.000 kilogramov večinoma žlindre in kajnita. Bog daj, da bi bil za umetna gnojila izdani denar bogato Doplačan! Veliko truda so imeli pri tem gospod dekan kot načelnik kmetijske podružnice. Bog jim povrni!
d Družba sv. Mohorja bo v tem letu štela v župniji Ribnica 345 članov, torej za 46 več kakor prejšnje leto. Naj bi odbor te družbe vpošteval, da so dobri molitveniki kot družbin književni dar velikega pomena in naj bi ne priobčeval spisov, ki bi jih sestavljali liberalni, krščanskemu ljudstvu sovražni ljudje!
d Društvo za otroško varstvo in mladinsko fkrb v sodnem okraju Ribnica se je ustanovilo v Ribnici dne 11. marca. Društvo ie gotovo dobro, koristno in potrebno, toda mi zdaj še nimamo pravega zaupanja do tega društva, ker ne zaupamo ljudem, ki imajo to društvo v rokah. V odboru je sedem liberalnih oseb in samo štirje pristaši S. L. S. Kako more trnjevo drevo roditi dober sad? A pride čas, ko bodo vednomlade in vednočile sile S. L. S. posegle tudi v življenje tega društva, da bo z božjo pomočjo uspevalo in obrodilo mnogo dobrih sadov!
d Občinske volitve neki visok gospod, katerega ime za zdaj še zamolčimo, zavlačuje, ker bi rad, da bi se vršile šele po Veliki noči! ko bo naših mož že dosti odšlo po svetu za zaslužkom. Zahtevamo od c. kr. okr. glavarstva, naj reklamacijo S. L. S. nemudoma reši da pride stvar v tir!
Iz litijskega okraja.
d Iz Šmartna pri Litiji. Nekoliko zaslug za »prosto šolo« si hoče na vsak način nabrati tudi naš g. nadučitelj. Slišal je morebiti, da se je eden izmed njegovih stanovskih tovarišev proslavil s tem, da je prepovedal otrokom nositi svetinjice, in tudi njega je obšla želja, da bi se storil slavnega. Zato je naznanil na okrajni solski svet (m toži ta gospod tudi sicer silno rad) tukajšnjega kateheta, ker ta oobira za deianie sv. Detinstva pri šolskih otrokih. Toda svetovali bi mu bili. če bi nas bil poprej po-prasal za svet, nai prebere »Nauk o sv Detinstva« ki je izšel leta 1897., zlasti stran 24 kjer stoj. črno na belem, da je c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje dne 3. rožnika 1885 dovolilo, da se šolski otroci z molitvijo in mi-hmi darovi smejo vdeleževati »Dejanja sv. Detinstva«. Kai ne. g. nadučitelj, tako ravnanje učiteljstva je najboljša pot, da se cbdrži sloga med cerkvijo m šolo ter da se šola in uči tel j-
stvo priljubi otrokom in staršem? Gotovo ne 'bo šola nikdar dosegla svojega vzvišenega namena, če hoče biti vsemogočna in če hoče staršem in cerkvi vzeti vse pravice do otrok. To naj si zapomnijo vse šolske oblasti, da otroci, če hodijo v šolo, ostanejo lastnina tistih, katerim je Bog sam dal lastninsko pravico do otrok, namreč staršev in cerkve; in to lastnino bomo branili proti vsem — tudi proti učiteljem!
d Na Hribu pri Vačah. Neizprosna smrt nič ne izbira, vse pobira, staro in mlado. Pretekle dni ie uglednemu posestniku na Hribu umrl šestletni sinček Janez, kateri je bil zelo priljubljen. Krasen pogreb je pričal, da so ga res vsi radi imeli. Žalujočim staršem naše so-žalje!
Iz St. Ruperta.
d Ogenj. Dne 16. marca zjutraj ob 4. uri je pogorel hlev in hiša Mlakarju, po domače Zajfretu pri Št. Rupertu; ostal je kozolec, ki je s slamo krit, rešil ga je ognjegasec Odlazek z ročno brizgalno. Posestnik je bil zavarovan za majhno svoto 800 K.
d Pomota. Nekdo je zadnjič pisal v »Domoljuba«, da ima hranilnica in posojilnica prometa 290.000 K. kar pa ni res. Ima ga 304.00* i kron. Za leto 1908. ima ga že 218.000 K. To kaže, da ljudje stari »gosposki« hranilnici, ki ima že nekaj der.arja. bolj zaupajo, kakor pa novi »kmečki« liberalni, o kateri je rekel nekdo, da če bi vedeli, da je toliko natančnosti treba, bi je ne bili začeli. Da, natančnosti in poštenosti se bodo tudi liberalci morali učiti. — Na Brezje ne bomo šli sedaj, ampak pozneje.
d Predaval je na sv. Jožefa dan g. dr. Lampe v izobraževalnem društvu. Dasi je prišel nenadoma in brez vednosti, se je zbralo v društvu okrog 50 mladeničev. Želimo še večkrat!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Št. Vid pri Zatični. Pogorela je dne 16. t.
m. hiša s podom posestniku Jožefu Grablevcu iz Osredka pri Temenici. Nič ni bilo mogoče rešiti; zgorela ie vsa krma in čvetero živine. Zažgali so otroci. Škode je nad 4000 kron. Imenovani je bil nekoliko od doma in ko je domov prišel, so bili tudi že otroci v ognju. Oče pa ni pomišljal, ampak skočil je v ogenj in je rešil oba otroka; sam se je pa hudo ožgal po obrazu in po rokah. Očetova ljubezen je res črez vse I Starši, pazite na svoje otroke!
d Iz Semiča. Dne 9. m. m. so priredili fantje iz Marijine družbe igri »Pravica se je izkazala« in »Krčmar pri zvitem rogu«. Igralci so rešili svoje vloge prav izvrstno. Pokazali so, kaj vse zamore vztrajnost ter veselje za dobro stvar. Nameravajo tudi ustanoviti »Kat. slovensko izobraževalno društvo«, katero pa je tudi res potrebno, posebno na taki veliki župniji. Želeti je, da bi se prav veliko udov oglasilo in pristopilo. Dosegli bomo pa to le. ako z" združenimi močmi začnemo toli imenitni korak v napredku. Namerava se zopet prirediti drugo nedeljo po Veliki noči igro. Le tako naprei ! Vse za vero, dom in omiko. — Volitve so tudi pri nas dobro izpadle. Mazeile je dobil komaj 8 glasov v semiški občini. Tudi tukaj so pokazali kmetje, da spoznajo, da je Slovenska Ljudska Stranka edina, ki more ubogemu Kmetu trpinu pomagati do boljšega stanja. Slava takim možem!
d Iz Loškega potoka. Prihajajoča pomlad je privabila iz daljnih gozdov Slavonije in Ogrske domov i naše Hrvatarje. Cele kompanije se jih vrača. No, in to čuti tudi naše društvo
*fte tako leP°- da bo kmalu zabeležilo 100 članov. Saj smo rekli, ko se naši
vrli Hrvatarji vrnejo, se bo naše društveno življenje še bolj poživilo. Tudi »Kmečka zveza« v naši fari narašča. Le vrlo naprej! Dasi-rav no smo bolj v kotu naše Kranjske, pa za društveno življenje smo bolj navdušeni in požrtvovalni, kot marsikateri, ki pravijo, da so v središču Kranjske, o tem priča tudi nova misel, ki sc je sprožila v društvenem odboru. Z božjo pomočjo in pa sodelovanjem naših somišljenikov se bo ta koristna misel tudi uresničila. To misel pa izveste kmalu.
d Iz Žužemberka. Dne 21. marca t. 1. smo pokopali Miho Benčič iz Dol. Križa. Bil je vpo-, kojcii železničar, popolno krščanski mož in vnet bravec »Domoljuba«. Naj v miru počiva!
d Iz Šent Jerneja, Dolenjsko. Tudi pri nas v i/obraževalnem društvu pridno beremo časnike. ki jih imamo blizo 25. Knjige pa vsako nedeljo dobivamo na dom ter jih marljivo na glas doma čitamo. Naš novi predsednik je slavni odbor družbe sv. Mohorja v Celovcu prosil za podaritev raznih knjig v poduk za kmetsko ljudstvo. Poslal je slavni odbor na to prošnjo 57 prav lepih podučnih knjig, za katere se tudi tukaj izreka srčna hvala. Društvene prostore smo sedaj tako uredili, da je res prijetno bivati v njih. Na stene smo poleg zemljevidov obesili tudi krasne slike cesarja, papeža in škofa, darilo neimenovanega gospoda, okvire pa nam je blagohotno oskrbel kar-tuzijanski samostan v Pleterjah, ki nam hoče pomagati tudi pri nabavi potrebnih miz in omar. Za vse to bodi izrečena najprisrčnejša zahvala!
d V Radečah pri Zidanem mostu smo pričakovali pretečeni petek »Domoljuba«, a smo še pred njim pričakali sneg. Cez noč se ga je naletelo dobro na debelo, v soboto pa ga je solnce že skoraj vsega izjelo. — Nekaj malega moram še omeniti o lisjaku. Ta zvitorepec hodi kljub temu, da so ga pogruntali, jako moško »tam po Oraci, tam po vel'kem plači«, po radeškem namreč. Le to se mu zdi za malo, da mu pravijo: slovenski lisjak, mesto: nemški Puchs. Nek šaljivec je zato sprožil lepo misel : če že sam tako hoče, nai bi se mu reklo za naprej po domače fuksbirt, ali vsaj Mihel, tla ne bo njegova nemška žilica preveč trpela. Zavrnili pa so ga drugi, da ni vredno ubijati si «lave, kako nemško ime bi mu dali, saj tako ni k nam pristojen. Splošno se je sedaj sklenilo, naj ostane »lisjak«, čeprav ni domač, ampak privandranec. On ie bil s tem zadovoljen, drugi tudi, menda bo pri tem ostalo. Dasiravno smo bili na njegov račun dobre volje in akon ravno se je v začetku same jeze kar penil in si grizel ustnice, vendar se je končno pomiril in nam celo povedal marsikatero zanimivost iz svoje lisjaške prošlosti. Mislim, da nima on nič proti temu, ako reši prihodnji »Domoljub« te spomine pozabljivosti.
d Iz Petrovske občine pri Črnomlju. Tudi v naši občini je bil voljen naš dični g. Franc oukljc od vseh volivcev. Cast možem, ki se zavedajo in volijo vsi kot en mož! — Pri zadnjih porotnih obravnavah v Rudolfovem je Prišel dne 5. junija na vrsto tudi Matija Cimerman star 19 let, iz Ručetne vasi. — Dne 26. aprila je šel namreč iz sejma iz Semiča z Antonom Bukovec, 21-letnim mladeničem iz Mi-ne«e vasi domu. Na potu je nastalo mej obema vsled preobilo zavžite pijače majhno nespo-razumljenje, ki je dovedlo Matije Cimerman tega, da je s kamnom na cesti pobil zadrega. Zadnji je ležal na bregu ob cesti, celo na domači njivi, celo noč, šele drugo jutro so Ka prinesli domov. Zavedel se ni več in je okoli io. ure izdihnil. Bil je zelo miren in pri-en. mladenič. Matija Cimerman je dobil za svoje kruto dejanje na domačem fantu, dve leti ječe in na dan uboja temnico s postom. —
S 1. marcem smo dobili tudi novega mladega učitelja v naš kraj, Petrovo vas, v osebi Frana Stular. Hitro se je privadil našim otrokom in oživel pri njih. Kajti dne 16. maja je že naredil z njimi izlet v prijazno vasico Vrčice, semiške fare. Ob 8. uri je bila sv. maša v Vrčicah, ki jo je daroval č. g. Al. Kurent, kaplan iz Semiča, ki je odšel sedaj v Trebnje. Po maši so otroci dobili zajutrek, kavo in potico. Nato so se pa nekoliko igrali in peli pod vodstvom učitelja. Izleta so se udeležili tudi Mat. Absec, Janez Plut in Jakob Štrukelj, udje krainega šolskega sveta. Cast vrlim možem, da skupno delujejo z učiteljem v prid šolski mladini. Vse je bilo zelo veselo! Otroci i drugi udeleženci in gledalci one vasi.
d Iz trebanjske okolice se piše: Tukaj so štirje vojaki, ki so služili pri slavnem Radec-kiju in so stari vsak po 85 let. Ti radi pripovedujejo, kako ie bil Radecki slaven vojskovodja in kako je kaznoval upornike na Laškem. Nekega dne so v Benetkah v neki ulici naslikali železen kurnik in Radeckija notri. Od zgoraj je bilo pisano, da če Radeckija dobé, ga bodo vtaknili notri. Radecki reče: kdor izvé, kdo je to naredil, dobi par zlatov. Nihče ni hotel vedeti. Hitro pride cel regiment vojakov v ulico in ti so imeli na dan tri menaže in belega kruha! Dokler ne poveste, jih boste vzdrževali ua svoje stroške ! Cez tri dni so pa že povedali. da so trije grofje to storili. — Nekoč je Radecki obiskal ranjene vojake, ki so jih bili prinesli na nek vrt. Eden izmed ranjenih vojakov je jokal. Bil je roko izgubil. Radecki ga vpraša, zakaj joka, češ, saj ne boš pozabljen. Ne jokam zaradi izgubljene roke, temuč zaradi moje stare matere, ker sem ji edina podpora. Radecki ga vpraša, kje je doma in kako je naslov njegove matere. Vojak mu to pove. Še tisti dan pošlje materi en stotak podpore. Vojak pa je dobil pokojnino. Imena naših Ra-deckijevih vojakov so: Anton Ratajc, Anton Strajnar in Janez Šemic.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Veselica. Na sv. Jožefa dan ob pol 4. uri popoldne je priredila Marijina dekliška družba na Oočah veselico. Igrali so igro »Na Marijinem srcu«. Igra je dolga in težka, pa vendar so igralke vrlo dobro pogodile svoje težke vloge. Samo na par mestih bi si bili želeli malo več živahnosti, kar pa splošnega vtisa ni prav nič motilo. Zlasti nam je ugajala Stana, ki je izborno pogodila preprosto in pobožno kmetovsko deklico, ki sovraži vsako neresnico in ljubi Marijo in popolnoma zaupa nanjo. Dekleta so si napravile nalašč za to igro čisto novo in lahko rečemo krasno obleko, ki se je pa seveda le malo zlagala s siromašnim odrom. Toda tudi v tem oziru bo na Oočah kmalu vse drugače, kajti sezidati si mislijo v kratkem nov društveni dom, na čigar odru bodo potem lahko svojemu stanu primerno nastopale tudi vojvodinje in grofinje in morda še kake višje osebe. Tako je torej bilo na Oočah, lepo je bilo, čeprav se je petje nekoliko pokazilo, zakaj ni šlo vse natančno po sekiricah, nam ni znano, saj, kolikor vemo, so tudi ženski slavčki na Oočah. No. bo pa drugič boljše tudi v tem oziru. Nekaj pa moramo grajati odločno in sicer pri poslušalcih. Pri najbolj ginljivih prizorih, ko bi morale človeku priti solze v oči, so se nekateri krohotali na glas, kar je jasno znamenje, da lepa igra pri njih
ni dosegla tega, kar je nameravala. Prostor je bil natlačeno poln občinstva. Marijini družbi pa častitaino na izvrstnem javnem nastopu in morda tudi na lepem gmotnem uspehu. Le tako naprej, delo krepi in blaži, lenoba mori.
V Vrhpolju so te dni začeli postavljati nove orgije, ki stanejo nad 4000 K. Denar pa je že ves zbran, še nekaj več ga ie, kot orgije stanejo. Vrhpoljci — zlasti fantje — so se kar skušali, kdo bo več dal. Cast vrlim Vrhpolj-cem, ki so tako vneti za lepoto božje hišei. Kako vse drugače ie v Vrhpolju kot v neki drugi župniji na Vipavskem, kjer se nekateri kregajo in delajo rekurze za — dvajset krajcarjev!!
Iz Logatca.
n Za pogorelce v Gorenji vasi je izpo-sloval državni poslanec g. Gostinčar 4000 K podpore in za po povodnji poškodovane vasi Martini hrib in Brod 700 K- Zdaj vemo, kaj more storiti mož, ki mu je na srcu edinole ljudstvo in njegove težave. Srčna mu hvala in Bog ga živi!
n Občinske volitve so bile dne 10. marca v Gor. Logatcu. To pot liberalcem ni šlo tako kakor druga leta. kajti malo je manjkalo in njihova trdnjava bi se bila zrušila do tal. Kako so pa tudi delali! Zmagali niso ljudski glasovi, ampak strahovanje, preslepljevanje in pooblastila. Zadnje sile so napeli; a če bi bilo šlo vse po redu, bi moral biti tretji razred naš in če Bog dà in pravica, bo tudi! Vložili smo zoper volitve pritožbo. Možje volivci, sai sami veste, kako se vam je godilo!
n »Ljudstvo izpregleduje«, se tolažijo liberalci zdaj po občinskih volitvah, in nismo še tako na koncu. Mi pravimo tudi »ljudstvo izpregleduje« — in kaj vidi? Nič druzega ne, kakor da so ga liberalci na grd in sramoten način prezrli in ogoljufali. Poštenim in značaj-nim možem so zaprli vrata v občinski zastop, a uradnikom in učiteljem so jih odprli. Ali je to častno za kmečko občino kakor je Gor. Logatec ?
n V odbor so sprejeli liberalci kar štiri uradnike in dva učitelja. Za božjo voljo, to še ni vse! Cujte: Sprejeli so še sedem krčmarjev in trgovcev. Tudi značilno! — Od vsega odbora ni nič manj kakor osem tujcev. Lepa ta: Na domačih tleh, pa domačin nima pravice! Potem pa liberalci vpijejo: »Ljudstvo izpregleduje I« Hudirja, bo menda ja izpregledalo, če se tako ž njim pometa.
n Sami med seboj so si zdaj v laseh liberalci, ker so tako po svoje račun napravili. Sicer sta pa zlasti dva, ki sta se skuzmala med seboj — obadva stebra liberalnega tempeljna, — bivši župan g. Lenassi in penzijonist Von-čina. Prvi je hotel v odbor nekega domačina, drugi pa liberalnega trgovca Rusa, ki je Bog znaj od kod privandral v Logatec. Vsekakor je prav imel g. Lenassi, a prodrl je Vončina s svojim ljubljenčkom. Odtod lasanje. Oospod Lenassi, kar prepustite liberalne županske vajeti penzijoniranemu Vončini. Cas ima, kakor nihče, in večjega veselja mu niste v stanu napraviti; sami sebi boste pa tudi odvzeli težko in odgovornosti polno breme.
n Občinski sluga v Klancu menda zanaprej ne misli več stanovati pri klerikalcu, zato ie tako protiljudsko agitiral. Ker pa ni mogel vsega zmoči sam — dokaz, da je šla liberalcem zelo tesna — je nahrulil še svojo boljšo polovico, da mu je pomagala. Dostikrat ni vedela povedati, po kaj je prišla in zato ni imela bogvékaj uspeha. — Prav tako je agitiral za liberalne velmože gozdni čuvaj iz Gorenje vasi, ki ima za piko večjo šaržo, kakor oni s Klanca.
JUan 202
n Društveno življenje krasno uspeva. Zadnji čas smo v življenje poklicali »Dekliško zvezo«. Vedno več deklet pristopa vanjo. V »Izobraževalnem društvu« bodo dobile odmerjene svoje dni v izobrazbo, pa tudi v zabavo. Vse pride polagoma na vrsto. I orej le skup, dekleta! — Na predpustno nedeljo je priredilo dolenjelogaško izobraževalno društvo lepo veselico Igrali so »Crevljarja« v veliko zado-voljnost občinstva. Isto društvo je imelo po novem letu že tri predavanja. Enkrat nas je obiskal k. dr. Krek in govoril o kmečkem vprašanju, dvakrat pa domači gospod kaplan. V Gor. Logatcu pa ie predaval 8. t. m. gosp. župnik Lavrič o »ranah kmečkega stanu«. Predavania so bila vsa zelo povoljno obiskana. Možje, le v društvo in se ne bojte klevet-nikov! Saj ne znajo drugega, nego grditi
Iz reške doline.
n Veselica »Katol. izobraževalnega društva« v Trnovem je na pustni torek zopet privabila v svoje prostore mnogobrojno občinstva, ki mu je ljubša poštena zabava, kakor pa tisto nespametno rogoviljenje pustnih sem, kar je pri nas — žalibog — še jako razširjeno. Predstvaljali so se igri »Luknja v namiznem prtu« in »Strast vodi v propast«. Vse igralke so mojstrsko pogodile svoje vloge m jiokazale, da bi se dalo s takimi močmi še kaj več doseči.
n Volitve po naši dolini so izpadle za nas innogo boljše, kakor smo se nadejali. Koliko se je kvakalo po notranjski cunji, kako so vse naše županije za »neodvisnega ateta« Cucka in se vse veseli, da je enkrat poslanec tudi iz teh krajev. »Notranjec« je pa le to pozabil povedati, da tiste »županije« obstojajo le v liberalnih ex-županih, in »vsa« dolina, ki ie za Cucka, obstoja le v bistriški bigularni, od koder so izhajali tudi dopisi v »Notranjca«.
n Jablanška županja se je postavila letos: 93 glasov naših; liberalnih le 8. Pripomniti pa moramo, da je sedaj najbolj neugoden čas za volitve, ker so naši možje v slavonskih šu-mah. Leta 1901 je bilo v Jablanici še 43 liberatevi Cast Podgorskim možem! — Ko se ie izvedel izid volitev, je liberalni ex-župan Krnčov Miha, iarbal ljudi iz same gole ljube r.evoščljivosti, da je 93 glasov za Cucka, 8 pa »klerikalnih« in tako užalostil naše može. — Liberalno so volili le občinski ex-odborniki.
n Trnovska občina je tudi napredovala, kljub temu, da je tu od liberalnih ex-županov silovit pritisk. Dobila sta naša kand.data 199 glasov, »neodvisna« le 46. Leta 1901 pa naša 140, liberalca pa 89(!) in letos? Dobro so jih dali naši možje! Cast jim! Liberalci so se nadejali večine! So res verni Tomaži!
n Bistrica se je tudi malo »pohabila«. Volivce so iskali na dan volitve po hišah, pa so komaj zbobnali 34 glasov; leta 1901 so imeli 62 glasov. Pametnejši Bistričani so tudi siti liberalizma, to kažejo, da so oddajali prazne glasovnice. — Krasen napredek so pokazale tudi občine, ki volijo skupno v Bitinji, našim so dale 67 glasov, liberalcem le 28. Leta 1901 so imeli liberalci tukaj večino! Pa se dobe še ljudje, ki verujejo poročilom notranjske cu-nje> kako je povsod polno »neodvisnih« volivcev. Kam hudirja pa izginejo ob času volitev?
n Prestavljen iz izTrnovega v Senožeče kaplan g. Jan. Hrovat. Škoda, da nas je tako hitro zapustil.
Iz razmh kraiev Notraniske
n Iz Zagorja na Pivki. V »Notranjcu« od 7. t m., št. 10 je neki članek iz Zagorja na Pivki, ki napada domačega gosp. župnika Vad-Žana to-le: Dni 2.3.februarja so napravili za-
gorski fantje predpustno vesel.ee ipn zagor skeniu županu Matiju Patur. Povabili so med drugimi tildi vaška dekleta, naj pridejo, v narodni noši k veselici. To vse se £ ° kmalu po večernicah tistega dne. Po igri in loteriii se je pričel ples. Pred plesom se je reklo! sedaj pa vam je prosto katere ho eie plesati, ostanite, druge pa lahko odidete Odšlo ie mnogo deklet iz Marijine družbe m dru-gih domov. Nato se ie pričel ples. Plesak e v narodni »čički« noši deset deklet, pet pa navadno kraško oblečenih. Niso torej plesala kpkor »Notranjec« piše. vsa dekleta iz Marijine družbe iz Zagorja in Drskovč, katerih je vseh skupai 145. Plesalo je tisti večer prisiljenih kakih petnajst. Zagorska Manina družba je nekaterim tukajšnjim napredujakom trn v očeh. Zal iim ie. da se je pred 16 leti ustanovila in da ima večinoma dobre ude. Da bi bile le povsod take, bi jih bil vsak vesel. Ordii te naša poštena dekleta Marijine družbe ze »Narod« in »Notranjec«. Sedaj se pa colia ob naso Marijino družbo neko liberalče, daleč naokoli znan vsled svojega baš ne ravno lepega vedenja. Drugi dan po veselici so prišle, kakor je bilo oznanjeno, vsa dekleta zagorske duhov-nije k izpraševanju za Veliko noč. Pri izpraševanju je voditelj Marijine družbe posvaril dekleta, da niso storile prav, ker jim pravila Marijine družbe prepovedujejo plese in res so same spoznale, da niso prav storile. Prosile so same in še druge zanje, naj se .iim za sedaj izpregleda. In odpustilo se jim je za enkrat z ozirom na razne okoliščine te predpustnice in ker so bili navzoči starši dotičnih deklet pri vsej stvari. Precej ix> izpraševanju pa je nekaj deklet iz domače vasi zopet šlo v županovo krčmo plesat, kamor so jih vabili drugi. V nedeljo nato pri običajnem mesečnem shodu so bile seveda tiste izključene iz Marijine družbe; popihale so jo pa že precej iz cerkve, predno so bila prebrana njihova imena. Duhovni pastir je torej čisto pravilno ravnal in celo najbolj liberalnim hudem ta dopis v »Notranjcu« ni všeč, ker tako neopravičeno žali dobrega zagorskega gospoda. Sicer pa vsa zagorska iara debro ve, na kateri strani je poštenost in pravo delo za ljudstvo, na kateri pa nesramno obrekovanje.
n Grahovo. Nov grob: Prejšnji teden smo zakopali preljubljeno gospo Krajčevo. Bila je blagega srca, obče priljubljena. V cvetu njene mladosti v 25. letu. io je Gospod rešil dolgotrajne bolezni, ki jo je mučila nad eno leto dni; poklical jo je iz doline solz v kraj miru. Prelep pogreb, kakoršnega ne pomni naša fara, je pričal o priljubljenosti ranjke tudi med svetem. Do 15 krasnih vencev so blagi pokojnici pcklonili sorodniki in znanci. Šolska mladina in veliko sofaranov je dobro gospo Tončko spremilo k zadnjemu počitku. Marsikatero i oko se je porosilo, ko je trda gruda zagrinjaia ; mlado življenje, gospo Tončko. Kako težka : ločitev ljubečemu g. Alojziju, soprogu od ljub-i ljene soproge, mladima hčerkama, ki so izgubile nenadomestljivo ljubljeno mater! Počivaj v miru blaga duša, saj zeleni zimzelen na Tvojem grobu nam kliče upanje, da vidimo se nad zvezdami !
n Postojna. Kakor smo sporočili v zadnji številki, ie pričela 12. t. m. nova kmečka hranilnica in posojilnica poslovati. Takoj prvi teden je bilo vloženega mnogo denarja, dokaz da so ljudje težko čakali, da se je hranilnica ustanovila. Dne 9. t. m. so bile tukaj volitve za trško oskrbništvo. Volitve so se vršile mirno. Hotelir Franc Paternost, ki je baje nrslil priti na krmilo, je, ko je zvedel, da je zanj grozdje prekislo, da ima, če tudi ni »Ausländer« vseeno malo zaupanja, izjavil, da odstopi kot kandidat.
Prof. Pfiwlowoznaói
na podlagi locnin prenkav zdrav Ick za naj-munuCneiSega zbu|evelca sekretorsnih telodčmb tivcev. Prav odlično ps zbujsjo tek, krepe i», lodcc in olajiaio bolečine prave Bradyieve t«-lodčne kapljicc. Fospesujejo oprevila prebavnega dela, »asi do |edt, odstranjajo telesnemu dobrobit škodljivo napenjanje, čezmerno tvo-ritev kislin, telesno zaprtje, telodene bolečine in drugo motenje prebave. Dobi se v lekarnah
0	Hradyp lekarnar, OunaJ i, Plelschmarkt
1	387, rszposiljs »est steklenic za K S —, tri dvoj-natc steklenice za K 4 50 Iranko.	>1«
lz raznih krajev.
Grozna nesreča v Ameriki. Cleveland, 4. marca. V Lakeview šoli v Collinovoodu, ()., je nastal radi prezakurjene peči ogenj, ki je zahteval 174 malih nedolžnih otroških žrtev. Stariši so morali mirno gledati, kako poginjajo njih ljubljenci. 19 otročičev je kranjskih starišev. Neki očividec je videl, da je neko truplo krčevito držalo kos roke.Najbrže je bratec hotel rešiti svojo sestrico, a mesto rešitve, šla sta oba v pogubo. Toliko nadepolnih mladih življenj je bilo naenkrat uničenih! Veselo so šli zjutraj v šolo, ne da bi le eden slutil, da se nikdar več ne povrne v uaročje ljubih starišev. V mrtvašnici Lakeshore leži že 110 mrtvih trupel. Med temi so tudi štiri dosedaj še nej>oznaiie ženske. Oh, prosim le, pridi k meni, klicala je obupana mati. Ne morem, mama. Oh, pomagaj mi, da se rešim, ker že gorim, odgovorilo je otroče svoji materi. Mati je zgrabila obe roki svoje hčerke in potegnila z vso močjo, a njene moči so bile preslabe. Obrn:la se je do gasilcev, pokleknila pred nje in jih prosila, naj za božjo voljo rešijo otroka. Več mož je zgrabilo roke otroka, a vse zastonj! Ne muči se, mama, reče deklica. Umreti morain, oh! Nato se je mati udala v svojo usodo. Oklenila se je rok svoje hčerke in z grozo na obrazu gledala, kako šviga plamen okoli njene glave. Plamen ie zagrabil otrokove lase. Mati je odvračala piamen od svojega otroak, dokler je mogla. Hvala, draga mama! zaklicala je deklica in umrla, ko so nesrečno mater odpeljali od mrtve hčerke. Mati je imela roko zažgano do kosti. Odpeljali so jo nezavestno, ker glavna slovenska naselbina ie četrt ure od imenovane šole. Imenovani otroci slovenskih starišev so stari od devet do enajst let. Večina mrtvih otrok je pa nemškega pokoljenja, z malimi izjemami skoraj vsi. Nadaljnja poročila slede.	Jos. Markovič.
Op. uredništva: O tem požaru smo pri;eli še dva dopisa, a ne moremo vseh priobčiti radi pomanjkanja prostora. Dopisnikom onkraj moria srčno hvalo!
SNe® S***'»
"* P°«""o. od fluid' Ovsnajstorics 7« „ , ' «nemko „Else N»ročite p,,' p0r^V' PO«ku<nJo 5 K franko. ,6' (Hrvatsko). ™'«1« v Stublcl Ir* Eiss 2 '7	Dada.
znsmko ,,'eiss-K Iranko.
Izpred sodišča. »Obtoženec, ali imate sekaj pripomniti?« — »Prosim nagle razsodbe, da ne zamudim skupnega kosila.«
Z višje dekliške šole. »Čemu neki ljudje e dašndanes prideljujejo slamo, ko vendar vsi spimo na modrocih!«
13
uomoijuo
òtraa 203

Kie je čebelar?
Doječe matere
ki same hranijo svoje male, dobe presenetljivo hitro novih moči in veselja do življenja s Scottovo emulzijo.
: Scottava emulzija :
je slastna, pospešuje tek in prebavokrepi zdravje
in jači ves organizem. Obenem vpliva tudi najugodnejše na malega dojenčka, ga dela rožnatega in jedro-vitega, dvojno veselje za ljubeče starše.
Cani liTlrnl steklenici 8 K 60 r
Dobi ic v vscb lekarnah.
Pruina I« , lo mam ko -rlbkem - kot po-roitvrnim znakom ia SCOTT-o» nads.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t.j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Redka prilika.
Mlin in žaga z zemljiščem tik domačije se daje v najem oa željo pa tudi proda. Obojno poslopje je novo. Zemljišče je toliko, da se lahko redi kakih b goved in do 15 prašičev, hiša z mlinom vred je kiila z etermitom. Najemščina ali kupna cena po dogovoru. Oglasila in dopise sprejema Ivan Ankerat, Brezje it. S p. Radovljica. 629 3-2
Svetujemo vam, da ne zanemarite revmatičnih in protinskih bolečin, bodljajev, trganja po ledjih in križu. Z uspehom rabimo bolečine olajšajoči Feller-jev fluid s z- »Elsafluid«, 12 malih ali 6 velikih steklenic franko 5 K. Želodec krepilno, go-
rečico in pehanje odstranjajoče in prebavo pospešujoče sredstvo so Rabarbara-krog-ljice s z. »Eisa-krogljice«, 6 škatljic fran-l.iice s z. »Eisa-krogljice«, 6 škadtljic frati-Fisa trg 16 (Hrvatsko).
Nove velikocvetne
begonije
3 letne čebuljice, 20 krasnih vrst, enost. in polne, cveti do 20 cm premera, težko ločljive od vrtnic in kamelij, v 7 glavnih barvah po 10-60 vin.— . Glokainije 16 barv a 30 v. Prezimni grmiči 50 bogato cvetočih vrst à 20 vin. Iglasto drevje 10 vrst K 250. Nove teje vzpenjajoče vrtnice 3letne a tO vin. Višnjeve gladiolo, vzpenj. rastline, bele in rumene kale, kane, georgine, pelar» gonije, lilije, arum itd. 20-30 vin. Vse za-nesl|ivo cvetoče za sobo in vrt. — Zahtevajte bogato ilustr. cenik in navodilo brezplačno. 601 5 — 3
JOSIP SU£A, Potenstein, Čeiko.

Neobhod.potrebnazaprdšičjerejo
je kavkaška krmna rastlina Sympytum asperinum
200 rastlin zadostuje za enega prašiča.
Kosi se 6—8kratno vsako leto skoči celih dvajset let, izvrstna krma za prašiče, teleta in žrebeta. Rastlina vspeva povsod, tudi v senci in pod drevjem. Vsak košček zemlje pri dvorišču, vrtu in drugod se lahko porabi za to rastlino. Cvet je izvrstna paša čebelam. Ta rastlina je priporočena po vseh nemških kmetijskih časopisih in vsi_ poljedelci segajo z veseljem po njej. Poèljem IOO rastlinskih korenin sličnih krompirju za M 8-—. — Nadalje priporočam Eldorado-krompir in sloviti f-"indlay-krompir, kojega kilogram je pred nedavnim časom veljal še iOOO mark in se izvrstno obnese. I stot velja 15 M, lh stota 8 M, postni zavoj s 4 , klgr le 3 M. — Moiri junijski krompir, ki dozori že v juniju, jc najboljši zgodnji krompir in velja 1 stot le 7 M. Vsaki naroöitvi Eldorado* krompirja pridonem tudi deset korenin Symphytum-rastline za poskuftnjo.
Walter Woekfert, Saatgut-Export, Erfurt.	738 1-1
Valeposéstvo
v Stari vasi pri Vidmu na Štajerskem blizu Krškega, obstoječe z petero hiš, obširnimi vrti, veliko travnikov, njiv in hoste, poleg več obširnih vinogradov z novimi nasadi in zidanicami, vse v prav dobrem stanu, se bode na drobno in tudi na željo kupcu več skupaj prodalo.
Razprodaja prične se 31. sušca 1908 in tako naprej do popolne razprodaje. Anton Mausar, veleposestnik.	735
Naravnost \z tovarne I
Poslužite se prilike. Pošljemo sedanjemu času primerno zelo plosko, prUtno uro na sidro (ne Roskopf),Weltall-patent s kamni, kovinasto kazališče, fantaz., oksid, jeklo ali nikel, nalan regni., po čudovito nizki ceni K 8 50, po povzetju franko in carine prosto. Jamstvo 2 leti Ako ne ugaja, denar nazaj. H. 79J-C.
Tovarna za ure
U/eltall watsch Chaus de Fonds
évi
730
Tvrdka Slavoja Janko dadifii v Pod* gradu v latri sprejme t»koj v službo:
IJilagajniö&rko in 1
manufakturne stroke. Reflektira se le na starejše In dobro izvežbane moči. Ponudbe s spričevali in referencami poslati je naravnost tvrdki. 665 2—1
Trgovski učenec
dobrih, poštenih starišev, star 14-16 let se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Konaumnega druttva v Starem trgu pri
Ložu.	568 3—3
ŽITNE CENE.
Cene za 100 kg.
Ljubljana, 24. marca 1908.
Pšenica, domača.......22.50
Rž............20.—
Oves...........17.60
Ajda, črna.........20 —
Ajda, siva.........19.—
Proso, rumeno........16.—.
Proso, belo.........18.-»
Ječmen.........16.—
Fižol, rdeč.........19.—
Fižol, koks.........18.—
Fižol, mandalon.......14.—
Prodam
baruo za $urcuc maji o M?
primerno po „postavi o živilih" brez vsacega zaostajočega okusa, z najboljšimi svojstvi.
C. F. Schubert, Gradec, Nurplatz 10-12.
jMT Spretne
tkalce jn .tkalke
sprejme ob dobrem zaslužku takoj tkal-nioa Dugaresa na Hrvatskem. 611 i
Pozor!
2729 10-
PozorI
Čitaj I
Pakraške želodčne
_ kapljice. _
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje Izvrstno, uspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se posije denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od -
P. Juriftiča, lekarnarja
v Pakracu it. 65. (Slavonija).
67t l_i
na REDNI OBČNI ZBOR
Xjndske posojilnic«
regietrovane zadruge z neomejeno zavezo.
ki se vrši 6. aprila 1908 ob 5. url popoldne v društvenih prostorih v Ljubljani, Kongresni fr$ štev. 2.
Dnevni redi 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o potrditvi'računa. 4. Sklepanje o porabi dobička 5 Volitev nadzorstva petero članov. 6. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.*) 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti
V Ljubljani, dne 18. marca l9u8.
Dr. Itfan Šusteršič,	Josip šisk
načelnik.	'
odbornik.
Poročilo za XII. upravno leto 1907 in izkaz hranilnih vlog se nahajata v tisku in bodeta po občnem zboru davnem» r. „ „k*;..,. . : u. . . . razpolago, dokler ne bode zaloga istih pošla.	««..«...„ p n. ooc.nstvu pri blagajni brezplačno na
V zmislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Karol Kauschegg, Ivan Kregar, Karol Pollak in Ivan Pollak
Denarni promet za leto 1907.
e j e m k
kron
vin.
Račun glavnih deležev: Vplačila............
» opravilnih deležev : Vplačila...........
. hranilnih vlog: Vloge.............
, tekoči: Vloge, vzdignen, naložen denar in vrnena posojila
n posojil: Vrnena posojila............
» menic: Plačila................
» nepremičnin : Sprejemki............
. terjatev od prodanih posestev: Prejemki na kupnini . .
„ pro diversi: Razni prejemki...........
„ pristopnine: Vplačila.............
posojilnih obresti: Plačila............
, tekočih obresti : Prejete obresti .........
efektnih obresti: Prejete obresti.........
„ zamudnih obresti: Prejete obresti.........
, obresti prodanih nepremičnin : Prejete obresti ....
meničnih obresti: Prejete obresti.........
upravnega prispevka : Prejemki..........
Gotovina v blagajni začetkom leta 1907 ........
1800 648 4270227 23*93863 170i550 1325677 193533 90579 210295 162 303305 327588 1444 5370 6003 35750 21562 120245
34 03 54 49 97 10 29
82 21 44
91 26 16
62
32509607 18
II	I
Denarni
I z d
a t k
Račun opravilnih deležev: Vrneni deleči
hranilnih vlog : Vzdignjene hranilne vloge
» tekoči : Posojila, vzdignjene vloge in naložen denar pri raznih zavodih..........
» posojil : Izplačana posojila ......
menic: Eskomptovane menice	\
„ nepremičnin: Plačila in investijski stroški . . .
terjatev od prodanih pos. stev : Prodane nepremičnine .
„ pro diversi: Razna izplačila.........
obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti ....
„ posojilnih obresti: Vrnene obresti.......
„ tekočih obresti: Izplačane obresti...........
meničnih obresti: Povrnjene obresti.......'
davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine . . . . !
„ dividend: Izplačana dividenda............
, upravnih stroškov : Izdatki.............
razpoložnega zakladi: Vzdignjeno za penzijski zaklad uradnikov Gotovina v blagajni koncem leta 1907 ..........
kron	vin.
196	J
3730739	19
	4i
23665970	
2608494	73
1762960	70
166011	65
137598	74
203072	12
37129	80
1390	23
53238	87
172	42
10696	28
260	—
40639	61
4671	54
86364	82
32509607	18
prometi
Prejemki Izdatki
K 32389361 56 » 32423242 36
K 64812603 92
Račun zgube in dobička za leto 1907.
Debet	kron	vin. 1	kron	vin.	Kredit	kron	vin.	kron	vin.
Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih..... kapitalizovanih...........	37129 525343	| 80 97	562473	77	Račun posojilnih obresti: prejete obresti leta 1907 . predplačila leta 1906 za 1907 .....	303305 28521	82 68		
inventarja: 10<>/0 odpisa od K 708039 . . . „ davkov in pristojbin : izplačani davki . . . zaostali davek............	10696 1245	28 39	708	04	zaostale obresti leta 1907 ....... zaostale obresti leta 1907 .....K 84340 90	108980 440807	42 92		
zaostali davek za leto 1906 .......	11941 130	67 71	11810	96	predplačila leta 1908 .......„ 3903874 povrnjene obresti leta 1907 .....„ 1390 23	124769	87	316038	05
„ efektov: kurzna izguba ........ „ upravnih stroškov..........			886 40639	80 61	Račun tekočih obresti: prejete obresti ..... izplačane obresti..........	327588 53/38	21 87	274349	34
bilance: dobiček...........			53861	37	Račun men. obr: prejete obr. 1.1907 . K 35750 26 predplačila leta 1906 ........ 330970 povrnjene obresti leta 1907.....K 172 42 predplačila za leto 1908 ........ 9855 80	39059 10028	96 22	29031	74
					Račun efek. obr.: prejete obr. 1. 1907 . K 1444 44 zaostale obresti leta 1907 .....„ 713 59	2158	03		
					zaostale obresti leta 1906 ..........	525	45	1632	58
					Račun zamudnih obresti .......... „ upravnega prispevka......... „ pristopnine............. „ nepremičnin ............ „ obresti od prodanih nepremičnin: prejete obresti zaostale obresti..........	6003 1078	91 12	5370 21562 162 15722	16 92
					zaostale obresti leta 1906 ..........	7081 570	03 27	6511	76
		|	670380	55				670380	55
Račun bilance z dne 31. decembra 1907.
Debet		kron	vin. I	kron	vin. I	Kredi«	kron	vin.	kron	vin.
Račun		579JI 75 1302646	43 43 1	7095821	86		12840537 525343	11 97	7000 9248	_
»	tekoči: naložen denar.............	796^78 4 69085	05 59						13365861	08
	pri nas vloženo ..............	5565863 520095	64 74	5039767	90				9855 1245 190	80 34
• » * • »	terjatve od prodanih posestev.......... 10»/» odpis od K 7080-39 ...........	4295 708	83 04	121974 685658 100186 509593 3587	47 63 28 79	, . ... iz hipotekarne kupčije . . . . penzijskega zaklada..............			3442 28845 108251 62719 64147 20838	85 72 '/z 22«/4 141/4 56 63
m	posojilnih obreati: zaos.ale obresti na vknjižbo .... zaostale obreati proti poroštvu.........	95304 13676	13 29						53861	37
	za leto 1908 predplačane obresti........	108980 390J8	42 74	69941	68					
» » • u	eiektnlh obresti ............... obresti od terjatev prodanih posestev....... penzijskega zaklada: lastna knjižica št. 8388 ..... obresti................	20000 838	63	713 1078 86364 20838	59 12 >2 63					
				13735526	77		!		13735526	77
_Snežno-belo
677 »e opere s 11.^
Scilicht-ouifn
PT* milom.
Pristno le z znamko „Jelen* in z imenom „Schicht".
Ceni stekleni 80 vin. Doblvi ie v lekarnah ali direktno le te vpoilje K 1-90 12 jteklenicl) Iranko pri edini iidelo-valnici Voatfebnl-ovi lekarni, Praga-Karolinln dol. Zaloga : Lekarna H Mardetschliger, Ljubljana, Jurtliev trg. tur Pozor pred ponarejanji I til 29 ,
000O0000000000
Najboljši žival-
ski prašek — nikaka prevara — je Bar-thel-ovo klajno apno; preprečuje slajnico, bolezni v kosteh, hromoto pri žre-betih, teletih in mladih prašičih, krepi kosti, — pospešuje tek, valenje jajc pri kokoših, "[itd. Izdatek majhen. Korist stoterna [Popise zastonj. i68 6 i
Mih. Barthel & Co. Dunaj X/3. 00000Q00000000
Sumljivo. -Gospod ravnatelj, jeli vse v redu v vaši banki?« — »Da. zakaj pa ne?« — >1 no, vaš blagajnik jo je danes zjutraj precej naglo ubiral proti kolodvoru!«
^ ^pl
^ ,! ■ _ . i. _ " . .
... —-
* ~	-S
hjrui.no tovarne za vomin - prodajajo ietos fopet izključno po meni okro«lo 4000kom. takoivitih
4 vojaških kocev za kon;e
tt ceno I« gld. 2-20 komad n	*"so
par 6 parov franko na dona) ,are*«u-t n. la*t"i«a kon Ti debeli, trajno trpežni kooi «o topli kot koiuhovna, temn^siv-. nk"li 150 200 <;-»n •oliki, torej la ko pokrijejo u«lega Monja.
- Razločno pisana naručiia. kJ se lzvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se [>o-Sjejo na	,	«'<3
Steiner-jewo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taooratraaae 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. - Za neti'lajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar Mnogoštevilna priznanja in naročila so doAla od: kobilarne v Radavcu, Knmarno in Brody. ž pr Kolarja Tut«, dr. Vračuna odvetnika v VarasJu,
Eosestnika Weic^bergerja, Ilosva, Grünwalda Z >r-ovak, Rotter L'Chten, pl Mroczk. ws*i ja Do ro-8tany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlissa Monken-dorf, Schonka Gorl-^Jorf lasti ka umetnega mlina Fohrt Merla ta dr.
Prodam okolu
4000 metrov
breznap. nclanlrnii CkanafaO *a pisanih UOIcllinuw posteljnino i
zajamčeno pristno barv, I. a kakovost, Izbr. ostanki
v dolgosti 8 —18 m, primerne za celo posteljo po
22 kr. meter. Pošiljatve za poskušnjo najmanj
5 kg zavoj (okolu 40 m ) po poštnem povzetju.
S. STEIN, tkalnica za platno, Nachod,
Češko.) 727


Ohranita« zdravego *
« želodca -
vß a^Jveč v ohranitvi, pospoAoranJu Ii v «utmavi prabarljanja ter odstranitvi nadlai-%«Ca Mprtia. PreizkuSeno li ubranih najbo|]-Uk ta uspeSnih zdravilnih teli skrbno na-jrtTiieno, tek zbijajoče in prabaviJanje po--r^Joi« in lahko odvajajoče domače idra-TUo, ki ublaži in odstrani znane nasledke no-.s,- /Bosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega »avnJa, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritre kislin ter krče je dr. Koae batnam aa Uiodec u lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
{VARILO I
Vai dali embalaže j majo 1 poeta vno deponovano var-atvaao znamko.
Glavna zaloga
Murni 1. FRAGNER-jo v PRAGI
e. Ia kr. dvornega dobavitelja „pr/ črnem orlu" ssss: Praga, Mali Strana, ogel Nerndeve al. 203.
Po polti raapoillja ee vaak dan.
Ma iHMaalaa t K, pal ttsklMa* 1 K.
Pro« vpall||atvl It I le ae polile naia •leklealea b ,,
I 2 4 Ä?' " VI' 1 ,,lllri »'«klanlel, " --L.1 TÜ?' «^"'ce. aa K lt — 14 „likih .teklenlc pattaloe pn.le aa vae pa,m, .vstro-ofrake monarhi"
**L°(P * tekaroa» Avatro-Ofenke. V Llubll.nl M	^ 1 '«»"IH. O. Piccoli, U. p™ Trn!
kóci», Mardetachtager, j. mayr. lili
Tr$anfe m reumaHške f bolezni •
lo
Zaltàn-mazilo.
Steklenica 2 K, izvzemši porto. Pošilja dvakrat da dan po pošti
:i lekarna Zoltén :: Budimpešta. 31 5
Zaloga v Ljubljani:
— Emil Leu s te k —
lekarna, Resljeva cesta štev. 1
Paetreiba točna'	Nizke oenel
Priporoirm gg. Ce/ljarje.u In p. t. občinstvu
novo trgovi 10 2u**njem
in vsemi čevljarskimi potrebščinami v Ljubljani sv. Petra
oesta 2, nasproti cerkve frančiškanov. Izkušal bom, da z dobrim blagom in 1 i-.kimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim cb !nega obiska.
2844 52-10	K. A. Krv»gar.
Pozorl
Pozor I
Prnul rumeni čebelnl UOSßK
se kupi v vsakej meri. Ponudbe z vzorcem je poslati na tvrdko. C. F. Schubert, Gradec, Murplatz 10-12. 681 5-1
/Ai/ni/u i* . "'i.jrn'riJco
jfatert ie/t/a tUjbnj po ceni in
tnj n.—---.----... - r ■ .---
----- '	pv cent trt
rtfvttjiifo-potovali ruy se ohmeff
>Si/no/i/r./Ü7i ete/XcM
i< Sìjtt/>l/ani Mblvóvorskc ulic*20
■Wm, rstnai/iyasnila Ayo .teUryUn&w
latotam aprejmejo «e dobri in zanealjivi zaatopaiki.
r
Slaven. ker óuva prtenlno,
Slaven vsled b,eA6a6* u jo dobi prte-
3l9Ven^ ke- ntdobl P.rte.nina P° pranju prav ni
Slaven,

kakega duha,
ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani^ mnogo 6aaa
163 16-8


Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno goapodaratvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko In varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. - Dobiva ae v trgovinah z drogeri-jami, kolonijalnim blagom in i milom.

Engros pri L. Minlos, Dunaj, I Mölkerbastei 3.
Z—J
Akoka= šljate,
Ce ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in sa ponoči potite, je potrebno v Vado korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali HaldpUjev lipo* medeni airap (Rp. : Syr. thiliae 300 gr). NJegc učinek pri kašlju, hripavosti, zaslezenju, težki sapi, katarih, pomanjkanju teka, nočnem potenju itd. se splošno priznava. Vznrčna steklenica 3 K. velika steklenica 6 K, 3 steklenice franko 16 K po povzetju ali če se pošlje denar napr»j. Glavna zaloga za Avstro Ogrsko: Lekarna pri „apostolu", Budimpešta, Josefarlag M/4«	2694 20-15
Uoj«Dea za scdor$Re obrt J oslp Janko
«prejme takoj Ivan Česanj v Kranju. 703 g rar V Kamnik*
_____22 i	Velika ulica
priporoča veliko zalogo topnih in stenskih
ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov, brošev, kakor tudi vsa-
Ribarsko orodje
na debelo in na drobno izdeluje in pošilja
öriCHi"ei«PrV? T,r!LSka t0Varw irfhn*«k« kovratmh očal, po zelo orodje Kari Laitnar, Waidhofen ^ _ popravila,
a /d. Ybbs. Zaloga angl. in ameriških izdel- tudi n^jtežavn^ša, zvršim
kov. Ceniki zastonj.	728 5-1 ▼•»t«o pod porottvom.
Kašelj
naglo umiri, razkroji slez In lajla Izmeček priatnl » 5
Karolinodolski
Davidov čaj.
1 zavoj 40 vinariev. Edina Izdelovaluica :
: Lekarna pri : „Češki kroni",
Praga,Karolinov dol
Dobiva ae v lekarnah ali direktno, Ce se poèl|e
80 vin. (2 zavofa). Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem orlu",
Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. Vsak zavitek ima tvrdko In podpis A Pcrkl. 1
Vproiojte m]m zdravnika mu
vod» z« lase edino gotovo učinkujoče sredstvo pri plell, Iznadanju las, luskinah? LOVA-CRIN povzroči polno svltlo brado ter lase. Dobiva se v steklenicah po K 5- -, 3 steklenice K 1J--, 6 steklenic K JO - v mnogih drogerijah. parfumerijah In lekarnah monarhije ali naravnost pri	670 2—1
RB. Feith nasi.,
DUNAJ VII. Rlchtergasse Nr. ».
Kuverte s firmo, ■ ■ pismu, -- račune Itd- -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
ifts Alteabarj. H
Tihilki Aitiibiri.
Bat tlektro, pap
sod. plin. vod teta
! Programi zast. I
Lira-kolesa
Nalholl«* kolo sveta I flodn.ot.0 c'imI. kakovosti Ia Itp.lja...
Tihor. tnatarlial. li^nn del«, silno l.hka *"4njn .1 rn.ki znamk. Ir» Jamatvo
» Irta. NirVp ere.
Carine prosto
od .vstr. razpfllilj. i | Zabto.site kot bravec tega lista zaatonj najnov. «nik. Zastopniki se IMe|o.
Rlhard Ladewig lj
L616 Prenzlau
Postf.ch 853
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Graz, 21. marca: 59, 2, 65, 43, 36. Dunaj, 21. marca: 71, 26, 66, 35, 40.
Denarnice zbira. Ropar dohiti v gozdu bogatega trgovca: »Oprostite gospod, usojam se vam javiti, da zbiram napolnjene denarnice.
Pozor, km .li e In fanti* I V
moli lekarnllkl praksi, katero Iz-vrka'.m le 2.1 let. se ml le oo-srečllo. .Pasoma IznalH sredstvo za raat brk In lai, oroll Izoa-danla las In za odatrnalta* prhlla Muskini na glavi, to |t Kaollor <4. I. Cena stranko na vsako ooito^: I lončlč JK «»-1 lončka 1 K. Prosim, da st na: ročl samo od mene. Naslov f« : P lurUlf. lekarnar v P. krt ca it. H. Sltvonlla Denar se polile naprel ali s poštnim povzeHtm.
77JO 'n—1
Odlikovana aemenaka trgovina in umetno vrtnarstvo	216 10-8
Alojzija Korsike v Ljubljani
Edina na Kranjskem strokovno urejena semenska trgovina na debelo in drobno. 6 vrst pese, 10 vrst detelje, 16 vrst trave. Čistih trav in več vrst travnih zmesi, priporočenih po poljedelj. listih, mnogovrstna krmilna, zelenjadna in cvetlična semena, vsa preizkuSena; za dobro kaljivost se jamči.
Tu se tudi izdelujejo topki in venci, sveži In suhi, s trakovi In napisi, in vsi v »o stroko spadajoči predmeti po najnižjih cenah. Cenovnik za leto 1908 se dobi brezplačno. Za obila naročila se pri poroča z od.ičnim spoltovanjem
Alojzll Korsika.
Čudež industrije.
«av-Yorfc ta tondoa alt« prltaa alala aia .M catini ter |a «Ifta taverna artbrolnt prltlljsaa.
fösas&säws
a kanaiav ^Lai spal Min '•
. .5SK» auw
' U kaa. «aar. S u5rS C»3n t*a; I ka. aa». R Ä«	■ J
i tz r^m^i
t kaa iMtalb aaatealk svatalka«; t kaa. cariUalk ■(•); t kaa. aa|fla scalai ca aa
42 komada* tkapal tana gld.
Vsak teb 42 predmetov |t pop
lar IIb I« moti sedal dobi« pa tel --------—
(Id. «-»O. Amtričansko pat. srebro |t zntno |t
A.....koal bala kovina, U obdril bo|a arebra
25 lat, za kar sc garantu|e. V na|bol|ll dokaz da leta tatara! aa temeHi aa nlkakrlnl slepariji, aavaaalem s« s tam lavno, vsakemu, luteremo ae M bila blafo vieC, povrnili brez zadrikt znesek ta aa| nikdar ne zamudi ugodne prilika, da al «nlall Ia krasna garnitur., ki |* posebna prikladna kal pra-
žonitovanjtko In priložnostno darilo-
kakor tadl za vsaka b®l|K («spedarti**.
Dobiva aa edino Ia v
A. HIRSCHBERC-a
akaportnl bili nnar. pnt. trebma(a klap
na Dnnajl II., Reubrandtatr. 19 O. telefon 14597
Pallila s* v prevlncl|. prati pav-zztju, ali te •* aaeaek naprel n"JU-
Člttllal pretek aa afa IO I Pristno le « zraven natisnjena veno znamko (zdrava kovina) tevletek It pobvatalb pisem : S pat. srebrno (arultara tem laka zadovaNta.
—---■ Rolnnc, dekan Maribor
L,It miMui.	«nI I. naltf
poročila Vaio garalturo
14997.
5'Ä	/«S
10 kr.	W J*
ena varit-	* W 'M
ä	w
u ,.iuii.i . h— ,-----
Tomai Roianc, dekan-------
Eksc. baronica Edelsbelm ml )e najtopleja pri. olila Vaio garnituro, torti proaim, pr illile al 9 garnituro za (Id. » tO. Ko c ta r 4, M. oktobra «O».
Ilona Tlaia, ro|. grol. DegcnMd.
« ZU LVffvjnpttissjsr"-- pro,,■• *
- •	fee. kalfc IMa, akt. ta ta», tdranft.
Trgovina s klobuki in Čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Zastonj
2554
Dr. Franc Dettone
I. kirurglčnl asistent deželne bolnice
(bivši veCletni operater na dunajskih klinikah dvor. svet. prof. dr. barona Eiselsberga (kirurgija! in dvor. svet. prof. dr. Chrobaka (ženske bolezni ; ter na oddelkih prof. dr. \Vert-heima (ženske bolezni) in prof dr. Schnitz-lerja (kirurgija) si jemlje Cast, naznanjati p n. občinstvu, da je začel ordinirati za
Kirurgije fn ženske bolezni.
644 V Ljubljani, dne 15. marca 1908.
Ordinira od 2—3. ure popoldne v Komenskega ulicah &t. 8.
Odda se takoj ali o svetem Jurju služba
organista in cerkvenika
Kje, pove upravništvo „Domoljuba*. t85
. KASLJUJOČIM -
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
THVMOMEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolaži? krCeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoCe. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kaliju In pri drugih vrstah kailja.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
t steklenica 2-20 K. Po poŠti franko proti pošiljatvi 2-90 K i 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
Izdelovanj« In glavna zaloga
lekarna B. FIUGNER-Ja
2430 c. kr. dvorn. zalagatelja 24-1 "	Praga III., it. 203
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
- Pozor na Itn« sredstva, ■ Izdelovatelja in na varstveno znamko
zahtevajte moj lluetrovanl cenik o urah, zlatnini, trebrninl itd.
Dr. Heger, urar, juvellr In gravar.
Oilck I.Kapucinska ul.4 (Slavo».)
U Ameriko In Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja s Cunard Line
Bližnji odhod i
Iz Trata i Slavonija 31. marca, Panonija 14. aprila,
Carpatija 28. aprila. Iz Liverpools i I.usitania 4/4, 25/4 in 16 5,
Mauretanija 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksiord, sploh vsako tovrstno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Leohnap v Gradeo po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani.	337 12-2
Josip
LJubljana, Fred Skef*e S.
priporoči	334 1( begate zalege veakovretaih - zanesljivih staiti ——_
; S?* f",f'	Mar
—v »tnk.B.k. muto«, ratfei« In ktl« pfa. I, k», ria* ta krmo Raiaib temen |nhl, ,aeb »rti trt» tr avallate,, mel,nei, ,ubo In mokro zeml|o, rujbollla krat u. »Ivino In konj«, |t.«n.kt r.pt, vie »r.tt lo-
teawa po aitkib cenab Poem.m polom l.vrluieio ae naročila lofno ln aolidno
k0 f*«l«f!» aaaatao at.k I aratro In allkao|a ■■ ataklo
Aug. Annoiai
Danajika cella 13», pol«f,PI(ovca
a« prtp.r.e, precettili daba,i(|a| la a a •'"■.•"'■•'T: »..pr.TO c.rH..lb
al>Tb«Blb del nap..,, oktlro,, itd. Itd. _
Silin. „„.*,'a""	Porcalanik, I.
attuino poi< d i It atm Ile («alilo la «a.
SE"?' Nari a i* ' c «° k lr 'i " »" "ll " ™ «tnal, ceniki n prontonl na ••
SSI*, """s1' T"0«' 'Prit...".."„rt.,,
nuroa teff«	-I—«« » .»"d .I
iio7 s»-10
Izdajatelj Ia odfovornl urednik: Dr. Ifnadj Žitnik
Zahtevajte zastonj
In poltnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani gUvn katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastib trebrnlh in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih prip,„ po izvirnih tovarniških oenah.
Niklasta remontoarka ... K 3-_ Sistem Roskopf patentna ura , <._ Švicarska, originalni sistem
Roskopf patent . , , ( Registrirana „AdlerRoskopf'
nikljasta remont, na sidro , 7_ Srebrna remontoarka ,Qlo-
ria* kolesje, prosto .. . , 840 Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov...............
Budilka............. 2'90
Kuhinjska ura.........3 _
Schwarzwaldska ura.....280
Ura s kukavico......., 8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 9 Prva tvornica za ure « Mostu
---Jan Konrad =
c. In kr. dvorni dobavitelj v Mostu St. 936 Čelko).
Učenca za mizarsko obrt
sprejme Primož Berlec, mizar, Vrhpolja
èt. 3, pošta Kamnik.	668 2-1
Osebni kredit za ■radaike , • Častnike aCltel|e Itd. Samostofn konzord|l ta hranilnic? Ia prtdujeme nradniik. drultva • Jajejo po naj-tmerne]Sih pogojih tudi proti daljšim odplaiilom posojila na osebni kredit Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njemetodstvu uradn. društva, Dunaj, Wipp llnfcrstrasse 21. 2433 1
Obrtna
Akademija
frlodber j
prt Franko-' broda ob M.
PollKhn uvod u laftcBcrji ln arhiitkl« ?l» ili .

lika modopn

zaloga oblek
za gospode, dečke iifotroke
A. Kune §
Ljubljana, Dvorn! tri H. 3
(na vogalu Židovske ulice)
I Strokovnjaška postrežba z
1 izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vsaksm predmetu označenih oaaah.
^^iročlli po m«rl Učno Id prlimno dobro^^
lä
& N'
aé
"I Wiaa, Celka.
c*"* òeftks pastella* perja I
S M as, tema K « 00. »al|.a * '>'-■ palbelo aknbh.no K II -, bri. K M -, latlnobelo, kol pob mehko akotJtl K »
*	K <2-. Poallfa franko po P»-
"••i" Zameni dovoi|ena proti povroii« Poiinlot. Benedikt Sachitl, Lobea k
Tiskala; .Katolllka Tlaka»«'.
17148888