TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, Industrijo In obrt, Naročnina za Jueoslavilo- celoletno 180 Din, za */t leta 90 Din, za »/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt, hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. štev. 12. Leto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 28. januarja 1933. pAxdscdsb/Cf*0’ 'Sefa in/ccce- ic^ovsUiU zdavzeni Hoti upoštevajte, potce&e Qospodac$kiU Ueaqw ! V petek dopoldne se je vršila v Trgovskem domu v Ljubljani predsedstve-na seja Zveze trgovskih združenj, ki je tako po svoji lepi udeležbi, ko po svojem vsebinsko bogatem poteku znova dokazala, da zna slovensko trgovstvo braniti in zastopati svoje interese, pa tudi interese vsega gospodarstva. Seje so se udeležili poleg predsednika Zveze Josipa J. Kavčiča, podpredsednika Konrada Elsbacherja, ki je zastopal tudi združenje v Laškem ter tajnika Kaiserja Se ti člani predsedstva: Ivan Gregorc in Paul Fabiani iz Ljubljane, Viktor Je-ločnik in Josip šporn za Združenje Ljubljana okolica, Leopold Fiirsager iz Radovljice, Franc Sire, Franc Berjak in A. Savnik iz Kranja, Anton Stergar iz Kamnika, Josip Divjak iz Ribnice, Ed-mund Kastelic iz Novega mesta, Franc Huber iz Kočevja, Karol Miiller iz Črnomlja, Stanko Lenarčič iz Blok, Franc Černe iz Radeč pri Zidanem mostu, Anton Umek iz Brežic, Viktor PiUh, Anton Cvenkel, Josip Zidanšek ln Maks Cukala za Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje, Matija Berdajs in Ivan Šoštarič iz Maribora, Milko Senčar iz Ptuja, Ivan Traven iz Ptujske gore, Janko Klun lz Prevalj, Vinko Rozman iz Slovenj gradca, Martin šumer iz Konjic ter Franc Ceh in Jožef Gašper iz Murske Sobote. Sejo je otvoril in vodil predsednik Josip Kavčič, ki je po pozdravu vseh zastopnikov združenj konstatiral sklepčnost in imenoval za overovatelje zapisnika gg. Gregorca in Jeločnika. Nato je podal predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo: Od zadnje predsedstvene seje, ki se je vršila dne 9. decembra, se ni gospodarski položaj bistveno spremenil. Borimo se z vsemi onimi težkočami, ki smo jih obravnavali na prejšnjih sejah in zborovanjih. Naše notranje prilike še -vedno karakterizira gospodarska politika brez načrta. Naša zunanja trgovina pa je z ozirom na povsem neizpreme-njene prilike v mednarodni gospodarski politiki še vedno v upadanju in se bori z raznimi mednarodno-prometnimi ovirami. Ob uveljavljanju zakona o zaščiti kmeta smo se preteklo leto mnogo borili in ob vsaki priliki povdarjali, da je treba pri nad vse škodljivem vplivu zakona o zaščiti kmeta na ostale gospodarske panoge, zaščititi tudi trgovstvo. Zaščiteni so bili z uredbami denarni zavodi in končno smo dobili z uredbo ® posredovalnem postopku zopet nekak moratorij. Ta uredba v svojem bi-om 111 ni* drugega, ko da dolžniku Vp_°8oči, da podaljša plačilo svojih ob-..Za 90 dni ter da poizkuša najti s tt h*?1 uPniki neko prosto poravnavo, reaba torej ni isto ko zakon o zaščiti meta, ki daje kmetu možnost, da svoj •dolg odplačuje na več let, temveč le, fa ga za nek&j časa odloži in da po tem roku zopet zapade v svoj prejšnji Položaj. To posredovanje, ki ga predvi-eva uredba, pa je zvezano s tako veli-, te*kočami za dolžnika in je po do-uredbe tako komplicirano, da ta edba vsekakor ne bo pomenila nobene ejanske zaščite trgovca. Poleg tega pa šfiBUredba tudi ^ako Pomanjkljiva in pu-* mnogo odprtih vprašanj. iw podlaSi zakona o podaljšanju ve-Zakona 0 zaščiti kmeta je ministrski svet predpisal uredbo o reguli-o »ju tePlačU vlog pri denarnih zavodih. _ uredbo se je razširila zaščita na e denarne zavode, ki se je posluSijo. Vsi ti zavodi morejo pričeti z delnim izplačevanjem vlog po lestvici, čim ob-veste o tem ministrstvo za trgovino in industrijo. Proti tej uredbi so denarni zavodi protestirali, a nekateri so se je le poslužili. Vzrok vsemu sedanjemu težkemu denarnemu stanju je tudi splošno nezaupanje. Znatno olajšanje bi se doseglo, če bi se z zakonom razlikovale stare in nove vloge in to v tem smislu, da bi ostale nove vloge, ki so bile vložene po dnevu, ko se je zavod poslužil zaščite, popolnoma proste. Nato je govoril predsednik Kavčič o položaju naše zunanje trgovine in omenil, da je v preteklem letu poleg izvoza tudi močno nazadoval uvoz, vsled česar bo naša trgovinska bilanca aktivna. Med izvoznimi strokami je sadna trgovina pokazala v letošnji sezoni slabše uspehe kakor leta 1931. Tudi v lesni izvozni trgovini opažamo Se vedno znatno nazadovanje. Izvoz glavnih vrst lesa je upadel od 856-6 milijonov Din v letu 1931 na 481-4 milijone Din v letu 1932. V pogledu dajatev je omenil zvišanje pristojbin in taks, zlasti takse na naročilnice. Nato je razpravljal o nekaterih internih zadevah med združenji in Zvezo. V debati, ki je sledila predsednikovemu poročilu, se je sklenilo, da se vrši prihodnja predsedstvena seja Zveze v Mariboru. Tajnik Kaiser je nato podal svoje tajniško poročilo, iz katerega navajamo: po tozadevnih določilih obrtnega zakona ministrstvo za trgovino in industrijo. Predsednik Kavčič je nato prečital in obrazložil osnutek uredbe. Po daljši debati se je sklenilo, da pošlje Zveza osnutek vsem združenjem, da se o njem izjavijo in stavijo svoje zahteve in predloge. Po izvedeni pismeni anketi se bo o uredbi razpravljalo še na prihodnji predsedstvenl seji Zveze. Obenem se je predsedstvu naročilo, da izdela ogrodje zavarovalno tehničnega računa. Na predlog Združenja za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje se je obširno razpravljalo o izpopolnitvi stanovskega tiska. Ko bo predsedstvo izvršilo nekatere potrebne predpriprave, se bo o tem razpravljalo še na prihodnji seji. Slučajnosti. Pri slučajnostih se je razpravljalo o predlogu Združenja trgovcev v Ljutomeru o načinu izplačevanja mezd pri izvajanju javnih del. Sedaj se del mezde izplačuje v naturalijah, zlasti v koruzi. Ta način pa ni za naše kraje primeren in se naj zato odpravi. Delavcu se naj izdajo posebni boni, s katerimi more prosto kupiti to, kar potrebuje. Končno se je mnogo govorilo o omalovaževanju gospodarskih vprašanj v našem javnem življenju. Zlasti so povdarjali delegati posameznih združenj, da se vsako vprašanje presoja le s kmetskega stališča in da se redno pozablja na interese drugih stanov, ki so za splošen gospodarski napredek prav tako važni. Posebno o interesih in potrebah trgovstva in obrtništva se zelo malo vodi računa in zastopniki združenj so bili soglasno mnenja, da je treba pričeti energično akcijo, da se doseže zboljšanje tudi v tem pogledu. V ta namen je bilo Zvezi naročeno, da zbere konkretne primere, kako se niso zadostno ščitili življenjski interesi trgovskega stanu. Na vse poslance in senatorje pa apelirajo zastopniki združenj, da ne pozabijo tudi na njihove ponovno povdarjene in utemeljene zahteve. Nato je predsednik Kavčič zaključil sejo, ki je znova dokazala popolno solidarnost slovenskega trgovstva. Franjo G.: lici&a Ut podtofato> Beseda »kriza« je prišla že precej iz mode, a vendar se še čuje tuintam in v resnici je denarna kriza še vedno tu: Dosegla Je že davno višek, ter se posebno občuti v trgovini. Vsled krize je nastal gospodarski boj, ki je hujši od vsakega prejšnjega, kajti prej so imeli poljedelski pridelki nekako dobro ali vsaj primemo ceno, tako, da je bilo razmerje med prodajalcem in kupovalcem vsaj znosno. Zdaj pa se cene in sicer v prvi vrsti pri tekstilnem blagu dvigujejo, a poljski pridelki imajo isto ceno, ko prej, večinoma pa še nižjo. Ce se je Najprej je omenil, da je bila povišana j pa cena pri kateri vrsti dvignila, je to tarifa v nezgodnem zavarovanju od 6 talco malenkostno, da ni v nikakem razna 7»/o. Finančni efekt tega poviška bo znašal približno 10 milijonov Din. Do-danji povprečni prispevek, ki je znašal za nezgodno panogo doslej 120 Din za člana, bo znašal po povišanju 140 Din. V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja pravilnik o napisih na trgovskih obratih. Zveza se je izjavila v tem smislu, da napis ne sme biti nasproten obrtnemu dovoljenju. Zveza je posredovala v več zadevah in sicer radi vkalkuliranja poviška skupnega davka na poslovni promet na sladkor v prodajno ceno, dalje za zopetno vpostavitev davčnega urada v Kozjem. Ta njena intervencija je bila uspešna. Posredovala je pri kr. banski upravi ▼ pogledu občinskih proračunov in uvajanja novih občinskih trošarin in taks. Zveza je v tozadevni predstavki še posebej povdarila zahtevo, da z ozirom na zlasti močno obremenitev trgovstva z občinskimi davščinami kr. banska uprava ne dovoljuje novih občinskih trošarin in taks na predmete, ki so že obda-čeni z državno trošarino ali taksami. Tajniško poročilo navaja nato potek konference zastopnikov TPD, Zbornice za TOI, Delavske zbornice in županstev, zaradi zmanjšanih dobav slovenskih premogovnikov državnim železnicam. TPD je morala vsled velikega znižanja dobavne kvote reducirati število delavstva in zmanjšati delovni čas, kar je skrajno neugodno prizadelo tudi trgovstvo in obrtništvo v rudarskih revirjih Vprašanje položaja v premogovnih revirjih je postalo splošno in važno vpra šanje Dravske banovine in zato bo Zveza podpirala akcijo, ki je v teku za omiljen j e tega težkega položaja. Zveza deluje na tem, da se v Dravski banovini Izvede socijalno zavarovanje trgovstva v smislu določb § 384 zakona o obrtlh. Izdelala je osnutek uredbe, ki jo izda merju z ono ceno, ki bi jo moral trgovec doseči, če bi hotel zaslužiti vsaj za kritje stroškov. In sedaj pride glavna težkoča: kako dopovedati kupovalcu, da se je to ali ono blago podražilo in čeravno le za 50 para ali 1 Din pri metru ali komadu. Kajti čim kupovalec začuje besedo »dražje«, ga to tako odbije, da takoj opusti vsako nadaljnje pogajanje in v mnogih slučajih enostavno uide iz prodajalne, ker ne more ali noče verjeti, da bi bila podražitev sploh mogoča. To pa velja za kmečko in tudi za tkzv. boljšo stranko v enaki meri. V resnici se je blago v tekstilnih središčih inozemstva pocenilo, nastali so pa pribitki radi valutnih razlik, katerih konzument noče priznati. Da bi se kupovalcu dokazovalo, da je bilo blago kupljeno takrat, ko so bili Kč, dolar ali funt na ugodni višini, plačano pa med ali po dvigu teh denarnih enot, je brezuspešen trud, ker vsakdo pravi, »da je blago še staro«, in bi zato morala biti še »stara« cena! Ne ve pa tega, da trgovec ne more in ne sme sam trpeti poviSka, ako se noče finančno uničiti! A kaj briga konzumenta, če je kje kak polom, ki ga v mnogih slučajih zakrivi on, čeravno neposredno. Kajti konkurenčni boj med trgovci je samo zakulisna borba konzumenta, ki s svojimi večkrat pretiranimi zahtevami prisili trgovca, da sam pritiska na svoje cene in si v mnogih slučajih sam odvzame zaslužek. In ker je tekstilnih prodajalnic mnogo preveč, pride konzument z lahkoto na svoj račun, kajti če mu trgo vec ne ugodi, mu zagrozi z »ostavko« in temu se trgovec navadno izogne s tem, da ugodi vsaki zahtevi kupovalca, če ni ravno očividno pretirana. Vse to velja za konzumenta brez razlike, pa najsi bo to Gorenjec ali štajerc Kajti uvidevnosti ni pri enem ne pri drugem niti najmanj. Mogoče bo kdo rekel, da je ta definicija preostra, toda kdor ne verjame, temu bi bilo svetovati, da bi si samo za en dan ogledal boj, ki ga bije prodajalec s kupovalcem. In še bo kdo rekel, da je pač kriza, zato je taka obsodba neprimerna. To pa ni res. Kriza se občuti v resnici le zato, ker je premalo denarja v obtoku, saj vrednot je še vedno dovolj, a se ne dajo vnovčiti. Da. je pa tako vpitje po krizi, so krivi ponajveč »križarji«, Izkoriščevalci te moderne zgage. Ce teh ne bi bilo, bi trgovec in konzument mnogo lažje trgovala in nastalo bi ono zadovoljstvo, ki je vladalo med obema še pred 10—12 leti, ko je še bilo zaupanje v trgovanju. Kajti temelj dobre in zdrave trgovine je brezpogojno medsebojno zaupanje, ki ga je dandanes v času teh gospodarskih kolobocij skoroda nemogoče doseči, a še težje ga obdržati. has avtobusni pannet V »Saobračajnom pregledu« je objavil pomočnik ministra inž. Petar Senjanovič zanimiv članek o našem avtobusnem prometu in njegovi konkurenci našim železnicam. Iz njegovega članka posnemamo par zanimivih podatkov. V vsej naši državi je bilo okoli 50 avtobusnih prog, ki so bile približno 18.000 km dolge. Promet vzdržuje na teh avtobusnih progah okoli 300 zasebnih družb z okoli 700 avtobusi najraznovrstnejših konstrukcij. V vsem so prevozili ti avtobusi okoli 5 milijonov oseb, železnice pa 46 milijonov. Poleg tega vzdržuje še pošta 13 avtobusnih prog. Javni avtobusni promet je razdeljen v državi čisto neenakomerno. Najbolj gost je v severnih banovinah, dočim je v južnih krajih bolj redek. Ne dopolnjuje pa avtobusni promet, racijonalno železniškega, temveč gre veliko število prog vzporedno z železnico. Tudi manjka večjega podjetja, ki bi moglo na daljše proge organizirati reden promet. Na splošno ni avtobusni promet posebno rentabilen, deloma tud zaradi prevelike obremenitve avtobusov z davki, taksami in javnimi dajatvami. Ni pravilno, če se vse avtobusne proge enako obdavčujejo, temveč bi bilo treba one, ki so v interesu prometa in dopolnjujejo železniški promet, z davčnimi olajšavami pospeševati. Tovorni promet na avtobusih le malo konkurira železnici in dosega komaj en odstotek železniškega tovornega prometa. Več ko avtobusi škodujejo v drugih državah železnici osebni avtomobili; ker pa ni pri nas osebnih avtomobilov mnogo, tudi ni konkurenca avtomobilov za železnico posebno nevarna. Stanislav Vdovič: Po tolikili letih svetovne brezposelnosti je danes brez nadaljnjega dokazovanja že skoro slehernemu jasno, da zla brezposelnosti ne bo mogoče drugače odpraviti kakor s skrajšanjem delovnega časa. V Ameriki so razne komisije strokovnjakov, ki so zadevo preiskavale, našle, da bi bilo zdaj že dovolj, če bi delal vsak delavec po šest ali celo le po štiri ure na dan. Pri današnjem stanju tehnike je to čisto verjetno. Kakorkoli pa v načelu problem ni težko umljiv, je precej težko razumeti vse ovire, na katere zadevlje njegova praktična rešitev. Vendar moramo imeti o njih vsaj v glavnih obrisih jasne pojme, kajti sicer ne moremo razumeti, zakaj še ni prodrla zahteva mednarodnega 40-urnega delavnika, čeprav se zdi, da je danes čas za to bolj zrel kakor je bil pred leti za uveljavljenje 48-urnega delavnika. Jasnosti je pa treba tudi, da spoznamo vso nujnost tega problema, s katerim se bo moral prej ali slej sleherni pečati, ker ga pač ni več mogoče odstaviti z dnevnega reda. Prvo moramo pomisliti, da delovnega časa ni mogoče skrajšati naenkrat v vseh strokah enotno, ampak da mora iti ta gospodarska in socijalna sprememba tudi naprej po isti poti, po kateri hodi že toliko časa. Delovni čas se že desetletja in desetletja krajša, toda še nikoli ni bil v vseh strokah in zaposlitvah enak in še dolgo ne bo. Različni poklici prednjačijo, in kar je danes za tega ali onega zavidanja vreden privilegij, dosežejo kasneje irugi kot samo ob sebi umevno socijalno dobroto. Treba je torej najprej določiti, kje in kako lahko delovni čas brez težjih gospodarskih motenj krajšamo. Prvenstveno ga moramo skrajšati v poklicih, kjer je združeno delo z izrednim fizičnim naporom, nevarnostmi za zdravje in življenje ali z izčrpanostjo, ki jo povzroča neprestana pazljivost pri stroju itd. Poleg diferencirane določitve maksimalnega delovnega <'asa po delu in stroki je treba določiti za \sako delo in stroko še način krajšanja. Od posebnih razmer vsake stroke je odvisno, ali krajšamo šiht, delovni teden, delovno leto ali delovno življenjsko dobo. Marsikje lahko krajšamo dnevni ali tedenski delavnik. Uslužbencu v prodajalni ali v trgovski pisarni ga ne moremo čez gotovo mejo. Tem moramo skrajšati delovno leto, to se pravi, dati jim več do-I usta kakor doslej. Državnemu uradniku ali učitelju pa tudi delovnega leta že skoro ne moremo skrajšati. Skrajšati jima je treba delovno življenjsko dobo, to se pra-\ i, preje ju je treba penzijonirati. Seveda bi bilo golo dekretiranje delovnega časa po strokah tudi še nezadostno in gospodarstvu škodljivo. Velik in tehnično popoln obrat bi skrajšanje delovnega časa lažje prenesel kakor primitivnejši mali ('Mrat. Torej moramo odmeriti delovni čas \ aki stroki še v stopnjah po velikosti in popolnosti obrata. Pri tem zadenemo na dve novi vprašanji. Kako* naj popravimo k rivico različnega delovnega časa za dela vce ene stroke in kako naj zabranimo, da podjetniki ne bodo opuščali investicij in bojkotirali tehničnega napredka, brez katerega ni možno nadaljnje krajšanje delovnega časa. Prvo vprašanje bi se dalo rešiti na ta način, da bi delavci iz manjših in primi-tivnejših obratov sčasoma prestopali v večje obrate s krajšim delovnim časom. Torej bi morali z raznimi uredbami omejiti dosedanjo delovno prostost, oziroma prosto Gospodarstvo v carinskem oklepu Novoletni pregled svetovnega gospodarstva pri sedanji krizi pač ni mogel prinesti nič boljšega nego črno sliko gospodarstva, ki ječi v sponah carinskih zidov, V golih številkah se lahko ponazori vsa teža tega problema. Tako je n. pr. med vsemi 52 državami sveta v 40ih prepovedan nakup tujih deviz ali omejen izvoz domačih valut. V vseh teh državah je trgovina zatrta z uvozno carino ali celo a prepovedjo uvoza za mnogo predmetov. Zamena blaga pada. V prvi polovici preteklega leta je padla svetovna trgovina za 15 % in bala 10 % pod ono v letu 1913. Poslovne zveze se rušijo, dohodki se znižujejo. V omejitvi plačilnega in trgovinskega prometa nastaja za države dolžnice neinožnost, da bi plačale zapadli dolg, To pa še dopolnjuje autarkistično stremljenje in posledica je neizbežen bankrot. Mnoge ponudbo dela v taki meri, kakor se nam danes niti ne zdi znosno in mogoče. A zaradi preprečenja zlorab in v zaščito minimalnih plač, ki bi jih morali najprvo za vsako delo določiti, bi morali pri nekaterih načinih krajšanja delovnega časa delojemalca zaščititi še z daljšimi delovnimi pogodbami in sploh skladno urediti pravico do dela kakor tudi delovno dolžnost. Za rešitev drugega vprašanja bi bilo treba organizirati osrednje nadzorstvo vseh obratov in vse produkcije. V kratkem članku ni mogoče o tem podrobneje razpravljati, toda opozoriti je treba na okolnost, da bi morali podjetniku, kateremu bi naložili toliko bremen in ki bi ga celo prisilili k investicijam, logično tudi zaščititi kapital. Brez zaščite kapitala tudi dela in delojemalca ne moremo zaščititi. A za zaščito kapitala moramo premagati še večje tež-koče, zlasti psihološke. Geslo bi moralo biti: Delo in kapital! Od take mentalitete smo pa še daleč, zakaj danes kriči vse: Delo proti kapitalu! Nihče ne pomisli, da v današnji dobi, ki je razkričana kot kapitalistična, ni dobrine, ki bi bila slabše zaščitena kakor kapital. Kar mislimo, da je zaščita kapitala, je le zaščita asocijalnih stremljenj. S kapitalom v resnici lahko ravna vsak kakor svinja z mehom. Vzgledov imamo dovolj. Tako vidimo, da je ureditev delovnega časa zadeva, ki poseza prav živo v ves naš socijalni in gospodarski red. Zahteva pa od nas tudi spremembo mišljenja in drug način življenja, kajti pomisliti moramo, da bo treba s prostim časom tudi nekaj početi. In etična plat problema je prav tako važna. Ali je sploh mogoče, da danes na videz tako enostavno, v resnici pa tako zamotano zadevo praktično rešimo? Seveda je, zakaj vse, kar je nujno, je tudi mogoče. Vendar je treba povdariti, da ljudje še nikoli nobenega socijalnega problema niso v celoti zavedno sami rešili. Najmanj polovica se ga reši sama od sebe. Pravilna razdelitev dela je razdelitev dohodka, in to načelo se uveljavlja tudi brez našega prizadevanja ali celo proti njemu. N. pr. cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam in surovinam so začele padati z naraščanjem brezposelnosti. In dokler svetovna brezposelnost ne bo pojenjala, se tudi cene ne bodo popravile in insolvence ne zmanjšale. Seveda, če druge polovice problema ne rešijo ljudje, se lahko zgodi z našim gospodarskim in družabnim redom tako, kakor s staro hišo. Ce je pravi čas ne podero, se zruši sama in pri tem je včasih dosti žrtev. Druga okolnost, na katero moramo pomisliti zlasti pri nas, je pa dejstvo, da je bil doslej delovni čas v bogatih in gospodarsko naprednih državah zmerom krajši kakor drugje. To je naravno, zakaj delo ustvarja kapital, in kdor ga nima, mora pač bolj delati. Ker nismo ne bogata ne posebno gospodarsko napredna država, je jasno, da bomo morali pri nas še preeej časa več delati kakor drugod. Torej je napačno, če kdo misli, da bi bilo mogoče pri nas odpraviti brezposelnost s samim skrajšanjem delovnega časa. Gotovo, tudi pri nas je 48-urni delavnik za nekatere stroke in poklice že predolg in ne-socijalen. Toda pri nas je še toliko dela nestorjenega, da za naše gospodarstvo ni najbolj aktualen problem skrajšanje delovnega časa, ampak ustvarjanje novih delovnih prilik. vlade so iz izjemnih razmer napravile pravijo in niso umaknile zasilnih odredb. Pa tudi tam, kjer se doseže ugodnejše razmerje, se takoj spet pojavljajo prisilne oblike gospodarstva. Razširil se je birokratizem. Ustvarjanje regulativnih aparatov degenerira in tudi od novih central, ki jih posamezne države ustanavljajo za trgovino 8 sosedi, ni pričakovati nič dobrega. Neeporazumljenje se kaže tudi v rešil-nih geslih, ki so si živa nasprotja. Takšni gesli sta n. pr.: štedil — ne štedi! V An. gliji in Ameriki se priporoča potrošnja, v Evropi štedaja. Učenjaki si v tem oporekajo. Ni pa nobenega dvoma, da je za ravnotežje edina rešitev svobodna trgovina. Viktor MpHph "IIVlU1 1UCUCH tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71. Telefon 20-71. ^naidk.pouoajaunu T. & A. Mc Clclland, Limited GIasgow, 112, Bath Street, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki bi imele zanimanje za posebne vrste škotski whisky (likerje). Hugo Chiger B. P. Colbert 304, Marseille, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki bi prišle v poštev za izvoz bučnih koščic (semen). 3faytaue;05dnii POLOVIČNA VOŽNJA ZA VELESEJME Naše železnice dovoljujejo na povratku polovično vožnjo udeležencem naslednjih mednarodnih velesejmov: V Londonu, ki bo od 20. februarja do 4. marca t. 1. V Leipzigu od 5. do 12 marca, v Lyonu od 9. do 19 marca, na Dunaju od 12. do 19. marca, v Pragi od 19. do 26. marca, v Budimpešti od 23. do 27. marca, v Baslu od 25. marca do 4. aprila, v Bruxellc.su od 5. do 19. aprila, v Milanu od 12. do 27. aprila, v Budimpešti od 6. do 15. maja, v Poznanju od 30. aprila do 7. maja, v Parizu od 13. do 26. maja, v Bratislavi od 27. avgusta do 3 septembra. Vozovnice in legitimacije se bodo dobile vedno v potovalni pisarni >Putnika« v Ljubljani, Ga-jeva ulica. Mednarodni semenj v Pragi. Pomladanska prireditev mednarodnega velesejma v Pragi se bo vršila letos od 19. do 26. marca, jesenska pa od 3. do io. septembra. MEDNARODNI BORZNI INDEKS V prejšnjem tednu se je zopet na vseh borzah pojavilo mlačno razpoloženje, da so tečaji papirjev nazadovali ali pa se le s težavo ohranili na prejšnji višini. Pre- gled tečajev to jasno dokazuje. 1.1.1927 1.1. 14.1. 21.1. =5 100°/o 1929 1932 1933 Berlin 113-6 29-0 28-2 London 102-6 57-7 57-7 Pariš 156-8 821 61-6 Bruselj 133-8 30-5 30-5 Amsterdam 104-5 30-9 30-7 Stockholm 109-5 102 10-3 Curih 101-0 42-5 42-2 Dunaj 91-4 36-1 361 Praga 108-3 54-8 544 New York 137-3 37-7 36-9 Mednarodni borzni indeks, ki je že prejšnji teden narahlo napredoval, je sedaj zopet padel in sicer od 39-2 na 38-9°/o. Jajnine zlatfo naših hranil PROMETNI DAVEK NA ZAKLANO ŽIVINO Po sporočilu finančnega ministrstva se mora pobirati prometni davek tudi od zaklane živine, ki je namenjena za izvoz. Šele po izvozu živine more izvoznik zahtevati, da se mu vrne plačan prometni davek. % avdit ■■■■■■»«■»»■■»» ■■!■■ ■MiniimmKau.-amifiMHl Nj. Vel. kralj in kraljica sta se vrnila iz Bukarešte in Sinaje, kjer je kralj sprejel in odlikoval vodilne rumunske politike. Balkanska zbornica v Carigradu se je konstituirala in pričela svoje organizacijsko delo. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen jugoslovanski delegat dr. Maro-dič. Predsednik Pokojninskega zavoda g. Vekoslav Vrtovec je razrešen svoje dolžnosti in je na njegovo mesto imenovan bivši veliki župan in drž. svetnik Vilko Bal-tič. Francoski parlament je s 368 proti 205 glasovom zavrnil predloge finančnega odbora. Sovjetska vlada je za štiri mesece prepovedala vsako registracijo zakonov, ker se bo v tem času vršilo veliko prisilno preseljevanje ljudi iz mest na deželo, zlasti v mrzle severne kraje. Na tisoče ljudi bo moralo z življenjem plačati najnovejšo sovjetsko tiranijo. Do krvavih spopadov je prišlo v Dresde-nu med policijo in komunisti na nekem komunističnem shodu. Med spopadi je bilo 9 komunistov ubitih, 12 pa težko ranjenih. Rumunski zunanji minister Titulescu se je izjavil za ustanovitev antante petih držav, ki bi jo tvorile Avstrija, Madjarska, Češkoslovaška, Rumunija in Jugoslavija. Vse te države bi si priznale v zunanji trgovini pravico največje ugodnosti, sicer pa spoštovale vse politične in gospodarske pravice posameznih držav. Bolgarski srednješolski profesorji so sklenili dvodnevno stavko v protest nameravanemu znižanju njihovih plač. Japonska vlada je po poročilih listov načelno sklenila izstop Japonske iz Zveze na J rodov. De Valera je izvojeval pri volitvah veliko zmago in bo imel v novem parlamen-tudi sigurno večino. Računati treba s popolno odcepitvijo Irske od Vel. Britanije. Povoljništvo angleške vojne mornarice je sklenilo, da zgradi letos več novih bojnih ladij. V državni ladjedelnici bo zgrajena ena križarka, v zasebnih pa dve. Poleg tega bo zgrajenih 8 torpednih rušilcev, 8 večjih ladij in večje število pomožnih ladij in podmornic. Angleški ministrski svet je odobril sklicanje svetovne gospodarske in denarne konference v Londonu. Švedska križarka »Fylgia« se mudi te dni v našem morju. To je prvič po letu 1918, da švedska bojna ladja oficijalno obišče naša pristanišča. Danski parnik »Asia«, ki se je vračal polno natovorjen iz Daljnega vzhoda, se je na poti užgal. Le z velikim naporom so ogenj pogasili, dočim je ves tovor uničen. število brezposelnih je v Nemčiji zopot naraslo in sicer za 193.000 samo v zadnji dveh tednih. Vseh brezposelnih je sedaj v Nemčiji 5-97 milijonov. Kralj japonskih časopisov Motojami ki je ustanovil moderno japonsko časopisje, je umrl. Bil je lastnik največjih japonskih listov. Opozarjamo na današnji ogla9 renomira-ne tvrdke M. Stele & I. Pielick, trgovine * sadjem, zelenjavo in deželnimi pridelki n« debelo v Ljubljani. S preselitvijo trgovine iz tesnih prostorov v semenišču v nove iB moderno urejene trgovske prostore v kne-zoškofijski palači bo mogla tvrdka M. Stele & I. Pielick v še večji meri zazdostiti vsem željam svojih številnih odjemalcev. Zlasti &e, ker imajo novi prostori izvrstno skladišče, da bodo sadje, zelenjava in deželni pridelki v zimi obvarovani pred vsemi posledicami mraza, v poletju pa pred onimi vročine. Tako bo mogla tvrdka Stele & Pielick vsak čas postreči z blagom najboljše kakovosti, vsled česar jo tudi najtopleje priporočamo. »BUDDHAI „BUDDHA“ nuli)); m čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Te!«fon M»M Večna pot 15 Tstofoa *-M T RADE MARK Dcugi ,fute-dai/ate£i$ld vttec Slov. dcuMn/a v tHarifocu Dne 18. jan. je priredilo Slov. trg. društvo v lovski sobi hotela »Orel« drugo predavanje za svoje članstvo kakor tudi za druge interesente. Predaval je prof. trg. akademije dr. Rutar o gospodarskem položaju v letu 1932. Uvodoma je predavatelj obravnaval gospodarski položaj, kakršen je bil začetkom preteklega leta, pri čemer je posvetil v prvi vrsti pozornost žitnemu režimu in njegovim kvarnim posledicam ter denarnim in deviznim težkočam, ki °vlrajo našo trgovino In industrijo. žitni režim je moral pasti in kmetu Je bila dana nova zaščita s posebnim zakonom, ki uvaja delni 6 mesečni moratorij. V nadaljnjih svojih izvajanjih Je predavatelj podrobno proučil lansko žetev, na katero smo zaman stavili vse naše nade. Vsled vremenskih in drugih neprilik je bila žetev jako slaba in je še poslabšala že itak težki položaj našega kmeta, ki se bo zlasti v pasivnih pokrajinah le s težavo preživel čez zimo. Ko se je nagibal jeseni rok 6 mesečnega moratorija, ki ni prinesel pričakovanega olajšanja, h kraju, se je začela nova akcija za razdolžitev kmeta. Ker Pa ni moglo priti tako hitro do končne ureditve tega vprašanja, je bil moratorij podaljšan za nadaljnja 2 meseca n v tem času je bil končnoveljavno sPrejet novi zakon. Vedno naraščajoč« nezaupanje in pomanjkanje kredita, kakor tudi vedno nujše plačilne težkoče v trgovini z inozemstvom so poostrile v preteklem letu krizo, ki jo preživljata naša trgovina in industrija. Pri tem jo predavatelj na-* tančneje proučeval devizno politiko Narodne banke ter uspehe in neuspehe kliringov z raznimi državami. Posebej je obravnaval ureditev našega prometa z Italijo na podlagi rimskega sporazuma, še težji pa je postal položaj našega denarstva. Kljub veliki likvidnosti naši denarni zavodi niso mogli vzdržati stopnjujočega se navala na blagajne in so odpovedali. V njih zaščito imamo čl. 5. zakona za zaščito kmeta in končno novi zakon z dne 26. decembra. Občudovanja vredno je bilo, da smo kljub vsem omenjenim težavam tako dolgo vztrajali pri točnem izpolnjevanju mednarodnih obveznosti, kar je brez dvoma utrjevalo naš kredit v inozemstvu. Ob koncu se je predavatelj dotaknil tudi vprašanja državnega proračuna v zvezi z banovinskimi in občinskimi proračuni, katere je treba še nadalje znižati. Naše gospodarstvo je jasno dokazalo, da teh bremen ne more nositi. Vseh proračunjenih izdatkov ne moremo kriti, zato jih je treba znižati! Svoje predavanje je predavatelj zaključil z ugotovitvijo, da še vedno ni videti zanesljivih znakov izboljšanja. Gospodarska vojna traja dalje, protekcionizem in avtarkistična stremljenja onemogočajo povratek k normalnim razmeram mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Za temeljita, poučna in vobče zanimiva izvajanja se je v imenu prisotnih zahvalil predavatelju predsednik društva Branko Mejovšek. Po predavanju se je razvila živahna debata o naših denarnih prilikah, o energičnejši zaščiti naših lastnih izdelkov, o zaposlitvi tujih moči v naši industrij.! ter končno tudi o kreditni in finančni politiki naše Narodne banke. Ob tej priliki so navzoči trgovci in obrtniki odobravali energična izvajanja na-šega nar. poslanca Krejčija proti težkočam, katere dela emisijski zavod naši trgovini, obrti in industriji. Sklenilo se Je, da se mu pošlje za ta energični nastop zahvalna brzojavka. V teku vse debate se Je pokazala nujna potreba večkratnih predavanj in debatnih večerov, kjer bi mogli naši gospodarski krogi podrobneje razpravljati o svojem težkem sedanjem položaju ter o možnosti njegovega izboljšanja. tedenji i SwielsUa tc$wiMlta politika Ut Svcopa (Konec) Najbolj občutijo sovjetsko konkurenco na tujih tržiščih Zedinjene severnoameriške države. Sovjeti in Amerikanci pridelujejo žito in pridobivajo les, petrolej, bombaž, manganez in ribe. Pred vsem je trpela Amerika radi sovjetske petrolejske konkurence; Rusi izvažajo svoj petrolej iz Kavkaza. Rusija dela s svojimi produkti konkurenco poedinim državam na njihovih tujih tržiščih, a ne na njihovih lastnih Ueta. izjemo tvori Amerika, kamor je sovjetska Rusija po uradnih statističnih podatkih, uvozila med 30. oktobrom 1930 in 15. majem 1931 52.000 ton petroleja in petrolejskih produktov v Baltimoro, skoraj 10.000 km daleč iz kavkaških petrolejskih vrelcev. Sovjeti nameravajo napraviti v Baltimore stalni petrolejski depo s kapaciteto 35.000 ton. Odkod ta sovjetska smelost in drznost. Rusi so hoteli povedati Amerikancem sledeče: Amerika je vaš naivni trg, naš je v Evropi, vi nas izpodrivate v Evropi, mi vas bomo izpodrivali v Evropi in v Ameriki; če se hočete vi Amerikanci sporazumeti z nami in nas puhtite same v Evropi, se bomo mi umaknili 12 Amerike. 0 Zaključujem. Kakor sem že v začetku novh^ skica ni popoln^ ker v okvirju ra7tpcfn^ega članka nisem mogel stvar ^kor bi hotel. Vendar se iz po-. _J stavkov lahko zbere celotna 8i m°ra biti na jasnem, kar Rno - ,r^OVinskih odnošajev s sovjetsko t ;N°’ a.lf danes Rusija ogromen teri-j s socialnim in gospodarskim redom, »nor. P0 , noma nasproten socialnemu in riuniarskemu redu v državah z zapadno frpo* °' Njen gospodarski cilj, ki je n v?1 popolnoma konkretno in brez hi- letti -8 \ S^Podarskem načrtu, v pet-t je ta, da hoče daleko prekašati VBehpoljih gospodarsko silo predvojne sovifvf, Zlasti pa je trdna namera iz mogotcev, da spremene Rusijo merf ifne. d?žele v Industrijsko. Tej na-sluviln t jU^a petletka, tej nameri bo do«pJ! $ druga petletka. Ni bil sicer voHitfi” J’ kl 80 8i ga Postavili sovjetski ^ ta dii‘2-90 bile irtve< ki iib ie moral j dati ruski narod, ogromne, ven- dar cilju so se približali. In sedaj prihaja na dnevni red novi cilj sovjetov, da bi mogla industrializirana Rusija s svojim gospodarstvom ostro konkurirati z Evropo in Ameriko. Da o tej nameri ne more biti dvoma, je jasno, saj je ta spis nič drugega ko dokaz tega ruskega poizkusa. Dalje pa je tudi jasno, da vlastodržci v Moskvi ne vodijo svoje gospodarske politike radi gospodarstva samega, nego hočejo in trdno na tem delajo, da Evropa in ves svet postane to, kar je danes sovjetska Rusija. Krajni in edini cilj sovjetske Rusije je pomesti z današnjim kapitalističnim družabnim redom po vsem svetu, srp in kladivo na rdeči zastavi naj zaplapolata po svetovni obli. Kajti osnovni princip bolj-ševiškega nauka ostaja neizpremenjen in svetovna revolucija je slej ko prej cilj vseh ciljev. In temu cilju mora služiti tudi petletka, sovjetski dumping in vsa sovjetska trgovina. In to osnovno misel sovjetske trgovinske politike bi morala imeti Evropa pred očmi, ko stopa v trgovinske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Nobenega dvoma ne more biti, da vsaka država, ki dobavlja Rusiji stroje in s tem pospešuje njeno industri-jalizacijo, obenem s tem tudi podpira prizadevanje sovjetov, da industrializirana Rusija omogoči svetovno revolucijo. Prav tako pa tudi ni nobenega dvoma, da bi bil sovjetski režim nad vse resno ogrožen, če ne bi dobival nobene podpore iz kapitalističnih držav, ker bi vsi njegovi gospodarski načrti gladko propadli. Vera v sovjetski gospodarski red bi bila omajana in rusko ljudstvo bi se oddahnilo. Kakor se sliši čudno, toda natančna analiza sovjetskega gospodarstva in trgovinskih odnošajev Rusije s kapitalističnim svetom dokazujejo, da le kapitalistični svet vzdržuje spvjetski rejim. Prehodnost bo pokazala, če je bila ta politika v interesu kapitalističnega sveta. ObiSCNe auiomaiilni bufetf D A | . D A M Devizno tržišče Tcndcnca spremenljiva; promet 1,970.804*61 dinarjev Zbog povečanega prometa v privatnem kiiringu z avstrijskimi šilingi je zaključil ta teden na ljubljanski borzi z dokaj še zadovoljivim skupnim deviznim prometom. V primeri s pretečenim tednom je nazadoval le za približno pol milijona dinarjev. Kako se je gibal dnevni devizni promet nam pojasnjujejo sledeče prometne številke: Dne 23. januarja Din 713.946-99 Curih, Dne 24. januarja Din 259.638-61 Wien, Dne 25. januarja Din 265.685-85 Wien, Dne 26. januarja Din 521.059-64 Wien. Dne 27. januarja Din 210.473-52 Wien. Kot je iz gornjih podatkov razvidno je bil dosežen na ponedeljkovem borznem sestanku največji (skoro tri četrt milijona dinarjev), na včerajšnjem pa najmanjši dnevni promet in so na posamezne borzne dneve prevladovali zaključki v avstrijskih šilingih, le deloma pa v švicarskih frankih. Narodna banka je dala to pot samo za 160 tisoč dinarjev deviz na razpolago in sicer Londona za 32 tisoč Din, New Yorka za 59 tisoč Din, a Curiha za *71 tisoč dinarjev. Napram zadnjemu tednu je močno nazadoval promet v Londonu (za 370 tisoč dinarjev), v Bruslju (za 156 tisoč Din) in v avstr, šilingih (za preko 326 tisoč Din). Porast oziroma padec prometa v poedinih devizah je razviden iz sledečih prometnih podatkov (številke v oklepajih značijo promet v minulem tednu; vse v tiso&ih dinarjev): Amsterdam 3 (0), Berlin 3 (3), Bruselj 0 (156), Solun 0 (21), Madrid 0 (121), Curih 161 (152), London 83 (453), New York 59 (59), Pariz 89 (4), Trst 14 (2) in Wien 1.011 (1.337). Naspriotno pa se je močno povečal promet v dinarski devizi potom' privatnega kliringa, t. j. od 166 tisoč Din v pretečenem tednu na 548 tisoč v tekočem tednu. Notice zaključkov, perlektuiranih v avstr, šilingih potom privatnega kliringa so bile od 24. t. m., naslednje: 9-— do 9-05; 9-25; 9-20 do 9-30, a včeraj zopet 9-20. Devizna tečajnica kaže v tepi tednu pri večini deviz tečajno slabljenje, izvzemši Curiha, ki je bil skozi vse borzne dneve tega tedna trgovan na dosedanji bazi in Londona, ker je od ponedeljka na petek okrepil svoj tečaj za 1-56 poena. Nasprotno pa je v tem času temeljem spodnje tečajne razpredelnice: 23. jan. 1933. 27. jan. 1933. najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam Berlin Bruselj Curih London New York Pariz Praga Trst 2305-40 1362-36 795-79 1108-35 192-36 5713-81 223-88 170-12 293-24 2316-76 1373-16 799-73 1113-85 193-96 5742-07 225-— 170-98 295-64 2303-46 1361-80 795-79 1108-35 193-92 571103 223-74 169-56 292-57 2314-82 1372-60 799-73 1113-85 195-52 5739-29 224-86 170-42 294-97 nazadoval tečaj Amsterdama za 1-94 točke, Berlina za 1*44 točke, New Yorka za 2-78 točke, Pariza za 0-14 točke, Prage za 0-56 točke in končno Trsta za 0-67 točke. Dunaj in Budimpešta nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo. Denacsh/o. ČVRSTA TENDENCA PINARJ^ »Trgovinski Glasnik« objavlja z dne 24. t. m. to brzojavno vest iz Curiha: Danes je prišlo na curiški borzi do žjvfihnega povpraševanja po dinarju, da se je njegov tečaj znatno popravil. P|*VA I1RVATSKA ŠTJiDlOSIPA objavlja, da bo v tromesečju februar— aprilj začenši s 1. februarjem izplačala od vlog, ki ne presegajo 5000 Din, nadaljno kvoto v višini 10 odstotkov. Pri izplačilu se bodo odbi|i zneski, ki presegajo 2Q odstotkov in ki so bili že izplačani. Zneski, ki se ne bi dvignili, se prenesejo na nov račun in z njimi je mogoče vedno prosto razpolagati. STANJE FRANCOSKE BANKE Tedenski izkaz banke s 13. t. m. izkazuje zmanjšanje zlate podloge za 335 mi- * Efektno tržišče Tendenca nestalna, brez zaključkov Notica Trboveljske premogokopne družbe je ostala tudi tekom tega tedna nespremenjena, kajti njena ponudba je beležila na vseh borznih sestankih Din 175-—. V državnih papirjih ni bilo prometa, a tudi ne posebnega zanimanja. Z menjajočo se tendenco je beležilo 7% investicijsko posojilo, čigar denarna notica je bila sredi tedna za eno točko višja napram ponedeljkovemu in včerajšnjemu tečaju (44‘— dinarjev), a blagovna notica pa v tem času za dve točki višja, dočim je včeraj notiralo Din 46-—. Nekako slično pot je začrtal denarni tečaj 8% Blaira z edino izjemo, da je na ponedeljkovem borznem sestanku notiral za pol točke niže kot včeraj (40). Blago v tem papirju je bilo nudeno po 40-50 v četrtek in po 41*— 27. t. m. Prav tako je bilo nudeno blago 7% Blaira včeraj za eno točko višje kot predvčerajšnjim (37-—), dočim je povpraševanje beležilo skozi ves tekoči teden po 37-—, le 26. t. m. po 36-—. Z močnejšo tečajno oscilacijo je beležila v tekočem tednu Vojna škoda, katere blagovni tečaj je od srede na petek popustil za 15 točk, denarni tečaj pa od ponedeljka na petek le za 5 točk. Včeraj je bila notica Din 200-— v povpraševanju in Din 210-— v ponudbi. Lesno tržišče Tendenca mlačna, situacija boljša V zadnjem času je zopet oživela kupčija s testoni predvsem normalnih dimenzij, ki jih zahteva italijanski trg. V testonih se precej iščejo in dobro plačajo »netti testoni«, ki se uporabljajo za izdelovanje pohištva. Seveda pa se zahteva le suho, čisto blago in brez napak. V splošnem je povpraševanje v bukovini tako po neobrob-ljenih in obrobljenih, kakor tudi parjenih in neparjenih plohih zelo veliko. Nasprotno pa se ne povprašuje po okroglih bukovih hlodih, kar je pa itak boljše že iz razloga, da se ne odtegne najboljše blago naši lastni industriji. V mehkem lesu se išče lila v vseh dimenzijah. Po tramih je veliko povpraševanje, vendar se pa cene še niso temu primerno dvignile. V hrastovim se iščejo neobrobljeni plohi v dimenzijah 90, 110, 130 in 150 mm debeline, od 2-50 m naprej dolžine in od 25 cm naprej širine; to blago se rabi za izdelovanje vagonov. Kvaliteta in izdelava pa morata biti prvovrstni. V drvah se je vsled ostrejšega vremena izvoz poživel, medtem ko za oglje ni nobenega zanimanja. Te6at 27. januarja 1933. Povpra sevanje Ponudbe ' 'In f»m DEVIZE: Amsterdam 100 h. fold 2303-46 2314 82 Berlin 100 M 1361 80 1372-60 Bruaelj 100 b«lg . . . . 795 79 799-73 Budimpeftta 100 mu(0 . •— 7* D Curlb 100 fr 110885 1113-85 London 1 funt ...... 19392 196-62 Newyork 100 dol., kabel •' Newyork 100 dolarjev 6711 03 6739-29 Pari* 100 fr. . . . . . 22374 2 486 Praga 100 kron ...... 16956 17048 Stockholm 100 Ived. kr — • *; ;■ Trat 100 lir 29267 294-97 lijonov frankov. Zlata rezerva banke zqa-ša sedaj 82.405 milijonov frankov. Ker se je zmanjšal obtok bankovcev, se je povečalo zlato kritje od 77-§3 na 78-01 odstotkov. * Francoska banka bo izplačala za 2. polovico t. I. dividendo v višini 100 frflin* kov, to je toliko, kolikor je plačala za prvo polovico. Lani pa je izplačala Francoska banka 385 frankov dividende, pred-lanskim pa celo 620 frankov in to netfo.po ii&tStt ^ykw- Vaee»o pa odgovarja nova dividenda pričakovanju bančnih krogov in se je zato tečaj delnic utrdil na 12.070. Že v 24 urah klobuke itd. ftkreM In •▼etlnlika «ra|ee. •vratnik« Id maaiele. Pere. uiL mnnea In lika dama*« paril* tovarna JOS. REICH Poljamki naoip 4—6. - Aelenbargera iL I* Telefon it 13-7! Anglija i/pcašaHfe i/o(mU dolgov Kakor smo že poročali, je washington-ska vlada pozvala (londonsko vlado, da se obnove pogajanja zaradi ureditve vojnih dolgov. Na banketu gospodarstvenikov v Leedsu je imel angleški finančni minister Chamberlain velik govor, v katerem je navedel angleške pogoje, pod katerimi bi bila Anglija pripravljena obnoviti ta pogajanja. Med drugim je dejal: >Ni dvoma, da ne more biti zaupanje med narodi in finančno ter gospodarsko blagostanje narodov preje vpostavljeno, dokler ne bo za vedno odpravljen pritisk, ki ga vrše na gospodarstvo vojni dolgovi in reparacije. Prepričani smo, da bi bila najboljša rešitev, če bi se vojni dolgovi in reparacije popolnoma črtali. Ce pa takšna rešitev ne bi odgovarjala ameriškemu narodu, potem se bomo potrudili, da se pogajamo z Ameriko na temeljih, na podlagi katerih bi moglo priti do sporazuma. Pri tem pa imamo pred očmi dvoje dejstev: 1. Sporazum mora biti definitiven. 2. S sporazumom ne sme biti ponovno razgrnjeno vprašanje reparacij, ker je bilo to vprašanje 'lansko leto v Lausanni definitivno rešeno. Ta sporazum je bil pravi blagoslov za mednarodne odnošaje, ker je ustvaril prijateljske odnošaje med narodi. Razveljavljenje reparacijskega sporazuma bi pomenilo uničenje za dolgo dobo vseh nad na sporazum v vprašanjih, od katerih zavisi sreča in blagostanje Evrope in vsega sveta. Na temelju številk je nato Chamberlain dokazal, da bi se moglo izvršiti plačanje vojnih dolgov samo na dva načina: ali, s pomočjo prckrccvanja zlata ali s pomočjo ameriških posojil. Ne en ne drug način pa ne bi pomenil za Ameriko nobene rešitve, ker imajo Združene države že toliko zlata, da same ne vedo, kam z njim, nova posojila pa Evropa ne bi mogla plačati, ko pa vendar že starih ne zmore. Vojni dolgovi Amerike bi se torej mogli plačati samo na ta način, da bi Evropa več izvažala blaga v Ameriko, ali pa omejila nakup blaga iz Amerike. Eno ko drugo pa bi samo povečalo gospodarsko stisko Amerike.« S tem je Chamberlain dovolj jasno dokazal, da je tudi za Ameriko najbolje, če se odreče vojnim dolgovom, ker je itak malo verjetno, da bi jih Evropa mogla plačati, če bi jih pa plačala, potem bi jih mogla samo na ta način, da bi trpelo ameriško gospodarstvo. Po vrsti vsi angleški listi odobravajo ta odločen nastop svojega finančnega ministra. f žuHOHfa icgovU*a MEDNARODNI TRG KORUZE Stanje na mednarodnem trgu koruze se je v zadnjem času nekoliko popravilo vsled vesti, da bo žetev koruze v Argenti-niji slabejša, kakor pa se je pričakovalo. Koruza v Argentini je namreč trpela od suše in kobilic. Zato ima v zadnjem času tudi koruza v podonavskih deželah krepko tendenco in rumunska koruza je že poskočila v ceni od 19.250 na 23.000 lejev. Na trgu pa se je v zadnjih dneh pojavila tudi afriška koruza, ki je zelo dobre kvalitete in jo je vsled tega Holandska nakupila že 6000 vagonov. Olajšanje trgovine z Italijo. Rimski zavod za zunanjo trgovino je dovolil italijanskim trgovcem, ki potujejo v Jugoslavijo, da tam kupijo blago v gotovini, da smejo vzeti s seboj dinarske čeke ali jugoslovanske bankovce po curiškem tečaju. Čeke izstavlja Banka d'Italia in njene podružnice. Češkoslovaški žitni sindikat je na svoji seji z dne 23. t. m. sklenil, da dovoli do konca aprila uvoz 600 vagonov koruze, ki bi se porabila za prehrano prebivalstva v Podkarpatski Rusiji. Uvoz papirja, drv in krompirja ca setev je dovoljen v Švico le še proti posebnemu dovoljenju. Izvoz drobnice v Grško in Egipt. Po podatkih trgovinskega ministrstva je dovoljen v prvem tromesečju po uveljavljenju dopolnitvenega sporazuma z Grško uvoz 292.000 glav drobnice. — Opaža se, da se v zadnjem času skuša izvažati živina tucji v Egipt. Vlada se trudi, da bi našim izvoznikom drobnice zagotovila egiptski trg. Po češkoslovaški statistiki je padel izvoz tekstilnega blaga iz Češkoslovaške vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa prt komandi.) Den 16. februarja t. L se bo vršila pri Dravski radionici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 20 m* hrastovega lesa. Dne 11. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju licitacija glede dobave 20.000 m’ drv. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Tnna profila MARIBORSKI ŽIVINSKI SEJEM Na trg je bilo prignanih: 4 konji, 9 bikov, 91 volov, 200 krav in 6 telet, skupaj 310 glav. — Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 24. januarja t. 1. so bile te: debeli voli 1 kg žive teže Din 3-50 do Din 3-75, poldebeli voli 2-— do 3-—, plemenski 1-25 do 1-50, biki za klanje 2-50, klavne krave debele 1-75 do 2-50, krave za klobasarje 1-20 do 1-40, mlada živina 3-— do 4-—, teleta Din 4-— do Din 5’—. — Prodanih je bilo 155 glav. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 10'— do 12*—, II. 8*— do 10-—, meso od bikov, krav, telic 4-— do 5—, telečje meso I. vrste 12-— do 14-—, II. 8— do 10’—, svinjsko meso sveže Din 8 do Din 16. — Opomba: Prihodnji živinski sejem se vrši dne 31. januarja t. 1. ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Vsled mrzlega vremena je bil zadnji sejem slabo obiskan in se je kupčija nekoliko razvila šele okoli desete ure. Cene 1 so imele krepko tendenco. Na trg je bilo prignanih: 34 bikov, 212 krav, 57 junic, 114 volov, 39 juncev, 135 telet, 68 konj in žrebet, 311 svinj in 39 pujskov. Cene so bile te: biki po 3 do 3-25, za klanje po 2 50, junice po 3 25 do 3-50, voli I. vrste po 4-25 do 4-50, II. vrste po 3-25 do 3-50, pitane svinje po 8-50 do 9 50, nepitane po 6-50 do 7 50 za kilogram žive teže. Pujski so bili po 80 do 100, konji po 800 do 2000 Din par, žrebeta po 300 do 400; zaklane sremske svinje po 10-50 do 11, mršave po 10 do 11-50, živa teleta po 4 do 4-75 in zaklanih teleta po 7 do 8 Din za kilogram. Detelje je bilo na trgu precej in se je prodajala po 65 do 90 Din za sto kil, otava po 60 do 85, seno po 55 do 80, slama za krmo po 45 do 50 Din za sto kil. Drva so se prodajala po 100 do 110 dinarjev za kubični meter. 'J [ NA DUNAJSKI SVINJSKI SEJEM z dne 24. t. m. je bilo postavljenih 5773 pršutarjev in 3660 Špeharjev. Iz Jugoslavije je bilo 2419 pršutarjev. Cene so bile te: Špeharji najboljši po 146, 1. vrste po 1-43—1-45, II. vrste po U40—1-42, kmetski prašiči po 1-30—1‘45, pršutarji p0 1-30 do 1’55, najboljši po 1’70 do 175 šilingov za kilogram žive teže. Špeharji so se podr*-žili za 3 do 5 grošev, dočim so ostale cene za pršutarje neizpremenjene. Znak časa. »Kako gredo posli?« — Dobro, kajti o mrtvih se govori le dobro. Šc ena takšna. Kupčija je vedno slabša, je tožil trgovec Hune. Celo ljudje, ki niso preje nikdar plačali nobenega računa, ne kupijo sedaj ničesar. Narodno gledališče v Ljub* ljani Drama Začetek ob 20. uri. Sobota, dne 28. januarja: Voda. Red C. j Nedelja, dne 29. januarja ob 15.: Celjski grofje. Izven. Znatno znižane cene. Nedelja, dne 29. januarja ob 20.: Dopust na Francoskem. Izven. Opera Začetek ob. 20. uri. Sobota, dne 28. januarja: Nižava. Debut gdč. Milene Verbičeve. Izven. Znižane j cene. Nedelja, dne 29. januarja ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Mariborsko gledališče. Sobota, dne 28. januarja: Nevihta. Zadnjič. Znižane cene. Izročitev odlikovanja ge. Šteli Dragutinovič. n steieVlmi trgovina s sadjem, zelenjavo in deželnimi pridelki na debelo v Gjublfani vljudno sporoča cenjenim odjemalcem, daje preselila svoje dosedanje polovite prostore iz Semenišča v nove lokale v knezoškofijski palači, vhod iz Lingarjeve ulice in Pogačarjevega trga KUVERTA"« UUBL1ANA >-JrlavsUa : ? Voidi-iUi p-l ' TVORNICjt KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA KLIŠE) E vse/l vrst po fotografijah^ ali risbah izvr it uje naj sol id n ejše ki Utama ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 Brzojavi: Krispercoloniale Ljubliana Telefon žt. 2263 Ant. Krisper Coloniaie Lastnih.: Josip Vovlič Veletrgovina kolonijalne robe. V elepražarna kave. Mlini za dišave UUBUANA DUNAJSKA ČUTA 33 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode Totna postrežba — Coolkl na ropotal« Ustanovljeno leta 1840 Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek -c- Svoji k svojimi Tovarna motvoza in mama d. d. Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovfcko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.