DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din JO.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De-lovska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaj;, vsaka beseda Din . maU oglasi, ki služijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0 Žtev. 68 • »faritoor, sobote, dne 15. junija 1940 t Leto XV K boju dveh ideologiji Bolj in bolj se poudarja, da se vrši sedanja vojna za nazorske probleme. Eni pravijo, da gre za sisteme demokracije in sisteme diktature. Površna motritev dogodkov, zlasti pa propagandistično fraziranje, ki je danes ob splošni duhovni agoniji v Evropi najbolj vidno in slišljivo, nas skoraj uverja. da je tako. Ali, če stvar presojamo temeljiteje, opazimo, da so ti pojavi le krčni znaki gospodarskega razvoja in socialnega položaja. Gospodarski in kulturni polet je pognal človeško družbo v stadij preporoda. Potrebnega preporoda, ki ga zahtevajo socialne krivice. Toda sile preporoda so si v načelih diametralno nasprotne. Ene sile zagovarjajo demokracijo, druge avtoritativnost. Gre pa obema vedno le za imperializem, za absolutno oblast, ki naj bi v dosedanjem gospodarskem duhu ohranila popolno nedotakljivost gospodarskega sistema. Avtoritativnost, to je, osebna diktatura nad človeštvom, je velika zmota, ki živo človeštvo nikdar ne more obvladati s svojo ideologijo. Vsak človek misli, dela, hoče soodločati. Zato posamezna oseba ne more nikdar nadomestiti množic ljudi, vsaj ne za daljšo dobo. Povsem nekaj drugega je demokracija, ki pa. ne sme biti lažidemokra-cija, ki je imamo danes preveč. Če bi imeli pravo demokracijo, ki mora biti vedno vezana s socialnostjo človeške družbe, potem bi danes ne imeli avtoritativnih eksperimentov, ker bi prava demokracija računala s socialnimi razmerami in potrebami. Demokracija, bi morala biti socialna, lojalno socialna, ki ščiti in brani pravice vseh ljudi. To je mogoče samo v zdravi pravi demokraciji in prav v nobenem drugem sistemu, ki ima znake osebnih ali drugačnih diktatur. Naravnost čuditi se moramo moderni psihozi skoraj po vseh državah, ki direktno ali indirektno goje psihozo diktatur in avtoritativnosti. Pametni politiki in pametni gospodarstveniki bi morali poznati logiko razvoja. Vedeti bi morali, da je človeštvo živ element, ki živi in ne prenese ne duhovnih in ne telesnih nasilstev za daljšo dobo, pač pa prinašajo taka nasilstva reakcijo, ki se izraža tem izrazitejše in učinkovitejše, čim hujše in daljše jc bilo. Vsi »,pametni« in »nespametni« ljudje, ki streme za tem, da ustvarijo iz človeka topo mrtvo snov, so groboko-pi človeškega rodu. Človeštvo se mora razvijati sporedno, vse sodelovati, da uveljavi svoje življenjske sile v prid sebi in duhu skupnosti. Tako udejstvovanje je pozitivno in odgovarja napredku našega rodu. Tako udejstvovanje je pa demokratično. Zato smo mi z vsem svojim srcem za pravo demokracijo. Zaradi raiSIrjenla vojne bo trpela tudi naia trgovina Jugoslavija ostane nevtralna tudi ob razširjenju vojne. Nihče pa ne ve še, kako se bo razvijala naša pomorska trgovina, uvoz in izvozi, v Sredozemlju. Vzhodno Sredozemlje je zaenkrat nevtralno, ni pa več zahodno. Zveze bi bile mogoče le še s Španijo, ki v naši trgovini ne pomeni mnogo. Naši brodovi pa za Anglijo ali Francijo ne bodo mogli več prevažati blaga. Ladje, ki so na poti, sc bodo, kolikor mogoče, vrnile domov. Toda promet z njimi bo silno otežkočcn tudi z novimi zavarovalnimi premijami, ki jih povzroča razširjena vojna. * v - ‘ n' Anglija ie ustavila uvoz v vse balkanske države, razen v Turčijo. N entci savze la P aru Danes dopoldne so se Francozi umaknili iz okolice Pariza in nemške čete so vkorakale v Pariz. Nemško poročilo govori o zlomu francoske armade Zakljuini boji za Pariz, ki so ga Francozi izpraznili Boji, ki divjajo v severni Franciji že od 5. maja, se nadaljujejo z nezmanjšano silo. Nemci so vrgli v boj vso svojo razpoložljivo silo, okrog 120 divizij, seveda tudi vse motorizirane divizije z o-kroglo 8000 tanki in blindiranimi avto- namen, da bi odrezal spoj med armadami, ki se bore pred Parizom in področjem, ki sega v območje Maginoto-ve črte. Nemci so južno od Reimsa prodrli ob Marni do Chalon sur Marne. Položaj je resen. Nemcem se sicer mobili ter istotako velikim številom le- ni posrečilo prebiti francoskih pozicij tal, med katerimi so bombniki, izvidni-ška in lovska letala. Ta armada napada na vsej črti: od morja pa do Maginotove linije. Fronta je 13. junija potekala tako-le: Skrajno nemško desno krilo operira na črti južno od St. Valerya do Rouena na Seini. Pri Rouenu so Nemci prekoračili Seino in prodrli južno od nje do Evreuxa. Od Eureuxa pa se zavije fronta ponovno nazaj preko Seine pri Vernonu in gre v loku kakšnih 30 km okrog Pariza skozi kraje Persan in Baumont, kjer Pri izlivu reke Qurco v Marno, pri mestu Meaux doseže reko Marno. Nemci so dalje od Meauxa pri Cha-teau Thierry prodrli preko Marne Od tu se zasuče fronta ponovno na desni breg Marne in poteka južno od Reimsa proti Rethelu do Montmedyja. Položaj na fronti pa je bil tak-le: Pri Valeryu je bilo vjetih okrog 26 tisoč Angležev in Francozov, ki jih ni bilo mogoče rešiti na ladje, ker je obrežje preveč skalovito. Nemški sunek pri Rouenu čez Seino na Eureux je bil zadržan. Najbrž so ga in se Francozi v redu umikajo, toda premoč Nemcev je očitna m zato je izid te bitke za Pariz prav za pr;>v že odločen. iV t -i- * * ii***‘I Angleška letala so vrgla 13. junija 1000 zažigalnih bomb na gozdove, bil sovražnik in jih zažgale. preko Pariz se ne bo branil Vlada Zedinjenih držav je obvestil^ nemško vlado, da je Pariz odprto mesto in da v njem ni vojakov, razen civilnega prebivalstva. Francozi se torej ne nameravajo braniti v Parizu, ampak v okolici. Italijani na nemškem bojišču? Govori se, da bo fronta med Francijo in Italijo ostala priljčno mrtva. Alpe s svojimi visokimi vrhovi so nepriprav- ne za operacije večjega obsega. Zato se trdi, da bodo Italijani krenili na pomoč Nemcem in sicer na Siegfriedovo linijo. Baje je pol milijona italijanskih prevozu preko Bren- t ! . -ti.ll.lt Francija Ameriki Reynaudova spomenica Predseunik vlade in obrambni ter zunanji. varnosti in zato vas prosim, da vaša izjava minister Paul RevnaudJ.e poslal posebno spo- jne bi prišla prepozno. Dne 5. oktobra 1937 ste nam govorili, da v katerih .ie j vojakov že na I nerja. ‘.j. menico predsedniku Združenih držav Rooseveltu, v kateri pravi tudi med drugim: Izrekam vam vso zahvalo za plemenito pomoč, ki nam jo iakazujete v pošiljanju letal in orožja. Že šest dni in šest noči se naše divizije brez ure počitka bore proti silni premoči v orožju in v številu sovražne vojske. Sovražnik je že blizu vrat Pariza. Toda mi se borna bojevali na fronti pri Parizu, bojevali se bomo za Parizom, boj.evali se bomo pokrajino za pokrajino, če bomo prisiljeni umikati se v notranjost Francije. Ce bomo morali zapustiti Francijo, se bomo vojskovali naprej iz Severne Afrike in če bo potrebno, se bomo vojskovali naprej iz naših ameriških posestev. Nekaj članov moje vlade je že zapustilo Pariz. Jaz sam odhajam na fronto, kjer se bo vojskovanje še poostrilo in pospešilo, kajti mi se ne bomo vdali! Prosim vas, sporočite državljanom Združe- zadrzale angleške cete, ki so bile zad- držav, da se v tem boju ne žrtvujemo s-c. , . , r, ... mo sami zase, ampak za vse judi, ki že e ži- nje dni poslane v Francijo. ........ - Od Vernotia ob Seini preko Persana in Beauinonta do Meauxa ob Marni div- jajo izredno hudi boji. Francozi poročajo, da se jim je pri Persanu in Beau-montu posrečilo vreči Nemce za 8 km nazaj. Trenutno najbolj opasen je nemški sunek preko Marne pri Chateau dj Thi-erry. Ta sunek preko Marne ima za veti v svobodi. Mogoče bo Francija morala kloniiti pod diktaturo, toda vojskovanje na morju se bo nadaljevalo z vso silo. Pred nekaj dnevi ste z vso plemenitostjo odgovorili na mo/i klic. Danes pa vas moram prositi, da se naj vaša pomoč še poveča. Prosim vas, da bi javno izjavili, da bodo Združene države nudile zaveznikom vso materialno pomoč in to z vsemi sredstvi izvzemši pošiljanja ameriških čet v Evropo. Prosim vas, storite to, preden bo prepozno! Verjemite mi da dobro poznam resnost položaja in vso težo ne- 90 odst. ljudi odločuje o usodi miru, svobode in varnosti, dočim bo 10 odst. ljudi moralo pristati na to, da bodo našli pot do moralnih temeljev človeštva, ki že stoletja rešujejo vse lj/udi pred nesrečo in ki so nazadnje zmerom zmagali. Sedaj je prišla ura, ob kateri se naj 90 odst. ljudii na svetu združi proti smrtni nevarnosti, ki nam zdaj vsem grozi. Verujem v čut vzajemnosti ameriškega ljudstva v tej življenjski borbi zaveznikov, ki se ne vojskujejo samo za lastno rešitev, ampak tudi za rešitev in obstoj, ameriške demokracije. Angleška vlada Franciji Na Reynaudov apel je izjavila angleška vlada, da se Angleži ne bodo nikdar nehali boriti na strani Francije, kateri so dolžni veliko hvaležnost, ker nosi vso pezo vojne na svojih ramenih. Tudi ako bi bila Francija poražena, ne bo Anglija mirovala, dokler ne bo vstala v vsem svojem sijaju. To pa se bo zgodilo morda poprej, kot pa si to mislijo njeni nasprotniki. Francoska vlada v Toursu Francoska vlada se je preselila v Tours. Italija In zavezniki v boju Letala Italijanska letala so napadla Bizer-to, vojno pristanišče v Tunisu in Tou-lon, vojno pristanišče v južni Franciji. Nadalje Aden v Arabiji ob Rdečem morju ter otok Malto v Sredozemskem morju, ki leži južno od Sicilije. Angleška letala pa so metala bombe na vojaške objekte v Turinu, Milanu in Genovi, nadalje tudi na Cirenejko (Tripolis). Vsi ti napadi imajo zaenkrat značaj opazovalnih poletov, preden krenejo v boj pomorske sile in se spoprimejo armade. Italijani javljajo torpediranje .icke angleške križarke in neke petrolejske ladje. V operacijah proti Abesiniji sodelujejo letalske eskadrile Južne Afrike, ki so že bombardirale italijanske garnizije v Abesiniji. ’ * » i i.MJili Italijanska armada ?n mornarica Italijanska vojska šteje v mirnem času 650.000 mož. V vojni pa lahko rnobi- v akciji nad Sredozemskim morjem in Afriko lizira 8 milijonov mož. Vojska je razdeljena na 15 okrožij, 5 divizij je razdeljenih v 18 armadnih zborov, z eno o-klopno armado, eno motorizirano armado in 5 divizijami1 planindev. V Libiji je 12 divizij, 3 so v Albaniji, 1 v Abesiniji, 1 na Dodekanezu. Italija ima 32 armadnih generalov in 200 drugih generalov. Zelo močno je letalstvo, ki šteje o-krog 4500 aparatov prve linije. Mornarica ima 4 bojne ladje po 35 tisoč ton, 3 starejšega tipa, 22 križark, 60 rušilcev in 103 podmornice. 12 križark še grade. Turllja in Italiia Turčija ima pogodbo z Anglijo in Francijo, ki veže te države medsebojno, da si pomagajo, ako izbruhne vojna na Sredozemskem morju in bo ena izmed teh držav napadena. Doslej Turčija še ni napovedala vojne Italiji. Mussolini pa je izjavil, da tega tudi Italija ne namerava. Zdi se, da bo odločitev Turčije sledila po posvetovanju s Sovjetsko Rusijo, ko bodo razčiščena nekatera vprašanja med Anglijo in Francijo ter Sovjetsko Rusijo, glede katerih se sedaj razgovarjajo v Moskvi, odkar sta prispela tja novi angleški in francoski veleposlanik. Kajti v pogodbi med Turčijo in Anglijo ter Francijo stoji, da Turčija ni obvezana pomagati, ako bi nrišlo do vojne med Anglijo in Francijo ter Sovjetsko Rusijo. Gre torej za to, da se ugotovi zadržanje Rusije v tej vojni z ozirom na Turčijo in nier.e obveze do držav zaveznic in do Sovjetsko Rusije. Turčija je doslej samo ukinila ves trgovinski promet z Italijo. Kaj pa tankerska mednarodna uprava? Mesto Tanger in okolico v severni Afriki pole({ španskega Maroka, upravlja mednarodni od* bor, ki se sestoji iz Angležev, Špancev, Franco-zev, Italijanov in Nemcev. Vprašanje ie, kaj se bo zgodilo v Tangerju sedaj, ko je Italija stopila v vojno, ali bo še nadalje veljal tangerski statut, ali ne. Kaj bo storil Egipt? Tudi Egiptu je dal Mussolini zagotovilo, da mui Italija ne bo napevadala vojtie, ako ne bo dal zato povoda. Toda Egipt je tako tesno povezan z Anglijo, da bo skoro gotovo stopil v vojno. Razen tega Egipt meji na italijansko Libijo. V Aleksandriji pa imajo zavezniki oporišče svoje vojne mornarice. Mogoče bo egiptska vlada počakala z vojno napovedjo, dokler ne pride do prvega incidenta na egiptskem ozemlju. Pač pa je egiptska vlada po pogodbi z Anglijo vezana, da prekine diplomatske odnošaje z državo, s katero je v vojni Anglija. To se je na predlog predsednika vlade Ali Maher paše že zgodilo. laponska in Anglija sta se sporazumeli Japonska je dobila srebrni kitajski denar Med Japonsko in Anglijo je prišlo te dni do važnega sporazuma. Anglija je priznala meje Mandžukua in ugodila japonski zahtevi po izročitvi kitajskega srebrnega denarja, ki je bil naložen v angleških bankah v mednarodni koncesiji v Šanghaju. Zato pa je zasegla angleška uprava ves denar, ki je 'bil last Italijanov v mednarodni koncesiji. Položaj v mednarodnih koncesijah na Kitajskem postaja sploh svojevrsten. V koncesijah so angleške, francoske, italijanske, ameriške in japonske četrti. Te koncesije varujejo angleške, francoske, italijanske, ameriške in japonske čete in vojne ladje. Vprašanje je, kaj bosta Anglija in Francija napravili spričo navzočnosti italijanskih vojakov in vojnih ladij v kitajskih vodah. Sporazum med Anglijo in Japonsko je napravljen v sili, ker Anglija nima časa posvečati svoje pozornosti dogodkom na Kitajskem, dasi gre tam za važne njene interese. Verjetno je, da bodo to nalogo prevzele Zedinjene države. Položaj na Daljnjem vzhodu Japonska vlada je sporočila državam, ki so v vojni, da se naj na kitajskem ozemlju vzdrže vsakega oboroženega konflikta. V Zedinjenih državah sodijo, da bi utegnila Japonska izkoristiti položaj in izsiliti odstranitev tujih vojaških posadk na kitajskih tleh. Prevaianje vojnega mate-rijala Iz Zedinjenih držav Vključitev norveškega, danskega, belgijskega in nizozemskega trgovinskega brodovja v trgovinsko brodovje zaveznikov, je silno okrepilo trgovinsko mornarico Anglije in Francije, ki sedaj rabita ogromno število ladij za prevoz vojnega materijaia iz Zedinjenih držav v Evropo. Zasedba Norveške, Danske, Belgije in Nizozemske po Nemčiji pomeni za Anglijo in Francijo težek udarec, saj so bile s tem razgaljene meje obeh držav in izpostavljene napadu. Toda pridobitev brodovja teh držav na drugi strani pa kljub vsemu mnogo odtehta. Združene države prodajajo s posredovanjem tovarn vse orožje svoje vojske Angliji in Franciji. Zadnje dni je bilo natovorjenih in poslanih v Francijo 235 letal-strmoglavcev, ki so najbolj nevarni aparati za napade na vojsko, ki se nahaja na pohodu. Ameriške tvornice jekla pa so prevzele dobavo municije in topov za 37.5 milijonov dolarjev._______ Španija se ne vojskuje Tako pravi sklep španske vlade. Ta izjava ne pomeni isto kot izjava o nevtralnosti. Italijanski tisk pravi: »Španija ne more pozabiti, da so fašisti in falangisti skupaj prelivali kri.« 50 milijonov dolarjev za pomoč vojnim beguncem je odobril Roosevelt. Kako presojajo položaj v Moskvi V Moskvi pravijo, da je Italija vstopila v vojno, da s tem prepreči pošiljanje francoskih kolonijalnih čet preko Sredozemskega morja v Francijo. V Tokiju Japonski listi pišejo, da bo v slučaju težkega položaja Anglije posegla v vojno Amerika. Ako pa bo Italija hotela na Balkan, je neizbežna ruska intervencija. n dama Ut pa si/eht Najnovejše vesti Položaj na bojišču Desno krilo francoske armade vzhodno od Pariza je popustilo, vsled česar je bil potreben umik iz Pariza na spodnjo Seino, kjer je pričakovati novih bojev. Iz Londona javljajo, da vse, kar more Anglija poslati na pomoč, se nahaja na potu v Francijo. Zavezniški vojaški krogi cenijo izgube Nemcev v bojih za Pariz na nad en milijon mož. V Libiji so napadli Angleži s tanki in vjeli 2 italijanska častnika in 60 vojakov1. Ameriška vlada je izjavila, da bo dala vse kar more zaveznikom. 11000 letal v Fordovih tovarnah dnevno. — Roosevelt je sporočil Fordu, da je vlada dovolila kredit za preureditev Fordovih tovarn, da bodo lahko izdelala po 1000 letal dnevno. Turčija se bo odločila. Za dne 15. junija je napovedana izjava turškega ministrskega predsednika v parlamentu. Ruski poslanik Lavrentijev je odpoklican iz Sofije v Bukarešta Promet z Italijo je na novo urejen. Kdor hoče potovati v Italijo, mora predložiti 5 slik in Prav toliko izpolnjenih formularjev glavnemu italijanskemu konzulu v Zagrebu, ki sele Priskrbi dovoljenje za potovanje. Balkan in vojna na Sredozemskem morju. »Hrvatski dnevnik« piše: »Na Balkanu je mir. Balkanske države delajo z vsemi silami na tem, da bi se mir ohranil. Ako bodb uspele, na za-visi od njih, ampak od velesil, ki se danes bore na življenje in smrt ter od razvoja vojnih dogodkov. Toda balkanske države so pripravljene, ker se zavedajo brzine, s katero se danes prenaša vojni »požar, iki prikrito plamti pod vsem evropskim kontinentom. Kaj pomenijo te konierence? V Beogradu se vrše zadnje dni neprestane konference med dr. Mačkom in predstavniki Samostojne demokratske stranke ter dr. Mačkom in predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. Razen tega se Samostojni demokrati posvetujejo tudi med seboj. Domneva se, da so te konference v zvezi z občinskimi volitvami na Hrvatskem, pri katerih je prišlo do ostrih nasprotstev med JRZ in Samostojnimi demokrati, v (L. 4 tik t t it Sestanek predstavnikov strank opozicije. Te dni bo v Beogradu sestanek in posvetovanje strank opozicije: radikalov, JNS, demokratov in socialistov. Kako bi se bile imele izvesti občinske volitve v Bački in Baranji. O tem piše »Hrvatski dhev-nik«; Sreski načelniki so pripravljali volilne falsifikate v Bački in Baranji. Volitve so bile svobodne ali na dan volitev se je ugotovilo, da je bil proglas volilnih izidov gotov že 15 dni pred volitvami ,po stari metodi. Namreč prave liste bi bile na dan volitev ob 6. uri zvečer vržene v koš, objavile pa bi se one, ki ibi bile po godu. ,Pri tem delu so se najbolj odlikovali sreski načelniki v Apatinu in Somboru. Pri njih se je delalo noč in dan s pomočjo občinskih tajnikov Popoviča in Vakanjca. Gjido Vukovič je ukrenil vse potrebno, da se ti načelniki čimprej izmenjajo.« Banke se pritožujejo, da je v naši državi okoli 3.5 milijard dinarjev spravljenih po nogavicah in skrivališčih, namesto, da ibi bili v hranilnicah ali v prometu. Mi ne vemo, kje je ta denar. Vemo pa, da tako shranjevanje denarja nima pravega pomena, ker škoduje gospodarskemu življenju in se tudi sicer denar ne da izločiti iz eventualne krize, če bi nastala v de-narstvu. Koruza se je podražila. Na žitnem trgu se pšenica v zadnjem času ni podražila, pač pa koruza. Cena koruzi se sedai giblje od 208 do 210 dinarjev meterski cent. In kaj je z uvozom 10.000 vagonov koruze? i l , ;t 5 1 ■■ D - z. it t padla cena koruzi od 210 na 185 dinarjev za 100 kg. Kakor vidimo, so se spekulani kaj hitro opomogli od tega strahu. Dokler ne bo vlada odredila maksimiranja cen za žito in koruzo, toliko časa bo naša najpotrebnejša hrana predmet gangsterskih špekulantov, ki so še grši od razbojnikov gangsterjev v Ameriki, kajti v Ameriki napadajo gangsterji bogataše, pri nas pa gangsterski špekulanti plenijo po žepih najbolj ubogih ljudi. Trije novi veleposlaniki so dne 12. t, m. prispeli v Moskvo, So to angleški veleposlanik sir Stafford Cripps, francoski veleposlanik La-bonne in italijanski veleposlanik Rosso. (Reut.) Sovjetska Rusija je, kakor poroča Ass. Press, ponudila švedski vojaško pomoč, če bi bila napadena. V Urugvaju je vlada morala zastražiti italijansko poslaništvo, ker je prišlo ob priliki napovedi vojne do večjih demonstracij. Demonstranti so demolirali neko nemško in neko italijansko kavarno, itilijanski klub ter poslopje brzojavne družlbe. (Ass. Press). Ekvadorska vlada je razdrla pogodbo z italijansko vlado glede italijanskih vojaških inštruktorjev v ekvadorski vojski. Častniki so bili sedaj 15 let inštruktorji ekvadorske vojske, sedaj jih bodo pa zamenjali s častniki iz Zedinjenih držav. Moderna zaščita otrok. Na Hrvatskem so prišli d!o zaključka, da je vzdrževanje otroških domov, dečjih zavetišč in podobno, docela odveč, da naravnost v pogubo otrokom. Kajti dognano je, da v dečjih domovih umre povprečno 5 odstotkov otrok, dočim od otrok, ki se dajo v rejo na kmete, ne umre nihče. Zato so sklenili, da bodo odslej dlajali sirote v rejo na kmete proti plačilu din 200.— mesečno. 1 o novo dečje skrbstvo seveda ni novo, ampak smo ga poznali že davno, predno je prodrlo moderno načelo dečjega skrbstva. Kdor pozna prilike na kmetih, ve, kaj čaka otroka, ki je v reji. Znano je, d'a so se na kmetih sivoj čas pečale gotove ženske z rejo otrok, katere so potem krstili kot žene, ki delajo angeljčke, ker so jim vsled slabe prehrane, izrabljanja itd., otroci naglo pomrli. Občine, ki so za take otroke plačevale, so bile seveda srečne, ker so se hitro znebile plačila za otroka, Te žalostne izkušnje, ki so nujno narekovale, da se je pristopilo k reformi dečjega skrbstva, niso izpa-metoval eljudi, katerim je poverjena skrb za otroke. Kajti le na ta način se je mogla poroditi misel, da bodo otroke zopet izročali v rejo na kmete. Ako je umrljivost otrok v dečjih domovih velika, potem je treba skrbeti za to, da se zdravstvene prilike v takih domovih zboljšajo, ne pa napraviti nov skok v temo, ki bo sicer rodil ugodne posledice za blagajno socialnega skrbstva, zato pa bodo otroci-.sirote trpeli in umirali od pomanjkanja. Zanimivo je, da se za ta način likvidacije dečjega skrbstva ogreva sedaj tudi nek slovenski časopis. Odrejene cene za domačo volno, »Jug. Kurir« ugotavlja, da so se cene domači volni zvišale od lani za 170 odstotkov. Cena volne v maju-juniju lani je bila po kilogramu 31.82 din, danes pa znaša 87.50 din pri kilogramu. Zanimivo je, da bi dobili inozemsko volno, če bi imeli devize, iste ali celo boljše kvalitete po 47.50 din, kar pomeni prihranek na ceni 40 din. V južni Jugoslaviji (drugod manj) porabijo mnogo volnenega sukna kmeti in delavci. Na leto se utegne porabiti 7.5 milijonov metrov tega blaga, kar pomeni za narod po teh cenah 400 milijonov dinarjev večji izdatek. »Jugoslovanski Lloyd« pravi, da je bila naredba pre-iraagljena, ne da bi bili zaslišani pristojni gospodarski krogi. Krivda se vali na industrijo in trgovce, posebno nezadovoljni so pa tudi kmeti, ki morajo predrago plačevati sukno za svoje potrebe. Tukaj imamo neopravičeno navijanje cen, enako se lahko dogaja tudi pri drugem blagu. Rojstni dan Antona in Stjepana Radiča so praznovali na Hrvatskem s kulturnimi prireditvami dne 11. junija, Avtopromet z Italijo preko meje je ustavljen. Kako bo prihajala pošta v Jugoslavijo? Ker je stopila Italija v vojno, bi mogla prihajati pošta iz Francije in Anglije samo preko Švice. Ker pa mora pošta v tem slučaju preko Nemčije, je vprašanje, ako je to sploh mogoče. Vsekakor smo najbrž za neko dobo odrezani od zapadnega sveta. Sovjetske iilme bodo igrali naši kinemato-graii. Iz Moskve poročajo, da so prodali Jugoslaviji tudi 28 filmov, ki so bili snemani v moskovskem Hollywoodu. Malenkost tri milijone dinarjev je poneveril neki Ladislav Krajač, ki je bil uradnik na senjski občini. _ _ „ , ,_____s>_. Ztne Srey: 117 Mož iz^ozda Brez besede je skočil John na enega izmed neo-sedlanih konj, ki jih je pravkar razsedlal in ga je pognal iz dvorišča. Potem pa je veliki kuguar zagledal Helen, se dvignil s svojega ležišča na verandi in prišel k nji. »O, Tom je tudi tukaj!« je vzkliknila Helen in medtem, ko se je žival drgnila ob njena kolena je trepljala s tresočo roko kosmato glavo. »Ti veliki, lepi ljubček! O, kako dobro se še spominjam! O, kako rada bi Bo —«. »Kje pa je Carmichael?« jo je prekinil Dale. »Je šel iskati Bo?« »Da. On je bil prvi, ki jo ;je pogrešil. Že včeraj je jahal na vse strani. Ko se je zvečer vrnil, je bil ves divji. Danes ga pa še nisem videla. Zapovedal je, naj vsi ostali moški, razen Hala in Joe-ja ostanejo doma, na farmi«. »Pravilno. Tudi John mora ostati«, je izjavil Dale. Ali čudno, Carmichael je vendar moral najti dekletovo sled. Jahala je na poniju.« Bo je jahala sama. To je mali mustang, zelo močan in brz.« »Nameril sem se na njegovo sled, Le kako jo je Carmichael mogel prezreti.« » Ni je prezrl. Našel jo je — in preko vseh pašnikov na severu ji je sledil. In ravno tisto smer je bil Bo prepovedal. Veste, ta dva sta drug v drugega zaljubljena! In sta se sporekla. Nobeden noče popustiti. Eo ga noče ubogati. Za severnimi pašniki so trdna tla, je rekel, in samo do tja ji je mogel slediti.« »So bile še kake druge sledi poleg njene?« »Ne.« »Miss Helen, sled sem našel nekoliko jugovzhodno od Pine gori na prvem gorskem obronku. Še sedem drugih konj se je moglo tam slediti, — ko sva se midva namerila na tisto mesto. Pri sestopu sva prišla do nekega taborišča, kjer so čakali tudi neki ljudje. In sled ponija, ki ga je jezdila Bo, je vodila v spremstvu jezdeca, ki je jahal velikega konja, od vzhodne smeri k tistemu zapuščenemu taborišču, — morda nekoliko bolj severovzhodne smeri... In to pove vse.« »Riggs jo je zalezoval — in jo je ugrabil!« je zaklicala Helen razburjeno. »O, ta lopov! Imel je svoje ljudi na preži. To je Beasleyevo delo, Hoteli so mene ujeti.« I j i A|j »Morda ni bilo čisto tako kakor vi pravite, ampak približno se bo ujemalo. In Bo se nahaja v neprijetni zagati. Tej nesrči se morate pogumno zoperstaviti in ne obupati, tudi če bi se morali bati — najhujšega.« »Prijatelj moj, — vi jo boste rešili!« »Mrtvo! O Bog!« za trenutek je zaprla oči; ko jih je zopet odprla, so se ji iskrile ko dva črna oglja. »Vendar Bo ni mrtva. O tem sem prepričana, —to čutim. Ona ne umre tako hitro. Ona je kakor mala divja mačka. Ničesar se ne boji. Tudi s tigrom bi se borila za svoje življenje. Močna je. Saj se še spominjate, kako je močna. Vse prenese. Ce je ne bodo kar zahrbtno umorili, bo ostala pri življenju, — še dolgo, preživela bo vse preizkušnje in tegobe .. . zato vas prosim, moj dragi prijatelj, ne izgubljajte nobene minute, — ne odnehajte, dokler ta stvar ne bo rešena!« Dale je vztrepetal pod stiskom njenih rok. Ko je osvobodil svoje prste krčevitega stiska njene roke, je stopil ven na verando. V tem trenutku se je po- javil John, ki je prigalopiral na Rangerju. Neli, nikdar se ne bom vrnil brez nje«, je rekel Dale. »Mislim, da smete upati, — toda pripravljeni morate biti na vse. Nič drugega. Stvar je resna. Ampak tukaj na zapadu so taki rokovnjaški podvigi na dnevnem redu. « »Kaj pa, če pride Beasley — sem!« je vzkliknila Helen in spet iztegnila roke k njemu. »Potem se branite in ne zapustite svojega mesta«' je odgovoril Dale. »Predvsem pa ne dovolite, da bj se vas on ali kateri njegovih mehiških psov, dotaknn s svojimi umazanimi tacami. Če pa bi grozil s silo, no, potem pa pospravite skupaj nekaj svojih °b; in svoje dragocenosti, in pojdite doli v vas k Mrs. Cass-ovi. In čakajte, dokler se ne vrnem!« »Čakati — dokler se — ne vrnete!« je jecljala m pobledela. Njene temne oči so se razširile, »Milt, — vi ste kakor Las Vegas. Vi boste Bea-sleya ubili?« Dale je slišal svoj lastni smeh, čudno hladno in tule mu je zvenel v ušesih, Njegovo smrtno sovraštvo napram Beasleyu se je borilo z nežnostjo in sočutjem do tega nesrečnega dekleta. Stalo ga je velikega premagovanja, videti jo tako obupano, naslonjeno na vrata v zavesti, da jo je primoran zapustiti. Hitro jn brez oklevanja je zapustil verando. Tom mu :je sledil. Vranec je pozdravil Dale ja z veselim rezgetanjem, ko pa je zagledal kuguarja, je začel prhati. Ravno tedaj se je vrnil tudi mehiški deček s torbo, ki jo )c Dale poleg majhnega zavoja pritrdil zadaj za sei~°' »John, ti ostaneš tukaj pri konjih«, je rekel J^nle. »In če se Carmichael vrne, ga tudi tukaj obdrži! In če bo danes zvečer kdo jezdil v vas, po poti, po kateri sva prišla, potem se potrudi, da ga boš spoznal.« l- ni nobenega opravičila za to, da bi smel moriti in to umoriti delavca, ki je vršil svojo službo 7.a skromen košček kruha. Kako je z izplačevanjem izrednih državnih podpor družinam vpoklicancev? Na seji občinskega odbora dne 30. maja je bilo govora o plačevanju izredlnih podpor siromašnim, družinam vpoklicancev. Izplačevanje teh podpor le najavil vojni minister. Župan je pojasnil, da občina od vojaške oblasti še ni prejela navodil £lede izplačevanja teh ipodpor. Občina ipa je že sestavila 'tozadeven spisek družin in ga je župan dne 8. maja sam nesel na poveljstvo celjskega vojnega okrožja. Od tam pa je prišlo obvestilo, da poveljstvo še ni prejelo denarja za ta izplačila in dla bo dbčina telefonično obveščena, kdaj naj pride v Celje delegat odbo» ra, ki sodeluje pri -dodelitvi izredne podpore. Športni prostor, ki je last Pusta Ivana, posestnika iz Lok, je vzela občina v najem proti letni najemnini din 4.000.—. Športnega prostora se bodo lahko posluževali vsi klubi v Trbovljah. Rezervno hrano mora nabaviti občina za vse prebivalstvo najmanj za en mesec. Toza-zadevno so rudarske občine izročile banu posebno spomenico, dne 1. februarja t. 1. Neobdelana občinska zemljišča v brezplačno -uporabo. Občina je odstopila neobdelana občinska zemlpsča v brezplačno uporabo 24tim ubožnim renektantam. Vse izredne in naknadne kredite k občinskemu proračunu za leto 1939-40 je odobrila banska uprava in zavrnila ugovor Trboveljske Premogokopne družbe. Zgradba zaklonišč. Občina je oddala dela za zgradbo zaklonišč tvrdki Dukič in drug, ki je bila najcenejša. Zaklonišča se bodo zgradila v o?n°m'tu v °kl‘ki rovov. Cena bo znašala din «0 za 1 kub. meter izkopa. Delalo se bo v dveh zmen. Zaposleno mora biti le domače delavstvo, tlektrični tok za kompresorje bo dajala občina P° 1-75 Kw. Morebitno povišanje mezd sme Podjetje naknadno zaračunati in sicer služi kot °snova za povišek ena tretjina cene izkopa za Ku;t>. meter, to je din 76.60. K temu znesku s* pribije vsakokratni povišek mezd. Z delom so Ze Pričeli. Delo na občini. »Slovenec« se je že parkrat pletel v občinsko upravo, da sili svoje na-?ce k delu ob nedeljah. Na zadnji seji iasr,'-1? . odbora ie župan s. Klenovšek poni t' • zad'evo. Delovni čas v občinski pisarni ™ °d 8' ldb 12- « °d K- do 18. ure ter t 2 §n°84 Ž*'i ^ uredbe o obč. uslužbencih in praznikih od 8 d *n‘L°b ?edel>ai' in nn 8 učinkih« ure' Občina ima trenut- “jfbki,h rt \lobi «1, U„ ni„ u.K,?bt'„.b‘ razen m kreditov v te svrihe. Pripomba »Slovenca«, Ja se občinski uslužbenci niso smeli ^očesne na Telovo, ,e gladko izmišljena. Nih- LJUBLJANA Prepotrebna kanalizacija ljubljanskega Trnova je razpisana. Rok 2. julija t. L Znesek za razpisana dela je 1 milii.on dinarjev. — Kanalizacijo dobi Opekarska cesta, katere zbiralni kanal bo 930 m dolg. V zbiralni kanal bodo vodili kanali Velike čolnarske ulice (150 m), Male čblinarske ulice (200 m), Veliki Stradon (140 m). Mali Sradon (110 m), Cesta na Loko (250 m), Mivka (300 m), Lamipetova in Jelov-skova ulica (230 m) in Staretova ulica (200 m). Tako se tudi naše lepo domače Trnovo polagoma modernizira................ , »■ Že deli časa zasledujem mezdna gibanja raznih strok. Osobito sem posvetil več pažnje zadnjim pomočniškim zahtevam po višji mezdi v slikarski, stavbeni in krojaški stroki. Da so dandanes zahteve po višji mezdi povsem utemeljene, tega gotovo nihče ne more oporekati in to tem manj, ko vsakdo na svoji lastni koži čuti in vidi naraščajočo draginjo. Da se morajo draginji prilagoditi mezde delavstva, leži na dlani. Zastavil sem si kot obrtnik vprašanje, zakaj se v splošnem obrtništvo upira upravičenim zahtevam pomočnikotv 'ter s tem seje nezadovoljstvo in vzbuja mržnjo med pomočniki 00 delodajalcev. Prišel sem do prepričanja, da obrtniki po večini ravnajo napačno, dejal bi preveč sebično, ker gledajo na svoje delojemalce nekako z viška, ne vidijo pa v njih sočloveka vrednega spoštovanja. Običajni izgo- Krojaški pomočniki v mezdnem gibanju. — Poročajo nam. da je med pomočniki in mojstri prišlo do sporazuma glede tedenskih in akordnih mezd, sporen pa je delovni čas. Pomočniki zahtevajo 9, mojstri hočejo 10 urni delovnik. Delavski ioiid pri tvrdki Hutter in delavstvo. Na zadnji seji odbora, ki je iizvoljen za upravljanje fonda za starostno preskrbo Hutterje-vih delavcev — s katerim pa po pravilih lahko upravlja tudi lastnik tovarne sam — je bila ena sama sodružica za to, da se fond ne ukine. Podjetnik je namreč izjavil, da m« je dovolj preti rov v zvezi s tem fondom in da ga hoče likvidirati. Poslednji povod za to mu je dal nek letak, v katerem se očita podjetniku samovoljno upravljanje z irnovino fonda in zahteva, da naj se fond upravlja v resnici pa- MARIBOft Obrtniki in mezdna gibanja vori, s katerimi osperirajo po večini obrtniki kot: ni mogoče, po mojem skromnem mnenju ne drže, ker obrtnik večjo mezdo vkalkulira v svoje izdelke odnosno v svoje opravljeno delo, in prevali na konzumente. Res je, časi v katerih živimo, so težki, tako za obrtnika kot za delavca, vendar pri malo dobri volji se da marsikaj doseči. Pomočnik naj opravlja svoje delo vestno toda z veseljem, to pa mu je mogoče le, če se more dostojno preživljati. Priporočal bi tedaj obrtništvu pri mezdnih gibanjih, malo več socialnosti in uvidevnosti. Vsi smo ljudje in vsi imamo pravico do življenja. - Obrnik. (Priobčujemo ta dopis obrtnika in reči mo ramo, da nas veseli, da je tudi med obrtniki še vedno nekaj uvidevnih ljudi. S takimi obrtniki bi se gotovo mogel doseči sporazum v vseh perečih vprašanjih. Op. ur.) Skrb za otroke v času vojne nevarnosti. Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, te objavila po časopisih že večkrat poziv, naj zbirajo društva. organizacije in posamezniki potreben: ma-terijal in denarna sredstva za zaščito otrok in mater v slučaju vojne. Ker se pravi v 2. točki navedenega poziva, da se lahko dostavi mate-rijal itd. po najkrajši poti tudi krajevnemu odboru Unije, torej n. pr. našemu v Mariboru, zato naznanja krajevni odbor Unije v Mariboru, da se prejema nabrano blago, odnosno denar pri socialno političnem uradu mestnega poglavarstva v Mariboru. Rotovški trg 9. Med blagem so najbolj dobrodošle odete in rjuhe. Naberite in darujte kolikor morete! Časi so resni in pomoč javnosti je nujno Potrebna. Ce kakor vsi upamo — nabranega materijala CELJE ritetno in sporazumno. Mi smo že povedali, ne bo treba uporabiti v vojnozaščitne svrhe. da smatramo likvidacijo tega fonda za neumestno. 1 ako gledaio na to vprašanje tudi vsi zavedni in v svobodni strokovni organizaciji organiziran« delavci in delavke. Med delavci in delavkami zaenkrat še ni starih ljudi, dolgo pa ne bo trajalo več, ko bodo nekateri morali izpreči oz.*jih bo izpregla tovarna, ako ne bodo mogli več toliko delati, kolikor zahtevajo od človeka moderni stroji, katerih suženj ie ■postal človek. Takrat bo postala stvar kočljiva. Podjetje se bo skušalo starejših ljudi na vsak način poprej iznebiti, kot pa, ako bi postajal fond za starostno preskrbo. Ako pa ne bo fonda, tovarna lahko odpusti starejše delavce. ne da bi imela kakršnokoli obveznost do njih. Pošta iz Protektorata Češke in Morave zadnji čas zopet zastaja, lako da prihajajo celo časopisi, tudi nemški »Der Neue Tag« in drugi iz Prage z večdnevno zamudo, tudi šele čez 1 teden. Včasih >pa zopet pridejo časopisi že kar drugi dan. Ves promet iz Prage v Jugoslavijo gre sedaj preko Dunaja, torej ne več preko Čeških Budjejovic in preko Linča, kakor je bila poprej najkrajša in direktna zveza s Prago. /arnan so nastavili sprevodnike pri mestnem avtobusu, ki vozi med kolodvorom’ in Kra-lja 1 etra vojašnico. Na ta način so hoteli zmanjšati krožno vožnjo za 5 minut. Izkazalo se je, da ie to nemogoče in da mora avtobus s sprevodnikom voziti prav toliko časa kot popre i. ko je ir/.dajal voznivnice šofer Še vedno dovolj sadja. Kljub temu, da je cvetoder hudo upostošil sadno drevje, pa se kaže, da bi ibrez njegovega pustošenja sadna ga bo pozneje krajevni odbor Unije razdelil med potrebne ustanove. Kadar so vojaške edinice na pohodu je strogo prepovedano vseni kolesarjem, motociklistom in avtomobilistom, da bi vozili skozi presledke med edinicami. Otroški tečaj francoskega krožka v Mariboru bo zaključil šolsko leto v soboto, dne 15. t. m. s posebno slavnostjo, ki se bo vršila v »Vesni«. Preinikalna lokomotiva ie te dni na glavnem kolodvoru iztirila. Proga in stroj sta nekoliko pokvarjena. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 16. tenija g. dr. Zirngast Teobald. Maribor, Kralja Petra trg štev. 3-1. Ravnatelj jetnišnlce g. Anton Hohtijec je po 43 letnem službovanju zaprosil za upokojitev Radi uboja sta se morala pred tukajšnjim sodiščem zagovarjati Jakob Rojik in Ludvik Kmetec. Prvega je sodišče obsodilo na tri le ta in 10 dni, drugega pa na dve leti in 6 mesecev strogega zapora. i Neki poklicni kvartopirci so te dni zvabili posestnika Leopolda Pelcla iz Središča ob Muri v gostilno v Cvetlični ulici. Najprej so igrali za majhne zneske, ko pa je gori imenovani posestnik položi! na mizo 1000 din, so mu bankovec iztrgali in zbežali iz gostilne. Skupaj je utrpel 1200 din škode, policija pa sedaj zasleduje krivce. Kolo »Excelsi«r« ev. štev. 5328 je ukradel - ---- saana' K.OIO »CXCelSl«r« ev. št viinVn Priznani. — |71I1U * 1V.U JUU 11. /V 1 se sedaj kaže na drevju, odpasti, da se ne bodo polomila drevesa. Kontrolni organi so zaplenili 500 litrov pokvarjenega vina in ga izlili v Dravo. Nočni nemiri v Mlinski ulici se ponavljajo domala vsako noč. Menda je za razgrajače ta ulica, ki je slabo razsvetljena, naibolj pripravna za njih podvige. Oa časa do časa pa vrhu tega razgraja neka ženska v spodnjem delu ulice tako, da prebudi iz spanja vse bližnje stanovaJce. I rav bi bilo. če bi policija posvetila nekoliko več pažnje ter razgrajačem in npnravda red tudi v te.i zapuščeni ulici. KOPALNE OBLEKE, nogavice, pletenine (lastni Izdelki), perilo, kombineže, volno, platno, odeje, blago, obleke, predpasnike, rute, čepice itd najugodneje pri MARA OSET, Koroška 26 (poleg tržnice). Sprejmemo učenea-ko. riboru ponesrečila in jo je baje ,nek moški pri peljal v tukajšnjo bolnišnico, istočasno pa je izginilo njeno kolo. — Delavcu Josipu Brezniku iz Rošpoha je bilo ukradeno kolo številka 12.822 na Aleksandrovi cesti, Francetu Faletiču iz Studenc pa je bilo ukradenoi kolo na živinskem sejmu. Zaostanek plačila za gledališki abonma in bloke sprejema gledališka dnevina blagajna od 9. do 12.30 ure in od 15. do 17. ure. Zamudniki naj vpoštevajo, da mora tudi gledališče ob zaključku sezone poravnati svoje obveznosti. Orll-Osal izletniška, vinogradniška gostilna, prvovrstna sortirana sladka vina. Znižane cene, dobra topla in mr7Ja jedila, prenočišča, avtocesta, sončenje. ležalni stoli! Zvišanje plat steklarskemu delavstvu Lep uspeh Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije 1 O težkem boju obratnih zaupnikov v ste-Ktarni v Hrastniku in pri Sv. Križu nad Roga-s ‘ IaV"°. se je posrečilo pripraviti podjetje do pogajanj za zboljšanje zaslužka našega delavstva. Pogajainjia so se vršila dne 3. junija in se ie doseglo 10 do 15 odst. povišanje mezdi Pozdraviti je treba, da se je zastopnik oblasti to pot bolj zavzel za naše upravičene zahteve. Ker pa so zabranjena vsa zborovanja, delavstva še ni bilo mogoče obvestiti o vseli podrobnostih poteka pogajanj. Pogajanja je razpisala kr. banska uprava z odlokom št. I 656-1 z dne 27. maja 1940. Vršila so se v pisarni podjetja v Hrastniku. Navzoči so bil za kr. bansko upravoi inšpektor de,a inž. Gorjanec Josip, za podjetje: inž. Abel Viljem, kot Predsednik družbe, inž. Findeisen Henrik, kot poslovodja in Pečnik Franc, prokurist. Za SDSZ.I .tajnik s. Jakomin in delavski zaupniki za obrat Hrastnik: Grurn Jože, Kelner Alojz, Jeran Ignac, Hudi Ignac Leskovšek Franc, za obrat Sv. Križ: Ju so var Franc in Krofi Rudolf. Omenjeni' so se sporazumeli, da se poviša plača delavcem, ki zaslužijo do 42 din za 15 odst., ostalini za 10 odst. Za akordante velja istotako povišek za 10 in 15 odst. temeljnih tarifnih mezd, V Hrastniku se šteje povišek od 12. maja, v Sv. Križu pa od 20. maja. Sporazum je sklenjen za 2 meseca. Ako se draginja zviša, se pristopi k novim pogajanjem. Kuratorij »Vajeniškega doma«. Na zadnji občinski seji je bilo mnogo govora in prerekanja, kdo naj zastopa posamezne skupine v kura loriju »Vajeniškega doma«, ki naj sestoji iz devetih članov. Pridobitni krogi so zastopali vsak svojo skupi n a Končno pa je zmag<-la večina, katere predlog je tudi bil ^prejet. Značilno pri te?! zadevi je to, da niso smatrali za potrebno, da bi bil izmed devetih članov izvoljen vsaj en zastopnik iz delavskih vrst, dasi se ravno vajenci rekrutirajo iz najubožnejših delavskih družin. : . „„ ,., LAŠKO Gasilska četa je kupila od Leona Hermanna za din 3.000.— iparcelo tpod »Starimi gradom« tik nad hišo fotografa g. Uršiča, kjer bo po urejenih svetovnih razmerah postavila hišico kot glavni dofoitek tombole, odnosno loterije. — Podjetje g. Olda Belina iz Trbovelj izvršuje drugi odsek pokritja potoka Žikovce za din 83.000.—, ki je bila izmed 4 ponudb najcenejša. Delo je res nujno, ker bi se stari obok pod hišami skoro zrušil. Stara avstrijska uprava je zgradila obok iz ioipeke, ki so jo zdiaj odstranili in jo bo kupila laška »-Prosveta« za zidavo doma. Radovedni pa smo, po kaki ceni? — Trgovec g, Dergan Rudolf renovira bivše Elsbacher-jevo skladišče poleg trgovine g, Časla v tovarno strojne čistilne volne, /preje, vigonjskih niti itd. Zidarska dela ima tvrdka Franc Novačan iz Trnovelj pri Celju, tesarska Ivan Rus iz Kočevja, mizarska pa so bila oddiana domačinu g-Mlakarju Romanu. Zanimivo pa je, da je bil na občinski seji dne 31. marca t. 1. baš mizarski mojster g. Hrastelj P eter proti odobritvi te a-daiptacije, g. Deželak Ivan. kot podžupan se je p i i tej točki umaknil iz sejnice, dočim je g* Hrastnik kot župan vneto zagovarjal ustanovitev nove tovarne. Vseka/kor bo našlo nekaj domačih delavcev zaposlitev. - Dva (pristaša »društva »Koto« sta imela pred kratkim precej vročo sejo, gospoda, ki sta si po značaju in nastopu povsem enaka. Stvar je imela za posledito, da je v užaljenem 'ponosu odstopil gospod izpod zelenega Šmihela... — Malo več socialnosti. V eni izmed številk »Uelavske Politike« smo priobčili članek z naslovom; »Malo 'več socialnosti«, da je bil iz neke države izgnan nek živčno bolni v občino Laško, kar pa ni res, temveč je bil izgnan v ob-cino i^v. Krištof, ki je na desnem bregu mesta Laško, biramak se je ipatikal po oibčini Laško, moral bi pa .biti na teritoriju svoje občine, to ie na desnem bregu Savinje. Tudi pri nas grade več protiletalskih zaklonišč. tno je poleg strojnice tovarne »Lava«, tovarni Brečko in G. P. L. bosta imeli svoji zaklonišči, splošno pa bo v bivšem kamnolomu nekdanjega tovarnarja Wittlhalma, kjer bo prostora za okrog 800 do 900 ljudi. Odprtina tega kamnoloma je v kleti g. Benka ter vodi pod posestvo g, Časla. d ^ m?n(do‘inistov in listov je osnoval g. Joško Jutrisa iz Desiniča. Klub bo nastopal samostojno m bo sodeloval tudi pri drugih prireditvah. Vaje bo imel v hotelu »Savinja«. Idejo mladeničev pozdravljamo. UBOJE Stavka keramičnega delavstva poteka disci- Ja,vnost’ P,a tl'di drugi vplivni čini-telji so na strani delavstva, ker uvidevajo aa je krivo te stavke poidtetje. Kaj zasleduje pod-trdovratnim odporom, se bo mogoče že enkrat pokazalo. Delavstvo bi storilo prav. ako bi o svojem položaju potom organizacije cim bolj podrobno obveščalo jav- PTUJ r -*” " ■ župan Re- mec ie odstopil 111 na njegovo mesto je bil imenovan dr. Vladimir Breznik. Toda g. dok-Sfi. iJC. Še>le začel svojo zdravniško prakso, '! ^ “ ‘ 1 ' ■ ■ ■ zato je sedaj tu- di on podal ostavko, IZ DRAVSKE DOLINE Mariborski gledališki igralci bodo gostovali: v soboto, dne 15. t. m. ob 20. uri v »Jelenovi dvorani« pri Sv. Lovrencu na Pohorju, v ne- h eJ6- m- 0,b 1S- ur' v »Sokolskem domu« v Marenbergu. isti večer ob pol 21 uri v •Sokobkem domu« v Rušali. V vseli treli krajih bodo vprizorili veseloigro »Konto X«. Priporočamo delavcem, da si v čim večjem številu ogledajo te vprizoritve! POBREŽJE PRI MARIBORU Uprava občine Pobrežje objavlja da se uvede od 17 jurij/a do 30. 'septembra 1940 poletni delovni čas. Uraduje se vsak dan odi 6. do K ure, za stranke pa saino od 10. do 14. ure vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. Občinstvo opozarjam® na ta raizpiis s prošnjo, da se predpisanih uradnih ur točno drži. Zvočni kino Pobrežje m 1 dne 15. in 16. junija prekrasen film .LORD NELSON" | iIl!3!18lllliilHlliill!!ill!i!li!lijiiiill51|j!!!iniilll.!!!H!i!!HiiiH!!HII!!!IBBIillllll!lll)lteMm <,Delavska ne dobiva M&eniU su&vencii, zofa pa-tavna{ MtoiMM tokovi • manufakturnega blaga 20-30% ceneje od znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v . . * Ne zamndite prilike, dokler zaloga še traja! Češki magazin Maribor Blum in Maginotova linija Bivši predsednik vlade ljudske fronte s. Leon Blum je napisal v »Populai-ru« članek o položaju na bojiščti, v katerem je izmed ostalega navedel tudi to-le: »Položaj, v katerem se danes nahaja Francija, je prav tak, kakršnemu se je hotelo izbegniti in za katerega se je verovalo, da je1 sploh nemogoč. Vendar pa moram takoj dostaviti, da je sedanji položaj manj opašem od onega v počet-ku svetovne vojne. Koncem avgusta 1914, šest dni po prvih spopadih, je bila zlomljena ofenziva vseh naših armad in njihov umik je odprl vrata naše meje na široko. Nemški val je krenil od Somme do Vogezov.« K temu članku dostavlja s. dr. Topa-lovič v »Radničkih novinah«: >Ko je Blum sestavil vlado ljudske fronte, so se vodile proti njemu zelo težke notranje borbe. Od vlade se je zahtevalo več desetin milijard frankov za podaljšanje velikih utrdb tkv. Ma- bami. Te utrdbe bodo stale več stotin milijard frankov, toda pretvorile bodo Francijo v nezavzetno trdnjavo. Blum se je zoperstavil tako velikim izdatkom za napravo utrdb v zemlji. Kajti ti izdatki bodo onemogočili, da bi se francoska vojska preskrbela z najboljšim gibljivim orožjem kot so: tanki, letala in oklopni avtomobili. Toda francoski vojaški strokovnjaki so govorili, da se bo Francija morala braniti, ne pa napadati in da je radi tega najvažnejše napraviti nepremične pregrade na vsej fronti in če tudi za ceno zanemarjenja premičnega orožja. V ostalem pa, česar nimajo Francozi, bodo nadoknadili njihovi zavezniki; Anglijo bo zgradila veliko mornarico. Sovjetska Rusiji (s katero je imela Francija vojaški pakt) pa bo imela veliko zračno flotiljo. S pomočjo ogromne propagande v javnosti in izza kulis je bila francoska vlada ljudske fronte prisiljena, da so se glavne vsote za oborožitev zabile v zemljo, v trdnjave. Oborožitev z gibljivim orož- ginotove linije. Francoska desnica je! jem, posebno oborožitev v zraku je bi-energično podpirala propagando vodil-! la zapostavljena.« nih vojaških krogov, da je mogoče doseči varnost Francije samo na ta način, ako se vsa suhozemna meja Francija Razen Bluma je bil za motorizacijo armade edinole še sedanji ministrski predsednik Reynaud. Za vetje pokojnine mono-polsklm delavcem Draginja narašča tudi za vpokojence. Monopol, delavcev in delavk, ki jih je v pokoju okoli 3000 v državi. Zveza mo-nopolskih delavcev je že lani vložila spomenico za zvišanje pokojnin pri ti-pravi monopolov, ki so danes siromašne. Večina monopolskih vpokojencev ima okoli 250 do 350 dinarjev mesečne pokojnine io le manjše število do 600 'dinarjev. Zveza je svojo zahtevo že večkrat urgirala ali uspeha še vedno ni. Vpokojenci, ki so večinoma delavci in delavke, so delali v podjetjih po 30 in tudi 40 let, •. c t •• *i it i iiii Vsi vpokojenci se morajo pridružiti organizaciji, da dobe boljšo podporo za svoje zahteve tudi od strani še aktivnih mo-nopolskih delavcev. Letalstvo In tanki Glede letal in tankov se je domnevalo, da je glavni problem preskrba z bencinom oz. nafto. Kakor se pa kaže. je glavni problem vprašanje izvežbanih pilotov in izurjenih vozačev. Ljudje, ki upravljajo s tanki morajo imeti živete iz jekla. Med vožnjo človeka v tanku tako trese in premetava, da mora imeti glavo zavarovano s posebno čelado na vzmet, ker bi se sicer pri butanju ob stene tanka ubil. Nezaposlenost mladine v Jugoslaviji Od prijavljenih brezposelnih jih pripada 34 odst. delavski mladini Nimamo točnih statističnih podatkov o gibanju nezaposlenih delavcev v minulem letu. In, če bi se ti podatki objavili, bi bili točni samo deloma, število nezaposlenih v minulem letu je bilo vsekakor zmanjšano, ali je to zmanjšanje doseženo z, ukrepi, ki nimajo gospodarskega značaja. Zaradi tega je povsem umestno, če vpoštevamo podatke iz leta 1938. »Socialni arhiv« objavlja podatke. V letu 1938 je bilo nezaposlenih skupaj 581.656 oseb. Po starosti odpade ud teh oseb več kakor ena tretjina na mladino. Tako je bilo 8.87 odst. nezaposlenih starih od 15 do 18 let, 25.19 odst. jih je bilo starih po 19 do 25 let. Z drugimi besedami pomeni to, da pripada od nezaposlenih delavcev in delavk 34 odst. mladini. O položaju teh delavcev daje prepričevalne dokaze nezaposlenost v kasnejših letih, i ■ l ■ ‘ ■ Zmanjkalo jim je življenskih sokov in so postali onemogli. To je raz- vidno iz dejstva, da je 41.02 odst. nezaposlenih v starosti, ki se giblje med 26. in 35. leti. Vsekakor, ta odstotek bi bil drugačen, če ne bi pretrpeli ljudje v mladosti naporov, ki uničujejo njih organizem. Brez potrebne zaščite pri delu, brez dovoljne možnosti za življenje, propadajo cele vrste generacij. Kako velika izguba je to, se vidi iz podatkov, da je v gospodarstvu mladina glavna delovna sila. Po podatkih za 1935 (kasnejših ni) je bilo v gospodarstvu zaposlene 39.02 odst. mladine. Na kasnejša leta odpada redoma manjši odstotek. Problem delavske mladine je dvovrsten. Z ene strani je potrebna zaščita pri delu. Z ene pa je izredno važno tudi vprašanje zaposlitve. u ■. : Čas je, da se temu stanju napravi konec in da se naša socialna politika prične zavedati, da je od pravilne skrbi za mladino odvisno nekaj več. v • » to je bodočnost vsega naroda. Delavski pravni svetovalec Razdelitev zaupniških mandatov. (Trbovlje'- I nikov, ki naj se izvolijo, 16, je bil količnik 122, Vprašanje: Ob zaupniških volitvah je bilo j Peta lista torej ni imela količnika, vsled če-oddanih glasov 1965, od katerih ie dobila prva sar se ob razdelitvi mandatov ni upoštevala. lista 662, druga 548, tretja 466, četrtal7l in peta 118. Vsled tega, ker je bilo število zaup- Iz ieSke Razno Švica in avtomobilisti. V Švici so spoznali, kako veliko vlogo igrajo v sedanji mehanizirani vojni lastniki avtomobilov in motornih koles, ako stoje v službi sovražnika. Zato pripravljajo v Švici glede iposestti avtomobilov in motornih koles nove stroge odredbe, približno take, kot veljajo za posest strelnega orožja po drugih državah. Kakor se strelno orožje lahko ivsak čas odvzame, tako se lahko iz državnih interesov privatniku odvzame avtomobil, oziroma motorno kolo. Prodajalci avtomobilov in .motornih koles bodo morali biti posebno zaupljive osebe in bodo morali /voditi točen seznam zaloge, kakor tudi seznam kupcev. Velike zaloge avitomobilov in motornih koles bodo sploh pod »talnim nadzorstvom oblasti. Oboroženo spremstvo trgovinskih ladij pomenim precejšnjo varnost, ako naj verjamemo poročilu angleške admiralitete, glasom katerega je do 5. junija potovalo v oboroženem sprem-stvu vojnih ladij 23.000 trgovinskih ladij, od katerih jih je bilo samo 32 torpediranih. Koliko so zgubili zavezniki trgovskih ladij pred Dunkerquejem? Angleška admiraliteta javlja, da je bilo do 1. junija potopljenih pred Dunkerquejem 24.000 ton ladjevja. Nove angleške vojne ladje. Iz Londona poročajo, da gradijo trenutno v angleških ladjedelnicah z vso naglico nove vojne ladje v skupni tonaži 1 milijon ton. V Angliji so internirali poleg 11.000 Nemcev vse Italijane, ki še ne bivajo 20 let na Angleškem. Svobodne strokovne organizacije na Malti so sklenile, da bo delavstvo z vsemi silami podpi ralo zaveznike. Radio v Turčiji, Turško časopisje poroča, da je v vsej Turčiji najstrožje prepovedano v jav nih lokalih poslušati tuje radio-postaje. Prepoved demonstracij v Španiji, španske oblasti so po vst*j Andaluziji prepovedale de monstracije proti zaveznikom. Zedinjene države so prevzele zaščito interesov Anglije in Francije v Italiji, zaščito itali-anskih v Angliji in Franciji pa Brazilija, Napad na Panamski kanal je pripravilo tujcev, pri katerih so našli baje velike zaloge orožja. Tamošnje oblasti so zarotnike aretirale. Samomor češkega komunističnega pisatelia. DNB javlja iz Berlina, da je izvršil v zaporu Gestapa v Oranienlburgu dr. Ivan Sekanina samomor. Pokojni dr. Sekanina je bil advokat socijalnem in političnem polju. V glavnih obrisih predočena rešitev mora zanimati delavce. Take razprave naše delavstvo še ni imelo na razpolago niti v domačen, niti v kakem tujem jeziku. Ker pa je delavstvo odvisno od teh reform in ker se ne more zanje potegovati le, če jih razume, priporočamo to knjižico kar najtopleje. Knjiga itane din 25.—, tako, da si jo bodo vsaj nekateri delavci mogli nabaviti. Prva lista je vsled količnika 122 dobila 5, druga 4, tretja 3 in četrta 1 mandat, skupno 13 mandatov. Ostanek prve liste je znašal 56, dinge 60, tretje 100 in četrte 49. Moralo se je podeliti k trinajstim še 3 mandate, katere so dobile pc enega tretja, druga in prva lista. Rudar,, glavarstvo kot drugostopna oblast je razveljavila odredbo volilnega odbora, ki je zadnji mandat dodelil prvi listi, ki je imela ostanek 56, ne pa peti listi, ki ni imela količnika, temveč le 118 glasov. Ali se lahko iproti tej odločbi pritožimo in ali je odločba sama pravilna? Odgovor: Iz čl. 30 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov smiselno izhaja, da mora imeti vsaka lista, ako hoče sodelovati pri dodelitvi mandatov, vsaj toliko glasov, kolikor znaša količnik. To sledi posebna iz tega, ker določa ta člen v zadnjem stavku, da se dodelijo oni mandati, ki se še morajo razdeliti potem, ko se že določijo mandati glede na količnik onim listam, ki imajo največji ostanek, torej listam, ki so že sodelovale pri prvi dodelitvi, pri kateri sodelujejo le liste, ki». imajo vsaj toliko glasov, kolikor znaša količnik. Odločba rudarskega glavarstva je vsled tega. nepravilna. Proti drugostopnim odločbam je možna tožba na upravno sodišče odnosno na Državni svet, v tem primeru na Upravno sodišče v Celju, ki bi se morala vložiti tekom 30 dni od dne prejema odločbe. Panamski prekop pod strogim nadzorstvom. Vlada Zedinjenih držav skrbno pazi na Panamski prekop, ki veže Atlantski ocean s Tihim oceanom in je prav za prav edina vodna ipot za ameriško brodovje, ako hoče priti iz enega oceana v drugi. Dva dni pred napovedjo vojne od strani Italije so zadržale ameriške oblasti neko italijansko ladjo, ki je hotela skozi prekop, ker so sumili, da bi se utegnila ladja sama potopiti in zapreti prekop. »Klavnica« registrovana zadruga z omejenim jamstvom v Guštanju vabi na svojo REDNO LETNO SKUPŠČINO ki se bo vršila v nedeljo, dne 23. junija 1940 ob 9. uri dopoldne v sobi pri Hla-deju v Guštanju. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnje skupščine, 2. poročilo upravnega in nadzornega odbora o poslovanju zadruge v. letu 1938, 3. odobritev računskega zaključka za leto 1939, 4. dopolnilna volitev izžrebanih Slanov upravnega in nadzornega odbora, 5. slučajnosti. Pripomba: V smislu člena 31 zadružnih pravil je skupščina sklepčna, ako je navzoča ali zastopana najmanj polovica zadružnikov. Ako ob danem času toliko zadružnikov ni zbranih, se vrši čez pol ure druga skuipščina in je sklepčna ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Guštanj, dne 12. junija 1940, Upravni odbor. 1, NOGAVICE 1 NAJNOVEJŠE BARVE H 3RI JAKOBU L*H, MARIBOR [j 1 PERILO |j VELIKA IZBIRA PRI LAMA MARIBOR | Mitwn|tc vemo m povsod krati In pedvo Iz Delniške pek« i Mnfloni. J&lss Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.