■Mt, *	ime k ibrtok
Ml Mt	■vodit tednik!
lakaja mk* ir«l» NaratBina: ta clo lato Din h pol I«. . li ta litiMihn u cat* 1*1« Dia WaraM po tarlia. • Pl. Bianla vpraiaajtm aa| M prlloli tuako >a odgovor. - Nafranklrana pUata m h tprajtnajo.
Kmetski list
Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke".
fukda ailvaj nt udov« smjtg* deli 1« marfjhrastll
■okopi.- a* u vra-ta|o. - P lata la to M aa t Ljubljani. - Urad-■Min la uprava ). t Ljubljani t Kolodvorski ulM Mat. T. - Telefoa Mar. II. 5«*. - Ra{«a pri poti. č«ko*r.MB w toda «. »1J48.
Našim volilcem.
Težak boj je bilo slovensko ljud-, stvo za svoje pravice. Naši nasprot-' niki, ki z milijoni dinarjev vzdržu- ( jejo svoj velik tisk ter ga Vam vsiljujejo po večini zastonj, so razdirali naše vrste z vsemi dopustnimi j in nedopustnimi sredstvi. Kljub vsestranskemu ognju na SKS pa ste zavedni kmetski volilci dokazali, da i je v Vas tako trdna volja, zavest in prepričanje, da kmetska misel mora zmagati, da je nobeni napadi, ne kupi nasprotnega časopisja, ne denar in ne laži ne bodo uničili in pohodili. Vi ste tukaj, številke so tu na desettisoče zavednih mož in fantov samo v Sloveniji. Še nikoli ni bila tako živa kmetska organizacija kot sedaj, ko kmetsko ljudstvo vse države dovršuje svoje veliko organizacijsko delo za skupen Narodni kmetski klub v parlamentu.
Smo sedaj druga najmočnejša
stranka v državi in z božjo pomočjo in zavednostjo ljudstva bomo kmalu prva. S to zavestjo gremo na delo že danes v prepričanju, da naš kmetski gospodarski program kmalu uresničimo v korist vsega kmetskega ljudstva in vseh drugih slojev.
Volilci! Mnogo je kmetska stranka napravila za Slovenijo in njeno kmetsko ljudstvo, mnogo tudi za uradništvo. Vsi, ki ste storili svojo dolžnost in ki ste organizirani v naši stranki, imate pravico zahtevati od svoje stranke, da Vam pomaga, strankini funkcionarji pa dolžnost zavzeti se za Vaše potrebe. Storili bomo svojo dolžnost, to Vam zagotavljamo, a v prvi vrsti le za pristaše SKS.
Hvala Vam, ki se borite za pravično in dobro stvar!
NAČELSTVO SKS.
Sijajen volivni uspeh za nas v državi.
Danes še nimamo točnega in do zadnje pike natančnega pregleda o izidu volitev za oblastne skupščine v celi državi, pač pa moremo že na podlagi dosedanjih podatkov ugotoviti
sijajno zmago kmečke misli
v celi državi!
Radičevci niso samo ohranili svojih postojank na Hrvaškem, ampak so dosegli naravnost sijajne uspehe tudi v Dalmaciji, v Bosni, v Hercegovini in v Vojvodini.
Ravno tako lepo so odrezali povsod tudi srbski zemljoradniki.
Na podlagi teh rezultatov že danes lahko mirno rečemo, da je bodoča velika kmečka državna stranka na zmagovitem pohodu v celi državi in ni več daleč čas, ko bo
prevzela v svoje roke državno krmilo.
To je resnica, ki se da vsak trenotek dokazati s številkami, ki jih izkazujejo volilni rezultati. Teh številk ne more utajiti ne »Jutro« in ne »Slovenec«.
Zmaga kmečke misli ali kakor naši nasprotniki zaničljivo govore: zmaga »radičevščine« je zmagovita na celi črti, če izvzamemo naš tre-notni neuspeh v Sloveniji (brez Prekmurja, Medjimurja in Kastva).
To naj bode našim zvestim pristašem krepka spodbuda za naše nadaljno delo. Mi smo trdno uverje-ni, da bo ta misel končno zmagala tudi v Sloveniji, ker tudi Slovenija ni obzidana s kitajskim zidom in počasi bo tudi večina slovenskih kmetov sprevidela, v kateri organizaciji je njihova rešitev.
v vztrajnosti, pa kljub trenutnemu neuspehu ne obupavamo. Mi bomo vzroke našega neuspeha temeljito preiskali, jih ugotovili, in če bomo našli, da smo sami krivi, bomo svoje napake popravili. Trenutna situacija nas ne sme napraviti malo-dušnih, tudi porogljivi posmehi naših nasprotnikov nas ne bodo ugonobili, pač pa bomo poskušali z vso močjo popraviti, kar smo zagrešili aH zamudili.
Nihče nam ne more odrekati poštene volje, da smo hoteli in še hočemo slovenskim ljudem in slovenski zemlji dobro. V spoznanju, da smo mi sami zbog naše maloštevil-nosti preslabi, da bi mogli trajno kljubovati ogromni večini Srbov in Hrvatov v državi, smo zagovarjali in še zagovarjamo misel prijateljske zveze s Hrvati. Hrvati so nas sprejeli med-se in so nam pomagali, kjer so mogli. Dokazov za to je dovolj na razpolago. V nedeljo pa je ogromna večina slovenskih volil-cev izrekla, da te politike noče. Le malo volilcev je ostalo zvestih naši misli.
Malo nas je ostalo, ampak nekaj le! Kar nas pa je ostalo, bomo delali vztrajno naprej in ne bomo za-
Malo nas je, ampak
smol
V nedeljo, dne 23. januarja so bili slovenski volilci poklicani, da odločijo, v čegave roke hočejo izročiti svojo usodo.
Ogromna večina slovenskih volilcev se je izrekla za Slovensko ljudsko stranko, nam pa je izrekla svoje zaupanje le skromna peščica volilcev.
Tako se glasi volja ogromne večine slovenskih volilcev in kot pravi demokrati se uklonimo volji
ljudstva. Rezultat volitev je tukaj in kakršen je, taik je, in mi priznamo, da smo v tej borbi podlegli.
Res je, da neprijetnih stvari nihče rad ne prizna, toda zvesti svojemu načelu, da bomo vedno povedali, kar je res, priznamo, da se je postavila na našo stran ie skromna peščica volilcev, ogromna veČina volilcev pa se je postavila na nam nasprotno stran.
Kot možje, vajeni boja in utrjeni
pustili začrtane politične poti.
Na drugi strani pa so nas volilci večine oprostili silnega bremena in velikanske odgovornosti. Naše rame so sedaj lahke. Dokler smo bili zastopani v vladi, so valili vsi vso odgovornost za vse dobro in slabo v deželi na nas. Sedaj mi nismo več v vladi in s tem prehaja tudi odgovornost za vse dobro in slabo v deželi na druge rame. Če bodo hoteli ali mogli še naši hrvaški prijatelji kaj storiti za Slovenijo, o tem mi ne moremo odločevati, ker nas je premalo. Odgovornost za vse pada v prvi vrsti na večinske volilce, ki so brez vsakega pritiska in nasilja izrekli, da hočejo, naj jim pomaga Slovenska ljudska stranka.
Če kaj ne bo prav, nismo več odgovorni mi, ampak oni, katerim je večina volilcev izrekla zaupanje, še bolj odgovorni so pa seveda večinski volilci sami!
Težko breme odgovornosti nam je odvzeto, zato pa pojdemo mi vsi,, kar nas je še ostalo, s podvojeno močjo na novo delo. »Radičevščina« v Sloveniji še ni mrtva in mi trdno upamo, da se le prezgodaj vesele naše politične smrti! Mi še živimo!
,, Stoji, stoji Ljub'

Inteligenci v premislek.
Vidiš taka je Ljubljana,! mesto zdravega . zraka in kužnega ozračja; od zraka se debelimo, z ozračjem omamljamo misli. Taka je Ljubljana, razbojniško gnezdo poštenjakov, prestolica preganjanih kraljev, ki žive na tuj račun in od Lastne zadovolj-nosti, mesto vlačugarjev brez vlačug, mesto navdušenja za vse, kar je resnično, dobro in lepo, ter ljubezni za vse, kar je lažnjivo, slabo in grdo.
Ivan Cankar.
Volitve so končane — tudi v Ljubljani, v oni »beli« Ljubljani, ki se ob vsaki priliki imenuje, da je kulturno središče Slovenije. S temi volitvami je Ljubljana dokazala, da se še ni tekom 7 let nič naučila, dokazala je, da hoče iti po stari poti, po kateri je hodila pred vojno. Še vedno je v veljavi stara fraza o »naprednosti«, o »nacionalnosti«, kaj zato, da se za temi frazami skriva največje nazadnjaštvo, nepoštenje, nasilje, kaj zato če slovensko gospodarstvo propada in prehaja v tuje roke, Ljubljana mora biti »napredna« in »nacionalna«. Po svetovni vojni, po 7-letnem obstoju nove države, potem ko revolucionarne ideje osvajajo svet, ko se je v »matjuški« Rusiji začelo no-
vo življenje, ko se azijski narodi probujajo, ko se angleški rudar bori za svoje pravice, ko se Evropa bori za svoj ekonomski in kulturni obstanek, se bojuje v beli Ljubljanci stari idilični boj med »klerikalnim zmajem« in »napredno fronto«. Ljubljana hodi staro pot in bo šla tudi naprej po tej poti, zakaj tu stoji nasproti dvoje miselnosti, tu stoje nasproti svetovni nazori. Na eni strani abstrahiranje narodnosti od naroda, abstrahiranje kulture od nositeljev kulture, skratka za ideali se je postavilo narodnost brez naroda, kulture brez nositeljev kulture, zato se ljubljan-čani navdušujejo bodisi za univerzo, ki vzgaja kruhoborce, ali za gledališče, kamor se hodijo kazat ne samo sebe, ampak tudi svoje toalete, navdušejejo se sploh za vse kar je narodno, pa čeprav nima nobenega stika z narodom. Po tej poti koraka ogromen del naše inteligence in brez kritičnosti drvi za svojimi voditelji, kojih neoporečnost stoji na šibkih nogah; Na drugi strani pa se zbirajo oni, ki žive sodobno življenje, ki gledajo svet z drugimi očmi, in jim je dano videti česar drugi ne morejo in nočejo videti.
Nositelj narodnosti, nositelj kulture, je narod sam, povzdigniti narod v vsakem oziru se pravi povzdigniti celokupno kulturo. Ni merilo za narodno kulturo velika univerza, kjer se vzgajajo ljudje, ki postanejo prej suhe veje predno pridejo z univerze, kaj pomaga velikansko gledališče, kjer se igrajo samo ničvredni tuji komadi in še ti se igrajo samo za izvoljene. Malo je takih ljudi, ki bi to spoznali, zakaj kamen preizkušnje je težak. Ta dva nazora si stojita nasproti in tu ne pomaga nič druzega kot temeljita operacija,
treba je da očuvamo mladino pred škodljivimi nazori starinov in da jo vzgojimo v novem duhu, v duhu, ki preveveva tako zapad, kakor tudi vzhod, v duhu sodobne demokrati: je in človečanstva. Te volitve naj bodo uvod v novo dobo, v dobo borbe za ta načela. Ljubljana se mora oprati tega sramotnega Izida teh volitev, ker le potem more postati resnično kulturno središče Slovenije, ker le potem more postati žarišče slovenske kulture, od koder bodo blagodejno vplivali žarki na ves Balkan.
Zdravo jedro.
Volilni rezultati nam dokazujejo, da smo na vsakem volišču dobili več ali manj glasov, ponekod celo mnogo glasov.
To je dobro znamenje za naše bodoče delo, kajti v tem dejstvu vidimo dokaz, da je naša kmečka misel res razširjena po celi Sloveniji in da ga ni več kraja, kjer bi ne imeli zvestih pristašev, ki so znali vztrajati tudi v najhujšem boju.
Ta zdrava jedra bodo tvorila tudi trdno podlago za naše organizacijsko delo in zato pozivamo vse, ki so nam ostali tudi v našem najhujšem boju zvesti, da še trdneje skle-
nejo svoje vrste in da se z novo in podvojeno močjo lotijo novega dela
Trenuten neuspeh v Sloveniji naj nikogar ne oplaši. Ta neuspeh je samo trenuten, to lahko z mirno vestjo zapišemo. Če bo to zdravo jedro le količkaj delalo, bomo kmalu popravili zadnji neuspeh. *
Poglejte le na izid volitev v celi državi in videli boste, kako krasno in zmagovito je napredovala kmečka misel vsepovsod! To naj vam utrdi zavest, da ste z nami vred na pravem potu, obenem pa naj vas uspeh v državi bodri na novo delo!
Volivni, izid j
v ljubljanski oblasti posameznih okrajih.
ČRNOMELJ.
Volilcev 5492, oddanih glasov 3676, SKS 988, SLS 2168, SDS 520.
Izvoljena dva eselesarja. Našemu kandidatu manjka 236 glasov do izvolitve. Protikmetska zgagarija SDS je preslepila toliko kmetov, da bi bil naš vrli župan Štubler z lahkoto izvoljen. Voliti jih ni šlo 1816.
BREŽICE.
Volilcev 8285, oddanih glasov 4769. SKS 1256, SLS 2304, SDS 717, Soc. 352, socijal. Bernot 72.
Izvoljen naš odločen in sposoben kmetski politik Ivan Urek, župan v Globokem, in dva eselesarja. Volilo jih ni 3516.
KAMNIK.
Volilcev 8505, oddanih glasov 6153. SKS 577, SLS 4601, SDS 604, Soc. 371.
Izvoljeni trije eselesarji. Volilo. jih ni 2352.
KOČEVJE.
Volilcev 10.654, oddanih glasov 6914. SKS 618, SLS 3697, Nemci 1446, SDS 704, radikali 449.
Izvoljeni trije eselesarj in en Nemec. Volilo jih ni 3740.
KASTAV.
Volilcev 2905, oddanih glasov 1766. Radičevcev 1056, SDS 710.
Izvoljen radičevec. Volilo jih ni 1239.
KRANJ.
Volilcev 13.391, oddanih glasov 9503. SKS 995, SLS 6355, SDS 1637, Soc 516.
Izvoljeni štirje eselesarji in en
pO demokrat. Voliti jih ni šlo 3888. Našemu kanddatu manjka 271 gla-
sov.
KRŠKO.
Volilcev 13.155, oddanih glasov 8559. SKS 1968, SLS 5548, SDS 859, Soc. 50.
Izvoljen naš član predsedstva naše stranke, načelnik Zveze slov. zadrug, tov. inž. Franc Zupančič. Od SLS štirje. Volilo jih ni 4596.
LITIJA.
Volilcev 9461, oddanih glasov 6842. SKS 707, SLS 4512, SDS 861, Soc. 762.
Izvoljeni štirje eselesarji. Našemu kandidatu manjka 333 glasov do izvolitve. Volit jih ni šlo 2619.
LOGATEC.
Volilcev 7116, oddanih glasov 4585. SKS 325, SLS 2639, SDS 1308, Soc. 129, radikali 183.
Izvoljena dva eselesarja in en demokrat. Volilo jih ni 2531.
LAŠKO.
Volilcev 12.733, oddanih glasov 5613. SKS 204, SLS 2241, Soc. 1837, SDS 1044, Bernot 290.
Izvoljena' dva SLS in en socija-list. Volit jih ni šlo 7120.
LJUBLJANSKA OKOLICA.
Volilcev 17.177, oddanih glasov 11.410. SKS 1380, SLS 7789, Soc. 1238, SDS 1361, radikali 151, Soc. 191.
Izvoljen predsednik naše stranke tov. Ivan Pipan. Od SLS pet in od SDS eden. Volit jih ni šlo 5767.
RADOVLJICA.
Volilcev 8879, oddanih glasov 6223. SKS 545, SLS 3233, SDS 1310, soc. 860, radikali 131, Bernot 141.
Izvoljeni trije eselesarji. Volilo jih ni 2656.
NOVO MESTO. Oddanih glasov 7570. SKS 1641, SLS 4744, SDS 922, soc, 263.
Izvoljen je tajnik naše stranke tov. Janko Bukovec. Od SLS štirje.
V celi ljubljanski oblasti je dobila naša stranka 12.371 glasov ln 5 poslancev.
število izvoljenih poslancev v ljubljanski oblasti:
Slovenska kmetska stranka 5, Slovenska ljudska stranka 40, so-cijalist 1, Nemec 1, Samostojni demokrati 6, od teh 3 v Ljubljani.
V mariborski oblasti po posameznih okrajih.
CELJE — OKOLICA. Izvoljen naš odličen pristaš Rudolf Lorber, posestnik v Žalcu. Od
SLS štirje.
MURSKA SOBOTA. HSS in SKS 3404, SLS 2991, SDS 1704, radikali 113. Izvoljena dva radičevca, dva eselesarja in 1 SDS.
DOLNJA LENDAVA. HSS in SKS 1390, SLS 4072, SDS 676, NRS 108. Izvoljen en radičevec in 3 SLS.
PREL0G.
HSS 4511, SLS 1147, SDS 1319. Izvoljeni 3 radičevci' 1 SLS, 1 SDS.
ČAK0VEC. HSS 4338, SLS 816, SDS 1766. Ivoljeni 4 radičevci, 1 SDS.
KONJICE.
Volilcev 4753, oddanih glasov 2778. SKS 159, SLS 2219, Soc. 161, SDS 239. Izvoljena dva SLS.
LJUTOMER,
SKS 603, SLS 3705, Soc. 45, SDS 594. Izvoljeni trije SLS.
MARIBOR - LEVI BREG.
SKS 415, SLS 5506, soc. 320, SDS 929. Izvoljenih 5 eselesarjev.
MARIBOR - DESNI BREG.
SKS 417, SLS 3478, soc. 1671, SDS 882, Bernot 151. Izvoljeni 3 SLS, 1 socijalist in 1 SDS.
PTUJ.
SKS 792, SLS 6704, soc. 530, SDS 1326. Izvoljenih 6 SLS in 1 SDS.
GORNJI GRAD.
SKS 197, SLS 1956, soc. 136, SDS 238. Izvoljena 2 SLS.
DRAVOGRAD.
SKS 310, SLS 1762, soc. 1747, SDS 528. Izvoljena 2 SLS, 1 soc.
SLOVENJI GRADEC.
SKS 162, SLS 2680, soc. 718, SDS 375. Izvoljeni 3 SLS.
ŠMARJE.
SKS 784, SLS 3656, soc. 63, Ber-. not 49, SDS 838. Izvoljeni 4 SLS, 11 SDS.
V mariborski oblasti smo dobili 18.220 glasov ln 11 poslancev.
HSS in SKS 11, SLS 42, SDS 6, NRS 2, socialisti 3 poslance.
Zahvala. Našim volilcem v kočevskem okraju, ki so v nedeljo dne 23. t. m. oddali listi, katere nosilec sem bil podpisani, glasove, se iskreno zahvaljujem za izraženo zaupanje. Posebno se pa zahvaljujem še tistim somišljenikom, ki so vzdržali disciplino in ostali zvesti kljub pritiskom materijalnega značaja. To velja zlasti za neustrašene može iz Globelja, obč. Sodražica in iz Loškega potoka. — Ljubljana, 24. januarja 1927. — Alb. Prepeluh.
Volilcem SKS novomeškega okraja. Za zaupanje zahvala. Vsakemu pristašu kmetske stranke bom vedno radevolje pomagal, kolikor bo v moji moči. Obračajte se name pismeno na naslov: Ljubljana, Kolo-dvOTstcS utfta 7. VSat prvf deljek v mesecu bom v Novem mestu, če pa me potrebujete na Vašem domu, pridem tja, samo pišite. — Janko Bukovec.
Našim volilcem krškega okraja. — Izpolnjujem svojo prijetno dolžnost in se Vam kar najtopleje zahvaljujem za izkazano odkritosrčno zaupanje. Kljub silnemu pritisku klerikalcev in terorju demokratov ste stali zvesto kot hrasti za naš pokret, za naš kmetsko - gospodarski program. Okroglo 2000 glasov je zadoščenje Vam in meni ter nam daje pogum za odločno nadaljno smotre-no, vztrajno, gospodarsko delo. — Bodite prepričani, da nismo osamljeni. Zgodilo se je to, kar sem Vam napovedoval. Naša velika kmetska ideja je zmagala v celi Hrvatski-Slavoniji, Dalmaciji, v velikem delu Bosne-Hercegovine in celo v delu Vojvodine. Zmagati pa mora tudi v Sloveniji. Naš celoten uspeh je večji, kot smo ga pričakovali. Zato kvišku srca in neustrašeno naprej na delo do naše končne popolne zmage. — Inž. Franc Zupančič.
Razne politične
Se že umikajo! Kdorkoli je bil na kakšnem eselesarskem shodu, je slišal te dni lahko na lastna ušesa, kako so agitatorji SLS obljubo-vali volilcem zakonodajno avtonomijo. Komaj pa so bili znani volilni rezultati, ki so dali SLS velikansko večino in z večino vred seveda tudi vso odgovornost za uresničenje njenih obljub, je gospoda spoznala, da
je obetala nekaj preveč in zato se skuša »Slovenec« že v pondeljek izmotati iz zadrege s sledečimi besedami: »Nasprotniki slovenskih narodnih pravic ne bodo imeli v oblastnih skupščinah nobenega vpliva in pomena. Da pa bodo skušali s pomočjo drugih faktorjev ovirati delo in stremljenje SLS za utrditvijo oblastne samouprave in z«
mmmua&aišuji as
postopno razširjenje njene kompe-tence ter razvoj v pravo zakonodajno narodno avtonomijo, je gotovo.«
Zakaj so torej gospodje zakonodajno avtonomijo obljubovali, ce vedo, da počiva še vse v temnem naročju »neizvestnosti«? Ali niso že prej poznali »merodajnih faktorjev«, na katerih »vire« se sedaj izgovarjajo? Res, prav je imel glavni urednik »Slovenca«, »da je slepar, kdor pred volitvami kaj obljublja«!
Umazanost. V pondeljek beremo v »Slovencu«: »Pucljeva stranka je biia danes potolčena na glavo . . . Nič ni pomagalo, da se senči SKS v vladni milosti in da je delila »ko-rupcijske podpore.« — Mi imamo v Srbiji tudi več strank, ki se koljejo med seboj na življenje in smrt, a še nikdar nismo slišali, da bi bila ena stranka očitala drugi, da je prinesla v ta ali oni kraj kakšno polporo. To je bilo prihranjeno v Sloveniji Slovenski ljudski stranki! Podpora, ki jo je nakazal naš tov. Pucelj kot minister »Gospodinjski šoli« v Marijanišču, je torej »korupcija«! Zakaj ta šola podpore državi ne vrne, če tako smrdi? Podpore za »Kmetijsko družbo« in njene podružnice so tudi korupcijske in sploh je vse korupcija, kar je tov. Pucelj dal v Slovenijo. Če bi bil torej dal za poplavljence toliko, kolikor bi bil rad, pa ni imel, bi bilo to tudi korupcija! V nedeljskem »Slovencu« pa smo brali, da je poslanec Smodej odsegel, da se bo za ljubljansko gledališče, kamor hodi sama gospoda, vse izplačalo, kar je hotel finančni minister črtati. O posl. Smodej, ali se ne sramujete »korupcije«? Po >Slovenčevi teoriji« torej jo uganjate prav na debelo!
Skoro trideset tisoč glasov so dobili pri zadnjih volitvah v Sloveniji samostojni demokrati. Toliko ljudi e v Sloveniji glasovalo za korupci-o in nobenega ni prav nič sram! 'Jam je prav in želimo vsem volilcem samostojnih demokratov, da bi tudi vsak izmed njih dobil po nekaj tisoč dinarjev v »kulturne in prosvetne svrhe brez obveznosti polaganja računov«.
Proč vržene kroglice. Samostojni demokrati se silno hvalijo v »Jutru« s svojo zmago, ki pa v resnici seveda ni nikaka zmaga, ker nimajo nikjer večine, ne v oblastnih skupščinah in tudi ne v državi, in
Dopisi.
Želimlje. Mladi učitelj Japelj iz Golega se je ob priliki volitev tako nesramno obnašal napram nam kmetom, kot da bi bil fantiček nastavljen za političnega tajnika SLS in ne za vzgojo otrok. Mi smo trpeli nekaj časa to gorečnost za proti-kmetsko delo, sedaj nam je pa tega dovolj. Opozarjamo g. prosvetnega šefa nanj. Mlademu gospodu oso-vraženost kmetskih mož gotovo ne bo koristila.
Podbrezje. »Domoljub« se je obregnil ob nas, češ da republikanski sneg kopni. Kopni res, toda maslo na glavah klerikalcev, ki so pri teh volitvah pokazali, kako jih lahko vsak sleparček vleče za nos. Zavednost naših kmečkih mož je pa ostala še bolj trdna in bo počasi, ali gotovo pomagala skopneti vrste klerikalne stranke in že bodoče občinske volitve bodo to pokazale.
Čatež ob Savi. Dne 23. na dan volitev smo imeli pri nas, pri prvi sv. maši, jako prikupljivo pridigo. Ker je naš g. župnik bolan, ga je prišel nadomestit neki jako razgreti agitator mladi frančiškan iz Brežic. Takoj v prvi njegovi besedi smo spoznali hudo ost naperjeno proti našim volilcem. Obregnil se je tudi nekaj o seji občinskega odbora, ki ga pa prav nič ne briga, najmanj pa še na leči. Končal je pa to svojo pridigo: bodite stanovitni za sv. vero tudi s krogljico v roki. Amen. Mi pa, ko pride njegov samostanski sobrat k nam po piruhe in razno drugo, mu bomo vrnili tudi s stanovitnostjo. Amen. — Kmet.
Remšnik. »Slovenec« z dne 19. januarja t. 1. se zaletava v g. pro-vizorja iz Marenberga in ga hoče s terorjem prisiliti, da bi bil političen pristaš SLS. Ne vemo sicer, kateri stranki g. provizor pripada, ker to bo sam najboljše vedel, vendar naj manj toliko svobode v političnem pogledu sme tudi on imeti, kakor vsak drug državljan.
Sv. Peter pod sv. Gorami. V nedeljo 9. t. m. je bil naš shod lepo obiskan. Govoril je tov. dr. Nova-čan. Dva eselesarja sta hotela shod motiti, toda dobila sta tak odgovor, da sta za vedno ozdravljena. Naš mladi učitelj hodi od vasi do vasi in agitira proti nam. Mi kmetje pa kar odkrito povemo, da protikmet-skega dela, pa tudi političnega, ni-
Kmetskih poslancev največ v prečanskih krajih:
hrvatska seljačka stranka . . .	260
srbska zemljoradnička ....	32
črnogorska kmetska..........5
slovenska kmetska..........5
Skupno so dobile kmetske stranke 302
Radikali, Nemci in Madjari 140, samostojni demokrati 89, slovenska ljudska 82, socijalisti 4,
lirvatski klerikalci 1.
Število srbskih zemljoradniških deželnih poslancev iz Srbije še do danes ni znano. Po prvih vesteh, so močno napredovali.
T Bosni in Hercegovini so radičevci in zemljo-radniki strahovito porazili vse druge stranke
posebno pa radikale.
Novice in razno.
je tudi nikdar imeli ne bodo. Dobro kakor ne bomo ^ Ako
f.mi r SVOJ° smisla za kmetsko misel, tudi naših zmago. Kdor se namreč hvali s svo- lotrok ne more	^
jo zmago, temu se izroči tudi odgo- »■ — - - -----S J
vornost! Če je torej dr. Žerjav res zmagal, naj tudi lepo nosi vso odgovornost za vse, kar se godi v Sloveniji, z dr. Korošcem vred. Nam, ki nismo zmagali v Sloveniji, ne more nihče več očitati, da smo odgovorni tudi sedaj mi! Sedaj naj po-kažeta zmagovalca dr. Žerjav in dr. Korošec, kaj znata.
Tajništvo SKS v Mariboru objavlja: Ker se je že ponovno dogodilo, — pret. soboto že četrtokrat, — da so nam potrgali z vrat pisarne napise in poštno skrinjico, opozarjamo tovariše, ki bi vsled tega utegnili misliti, da se je tajništvo preselilo, da se bo eventuelna preselitev pravočasno objavila v »Kmet-skem listu«.
m
obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so dne 20. in 21. t. m. podpisali: Marn Amalija, zasebnica, 1000 Din; Neimenovani 25.000 Din; Breskvar Rudolf, delovodja tobačne tovarne, 20.000 Din; Trost Karel, mestni učitelj v pok., 1000 Din; Neimenovani 15.000 Din; dr. Ujčič Josip, univerzitetni profesor, 1000 Din; Zelenik Fr. 2000 Din; Neimenovani 30.000 Din; Neimenovani 10.000 dinarjev; Kollman Fran, veletrgovec itd., 100.000-dinarjev; Neimenovani 25.000 Din.
Kmetski hranilni in posojilni dom, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 1 s-poroča, da so bile dne 11. t. m. izžrebane, sledeče pri zavodu 'kupljene srečke Državne razredne loterije in sicer: 3838, 3851, 3857, 3877, '29.924, 54.382, 78.821, 78.834,
Črna. Kandidat Moderndorferje-ve socijalistične liste g. Kuhar iz Guštan ja je v Črni javno priznal, da je Radičeva stranka še največ pomagala delavcu in kmetu ter da so se raznobarvni socijalisti, mesto, da bi delavcu pomagali, prav pridno prekljali med seboj, od česar je imel koristi le — kapitalizem! Ne vemo, ali dobiva g. Kuhar kot bivši komunist, kot taksen, kako — penzijo. (Biti komunist, je enako, ako vsi jemljejo iz polnega
78.866, 45.360, 70.329, 96.107, .241, 109.799,
24.351, 46.578,
70.352, 96.111, 99.390,
112.230,
33.951, 47.102, 70.367, 96.183, 99.400, 112.282
34.798, 47.188, 72.439, 96.186, 108.974, Proti
izročitvi srečk se izplačajo dotični dobitki od 26. t. m. dalje do vštetega 10. maja t. 1.
Izvoznike zaklane živine v Nemčijo obveščamo ponovno na opozorilo ministrstva notranjih zadev, da je treba pri izvozu zaklane živine v Nemčijo držati se strogo nemških predpisov, pri katerih se mora obenem z zaklano živino poslati tudi srce in pljuča, da nemški obmejni
Tedenski koledar.
Dnevi:
30.	januarja, nedelja: Martina d.
31.	januarja, pondeljek: Peter N.
1.	februarja, torek: Ignacij.
2.	februarja, sreda: Svečnica.
3.	februarja, četrtek: Blaž.
4.	februarja, petek: Veronika.
5.	februarja, sobota: Agata.
Sejmi":
30.	januarja: Rakek.
31.	januarja: Vinica, Dobova, Voj-nik.
1. februarja: Jurklošter.
3. februarja: Črnomelj, .Krško,
. Žužemberk, Lukovica, Škofja Loka, Hrib pri Loškem potoku, Sv. Marija v Jarenini, Trbovlje, Sv. Jakob, . Videm.
5. februarja: Borovnica, Sv. Peter pod Svetimi gorami.
Vrednost denarja.
Za Za Za Za Za Za
1 dolar 100 lir
1 avstr. šiling 100 čeških kron 100 franc. frankov 1 zlato marko
Din 56.70 Din 245.50 Din 7.99 Din 168.05 Din 226.50 Din 13.49
lonca, a v lonec pa nihče ničesar ne ' veterinarji lahko ugotovijo, da je prinese!) Ex-komunistu pa delavci (meso zdravo. Ako manjkajo srce in ne bomo zaupali svojih glasov! G. j pljuča, se ves transport brez na-Kuhar se naj raje lepo zahvali g. | daljnega zavrne. Da naši izvozni-Radiču, ako danes svobodneje —, čarji ne bodo imeli nepotrebnih diha. mesto, da udriha po njem na (sitnosti in izdatkov, naj se shodih!	'ravnajo po teh predpisih.
Zobozdravniški oddelek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št. 20 je začel pod vodstvom zobozdravnika strokovnjaka in s tremi tehničnimi močmi dne 17. t. m. poslovati. Člani in njih svojci imajo tako možnost, da si dajo lečiti zobe in da dobe prvovrstne zsobne naprave. K stroškom imajo po izdani okrožnici prispevati gotove odstotne prispevke, točno i ki so pa tem manjši, čim dalje 5a-\ sa traja članstvo.
L
Dodelitev pašnikov v prevalj-skem okraju. Skrajni čas je že bil, da se je imenovalo za obširna posestva grofa Thurna v Guštanju — državnega sekvestra, kateri bode dodelil kmetom občin Črna, Mežica in Koprivna toli zaželjene in potrebne pašnike! SLS ljuto napada tov. švikaršiča, ker ji je odkrito žal, da je prišel na Thurnova posestva sekvester, ki bo kmetom in •delavcem — naklonjen. — Slovenska ljudska stranka ima kmeta in delavca rada le — na papirju, ali pa tedaj, ko imata delavec in kmet v rokah — volilno kroglico! A pašnikov °;rofa bogatina pa revežem ne pnvošči. To si bodemo dobro zapomnili! — Kmet iz Podpece.
Zlata poroka. V nedeljo, dne 16. januarja smo proslavili v Št. Vidu pri Lukovici za današnje čase prav redek jubilej. Naš tovariš g. Josip Rus, posestnik in gostilničar v Št. Vidu, je obhajal s svojo soprogo Marijo 50-letnico svoje poroke. Sprevod svakov, ki so ga tvorili njuni potomci in najbližji sorodniki, je bil radi mnogobrojnosti naravnost veličasten. Pokanje topi-oev in številno občinstvo, ki je pozdravljalo sprevod, je pričalo o priljubljenosti slavljenca. Kajti kot dolgoletni član tuk. občinskega odbora, kot nekdanji večletni predsednik obrtnih zadrug ter kot načelnik tukajšne posojilnice si je g. Rus pridobil med ljudstvom velik ugled. In njegova rodbina je kot taka znana tudi izven domačega kraja, kajti njegovi sinovi, ki so bili deležni skrbne vzgoje, zavzemajo v našem javnem življenju jako odlična mesta. Častitkam naših jubilantov se pridružujemo tudi mi s prisrčno željo, da bi jima bilo dano stopiti pred oltar tudi k dija-mantni poroki!
Financar ustrelil kmeta. Sedem kmetskih fantov iz siromašne Like se je napotilo te dni v še bolj siromašno Hercegovino iskat dela. Fi-nancarji so jih smatrali za tihotapce zato so jih hoteli preiskati. Naivni mladi fantje so zbežali (mogoče so hoteli s tem napraviti tudi šalo). 24-letni financar Ivan Pavičac je stekel za njimi. Ko je enega od beže-čih fantov že skoraj dohitel je zakričal: «stoj!« Ker je bežal fant dalje, je oddal financar nanj dva strela. S prvim ga ni pogodil, z drugim pa mu je prestrelil glavo tako, da je obležal mladenič na mestu mrtev. Pri ubitem Ratkoviču so našli samo 1 dinar, v njegovi torbi pa kos kruha. Mladenič je bil star šele 21 let ter je preživljaj svojega siromašnega, očeta in mater z delom svojih rok. Dogodek je izzval med prebivalstvom silno ogorčenje. Financar Pavičič je bil aretiran in oddan v preiskovalni zapor. Ko so ga eks-kortirali orožniki v Ljubuško, so ga ljudje srdito zmerjali.
Izprememba poštnih imen. Poštna uprava je izpremenila sporazumno s politično oblastjo imena sledečih pošt: Črna pri Prevaljah v Černo pri Prevaljah, Draga pri Rakeku v Drago pri Loškem potoku, Dvor v Dvor pri Žužemberku, Gradec pri Črnomlju v Gradec v Belokrajini, Javornik v Javornik na Gorenjskem, Jesenice-Fužine v Sava na Gorenjskem, Jesenice ob
Savi v Jesenice na Dolenjskem, Koprivnica pri Brežicah v Koprivnica pri Rajhenburgu, Kostanjevica pri Krškem v Kostanjevico na Krki, Ksaverij v Savinjski dolini v Rad-mirje, Rečica na Paki v Šmartno ob Paki, Sava v Sava pri Litiji, Stari trg pri Črnomlju v Stari trg ob Kolpi, Straža v Straža pri Novem-mestu, Sv. Lovrenc pri Mariboru v Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Nikolaj pri Ormožu v Sv. Miklavž pri Ormožu, Šmarjeta ob Pesnici v Sv. Marjeta ob Pesnici in Dobrovnik v Dobrovnik v Prekmurju.
Glavni dobitek razredne loterije zadel, ne da bi bil vedel. Neki uradnik subotiške železniške direkcije je kupil svoječasno srečko 79.700 razredne loterije. Pri zadnjem žrebanju je zadela ta srečka glavni dobitek 200.000 Din. Uradnik je bil na srečko že popolnoma pozabil, zato je bil te dni, ko so ga obvestili, da je zadel 200.000 Din pač zelo prijetno iznenaden. Uradnik je igral v razredni loteriji prvič v svojem življenju. K nakupu srečke so ga pregovorili s težko muko njegovi tovariši. Kupil je srečko od nekega zagrebškega agenta, ki je prodajal srečke v Subotici.
Izplačilo kuponov vojne škode. Finančno ministrstvo je sklenilo, da prične 1. februarja izplačevati kupone vojne škode. Kuponi se bodo izplačevali pri blagajni generalne direkcije dolgov in Poštne hranilnice.
Invalidom šmarsko - rogaškega okraja! Vojni invalidi, vdove in sirote se opozarjajo, da se vrši na Svečnico dne 2. februarja t. 1. ob 9. uri zjutraj v Šmarju pri Jelšah v prostorih g. Detička občni zbor | podružnice »Udruženja Vojnih In-jvalidov«, kamor pride tudi delegat iz Ljubljane. Kdor še ni član, se ga pri tej priliki sprejme. Zelo važno za vse one, ki še ne dobivajo podpore, nimajo legitimacije za polovično vožnjo itd. Vojne žrtve, pobrigajte se za svoje pravice, kajti imamo invalide itd.r ki niti ne vedo, da jim pripada po novem Invalidskem zakonu večja podpora. —ak.
Novi kolki. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani opozarja na razglas o novi emisiji kolkov v »Uradnem listu« štev 3, z dne 7. januarja 1927, glasom katerega prestanejo s 1. februarjem 1927 veljati kolki sledečih vrst: po Din 0.25, 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 250 in 500. Od tega dne do vštetega dne 1. maja 1927 se lahko zamenjajo za nove kolke pri vseh finančnih napravah, ki prodajajo taksne vrednotnice na račun uprave državnih monopolov (blagajna delegacije ministrstva financ v Ljubljani in vsi davčni uradi), kjer interesenti tudi lahko dobijo natančnejša pojasnila.
Občni zbor krajevne organizacije Slov. kmet. stranke v Selcih je izvolil sledeči odbor: predsednik: Matevž Dolenc, Praprotno 2; podpredsednik: Janez Prevc, Studeno 5; tajnik: Franc Benedik, Dolenja vas 42; odborniki: Peter Krek, Selca 53, Valentin Potočnik, Dolenja vas 21, Lovrenc Pogačnik, Nemil je 7, Franc Nastran, Martin vrh 3, Franc Fajfar, Lajše 5, Janez Pogačnik, Pozirno 13, Gregor Smid, Draž-goše 22, Anton Klemenčič, Selca
18, Franc Dolenc, Praprotno 7, Valentin Benedik, Luša 1. Za delegata za občni zbor Slovenske kmetske stranke v Ljubljani sta izvoljena: tov. Janez Prevc, Studeno 5, in tov. Valentin Benedik, Luša 1.
Gripa v Jugoslaviji. Ministrstvo za narodno zdravje je od svojih organov iz vse države prejelo poročilo o gibanju epidemije gripe. Po došlih poročilih se epidemija sicer počasi, a trajno širi. Doslej se je najmanj razširila v Sloveniji. Ministrstvo je na obmejnih postajah in pristaniščih posebno ukrenilo, da se širjenje epidemije po možnosti prepreči.
Sprejem gojencev v strojno pod-oficirsko šolo vojne mornarice. V strojno podoficirsko šolo vojne mornarice v Kumboru (v Boki Ko-torski) se sprejme letos 200 vajencev. Za sprejem se zahtevajo najmanj štirje razredi osnovne šole. Tudi so se morali učiti reflektanti najmanj že dve leti strojniškega dela. Natančnejši pogoji se izvedo pri vojaških okrožnih komandah.
Kongres gluhonemih. V Pragi se vrši prihodnje leto prvi mednarodni kongres gluhonemih. Kongresa se udeleže tudi zastopniki institucij za gluhoneme v naši državi. Protektorat nad kongresom je prevzel predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk.
Podpore poplavljencem v pre-valjskem okraju. Okrajni komite za pomoč najrevnejšim poplavljencem, pri katerem sodeluje, kot že omenjeno, tamkajšnji tov. okrajni ekonom E. Stoklas, je iz nabranih sredstev zopet razdelil nekatertfB*1 najtežje prizadetim poplavljencem občin Črna, Mežica in Koprivna znesek 11.000 Din.
Inšpekcija dela v Ljubljani in Mariboru razglaša: V svrho prepre-čenja obolenj oči in dihalnih organov delavstva, zaposlenega v tovarnah pohištva in mizarskih podjetij se predpisuje na podlagi zakonov sledeče: 1. Za politiranje lesnih predmetov se ima vporabljati špirit denaturiran s terpentinskim oljem in šelakom. 2. Najstrožje se prepoveduje vporaba špirita, sesto-ječega iz metilnega alkohola in lesnega olja, ker v alkoholu varira odstotek acetona, ki je škodljiv za oči in dihala vposlenega delavstva. 3. V dosego dovolila vporabe špirita v industrijske svrhe (ad toč. 1) se je obračati na pristojno finančno ravnateljstvo. 4. Prizadete, ki se po gornjem predpisu ne bi ravnali, bo pristojna Inšpekcija dela občutno kaznovala, poleg tega pa tudi zadevno sporočila Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v nadaljno postopanje.
Krvav kmetski pretep. Te dni so se zbrali v Baških Oštarijah (Lika) pred cerkvijo in v bližnjih gostilnah kmetje iz dveh sosednjih vasi. Nekateri so molili, drugi so pili žganje. Med žganjepivci je nastal kmaiu hud prepir, ker so kmetje iz ene vasrhvalili svojo vas ter poniževali drugo in naopak. Končno so se lokalni patrioti vendarle pomirili. Kmetje iz ©ne vasi so odšli pred cerkev, kjer so plesali njihovi vaščani kolo. Kmalu so prišli za njimi tudi njihovi nasprotniki, ki so hoteli plesati z njimi. Ker jim ti te-
ga niso dovolili in ker je padla enemu od vsiljivcev z glave kapa, nakar so jo plesalci pohodili, se je v hipu razvil tak pretep, da so obležali na bojišču pred cerkvijo poleg številnih ranjencev trije mrtveci. Ko so kmetje videli^ da leže na tleh trije mrtveci, so se razpršili na vse strani, pobrali so se celo ranjenci ter izginili, tako da so ostali na mestu samo še mrtveci.
Viharji v Italiji. Radi silnega viharja, ki je divjal v soboto ponoči in ki so mu sledili snežni zameti, so bile v pondeljek prekinjene vse telefonske in telegrafske zveze z Benetkami in Trstom. Promet se vrši po kablju Ravena—Trst.
V Berlinu je gripa zelo razširjena. V velikih trgovinah je povprečno bolnih na gripi 9 odstotkov uslužbencev. Nekatere bolnice so tako prenapolnjene, da nadaljnje bolnike odklanjajo. Smrtni slučaji so primeroma redki. V Monako-vem štejejo 3000 pacijentov, vendar gre izključno le za lahke slučaje.
Strašna zima v Rusiji in Ameriki. Kot poročajo iz Rige divjajo po vzhodni Rusiji in v Sibiriji že par dni silni snežni meteži. V Samari so našli po hišah nad 60 ljudi zmrznjenih. — Ob vsej zapadni obali Severne Amerike besne strahoviti snežni meteži. Vihar drvi z brzino 70 km na uro. Temperatura je padla mestoma na 30 stopinj pod ničlo. V nekaterih krajih je zapadlo že nad 1 meter snega. V državi Illinois imajo 40 stopinj mraza.
Redka svatba. V Nuštru pri Vin-kovcih se je vršila j>red nekaj dnevi redka svadba. Premožna vSSova mizarskega mojstra Ana Stangl, stara 66 let, se je poročila s 25-let-nim kmečkim fantom Petrom Kovačem. Svatbena slavnost je trajala dva dni. Povabljena je bila cela vas.
Snežni plaz v poljski Tatri zasul tri kmete z vozovi vred. Iz Krako-va poročajo: V gorovju pri Zakopanih je zasul te dni velfk snežni plaz tri kmete z vozovi in konji vred. Kljub temu, da je odšla na kraj nesreče takoj rešilna ekspedLedja, so našli ponesrečence šele čez tri dni mrtve.
Prodaja. Dne 12. februarja t. 1. se bo vršila v vojašnici kralja Aleksandra I. v Ljubljani ofertal-na licitacija glede prodaje konjskega gnoja. Zakup gnoja velja za čas od 15. februarja 1.1. do 30. septembra 1927. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Kuga v Mongoliji. Kot poročajo iz Harbina se kuga v Mongoliji vedno bolj širi. V svrho pobijanja epidemije sta brli odposlani v Mongolijo dve ruski in dve kitajski pomožni ekspediciji. Newyoržka univerza je poslala tretjo v Urgo. Doslej je zahtevala kuga v Mongoliji 2210 človeških žrtev.
Anketa o svobodni carinski coni na Sušaku. Minister za trgovino in industrijo je odredil, da se ima čimprej sklicati anketa o svobodni carinski coni v gornjem Jadranu, odnosno na Sušaku. Anketa se bo sestala na Sušaku takoj po oblastnih volitvah.
Nov pravilnik o konzularni službi. V zunajem ministrstvu se izdeluje nov pravilnik o konzularni službi. V to svrho je postavljen #ožji odbor, obstoječ iz zastopnikov treh ministrstev.
Na Ruskem ni gripe. Kot poročajo iz Moskve, se v Rusiji doslej še ni pripetil noben slučaj gripe. Po vsej Rusiji vlada silen mraz. V Moskvi je kazal te dni toplomer — 28, v zapadni Sibiriji — 42, v Jakutsku pa celo — 52 stopinj. Iz vseh krajev države prihajajo poročila o silnih snežnih zametih. Vlaki, prihajajoči iz srednje Azije, imajo po 42 ur zamude.
Samomorilna epidemija v Osije-ku. V Osijeku so se pripetili pred nekaj dnevi kay trije poizkusi samomora. Dve osebi se nahajata v težkem stanju. Tekom tega meseca se je pripetilo v Osijeku že 10 samomorov, oziroma poizkušenih samomorov.
Dobiček Narodne banke v letu 1926. Bruto dobiček Narodne banke za leto 1926 znaša 111 milijonov dinarjev. Od tega odpade na obresti iz eskompta menic 70.2 milijona dinarjev, na obresti iz lombarda 15.2 milijona dinarjev, na obresti državnega dolga 8.1 milijona Din in na diverzne dohodke 17.9 milijonov Din. Po odbitku stroškov znaša čisti dobiček 26 milijonov dinarjev.
Radio na poljskih vlakih. Iz Varšave poročajo: Poljska vlada je uvedla za poizkušnjo na vlakih vseh prog radio.
98 oseb zmrznilo v vlakih. V okolici Samare sta obtičala, kot so listi poročali, dva osebna vlaka v snegu. Rešilna dela so trajala več dni. Medtem so zmrznili v vlakih vsi potniki, 98 po številu.
Pravilnik o zaposlitvi invalidov. V ministrstvu za socijalno politiko je bil izdelan prošli mesec nov pravilnik o zaposlitvi invalidov. Pravilnik bo proučila še anketa strokovnjakov, nakar bo stopil v veljavo.
Otroka žrtvovali bogovom, da bi izprosili dež. Londonski »Daily Ex-press« poroča iz Johannensburga: Pred par dnevi je izginil iz neke koče v okolici Elypsdorpa lOletni deček. Oblasti so ugotovile, da so ga duhovniki nekega plemena, ki
omeniti, da velika naročila zadnjih tednov V gornji številki še niso upoštevana.
Pogajanja za odkup ljubljanske cestne železnice. Kakor znano, ima ljubljanska občina pravico, da odkupi ljubljansko cestno železnico od družbe Siemens-Halske na Dunaju po 25 letih po jako ugodnih pogojih. Ker je ta doba lani potekla, so odšli te dni na Dunaj vladni komisar dr. Mencinger in inžener-ja Tekavčič in Prelovšek, da obnove pogajanja z družbo glede odkupa.
Vpis delnic Obrtne banke kraljevine SHS. Kakor se nam poroča, se je na vpisu zlasti dobro udeležila Hrvatska, ki si s tem hode zagotoviti tudi največji kontingent kreditov. Prav povoljne vesti prihajajo tudi iz Bosne in Dalmacije.
Inženerska praksa. V gradbenem ministrstvu je bilo podpisanih zadnje dni več dekretov, na podlagi katerih je bila dovoljena vsem prosilcem, ki so izpolnili predpisane pogoje, pravica izvrševanja privatne prakse.
Glavo čarovnice so skuhali. Nedaleč Banske Bystrice v občini Ma-lachov na Slovaškem se je dogodil pred kratkim neverjeten slučaj praznoverja. Pred nekaj tedni je tam umrla neka starka, o kateri se je splošno govorilo, da je čarovnica. Neki tamkajšnji kmet se je spomnil starih bajk, ki pripovedujejo, da se dajo napraviti iz mrtve glave čarovnice zelo dobra in uspešna zdravila zoper razne bolezni. Pogovoril se je o tem s svojimi prijatelji, ki so se takoj pridružili njegovemu mnenju in sklenili porabiti to ugodno priliko ter skuhati iz glave coprnice dragoceno zdravilo. Izkopali so čarovnico, odrezali ji glavo, truplo pa zopet zakopali. Glavo so skuhali v vodi, »juho« natočili v steklenice. Ta »juha« je bilo ono čudovito zdravilo, ki so ga potem prodajali po vaseh za težak denar. Ko je pa končno obolelo več oseb vsled vživanja tega »zdravila«, je izvedela o vsem tem oblast, ki je uvedla preiskavo in krivce zaprla. Krvava konjska kupčija. V Veli-
dni svojega 15-letnega součenca.'ma so obkolili njega in njegovo Iz fantiča so se namreč sošolci na družbo Indijanci. V par hipih je ti cesti norčevali, ker je bil v Soli čalo v njegovem telesu nebroj za
kaznovan. To ga je tako razjezilo, da je potegnil bodalo, ki ga mu je bila podarila njegova mati za Božič ter je jel suvati na slepo okoli sebe. Prd tem je zasadil bodalo svoji žrtvi naravnost v srce. 15-letni deček je obležal na mestu mrtev.
Mednarodna gospodarska konferenca se vrši dne 4. maja v Ženevi. Naša država pošlje na konferenco pet delegatov.
Požar uničil 1500 hiš. Iz Manile poročajo: V okraju Tondo je izbruhnil požar, ki je vpepelil 1500 hiš. Človeških žrtev ni bilo.
Grof Sforza, bivši italijanski zunanji minister, je bil od fašistov aretiran v hipu, ko se je hotel odpeljati v Francijo.
Gospodarska kriza raste. Meseca novembra 1. 1926 je bilo prijavljenih v naši državi 89 konkurzov proti 86 meseca oktobra. Istotako
je bilo meseca novembra izvršenih Loterija Zyeze drugtev kmetskih
S	SKS"L1"? fant0T in dekIet se ^ ™ Sečnico
41 meseca oktobra. Iz tega je raz- 2 febrnarja Poziyamo vso, ki so
vidno, da naša gospodarska kriza dobili sre40 da poš]j6]o de'nar ali
"Teiik požar v kinu. IzNew-	sicer b°d° veljav-
yorka poročajo. Te dni je pogorelo
kino gledališče Laurier v Mont-	a ddadtv ,.x , .
realu. Požar je zahteva* 125 člo-	. A"*B0RIN> najboljše sredstvo za
veških žrtev, 75 oseb je bilo pa	zi™sko in spomladansko zatiranje
prepeljanih s težkimi opeklinami	škodljivcev sadnega drevja, izde-
v bolnice. Ogenj je nastal med	in razpošilja tvrdka Chemo-
strupljenih pušic, nakar so mu odrezali divjaki glavo in roke ter mu iztrgali iz telesa srce in zbežali v pragozd, člani njegove ekspedici-je so pravočasno pobegnili.
Katastrofalna eksplozija na par-niku. Iz Tangerja poročajo: Na angleškem parniku »Eser Isle« je prišlo te dni do katastrofalne eksplozije bencinskega rezervoarja. Pri eksploziji je bilo ubitih 37 mož posadke.
Brezposelnost v Berlinu. Število brezposelnih v Berlinu se je v preteklem tednu zopet znatno zvišala Dočim je znašalo predpretekli teden 271.300, je znašalo pretekli teden 279.000 oseb.
Po uspešno končanih volitvah v veseli družbi nabranih za tiskovni sklad 130 Din.
žrebanje loterije.
predstavo. Odigrali so se strašni prizori. Ko je zadoael klic: »ogenj!«, je izbruhnila v gledališču silna panika. Vse je drvelo proti izhodom. Večina ponesrečencev so otroci. Požar se je razširil na bližnjja poslopja ter upepelil ves vzhodni del mesta. Montreal je glavno mesto kanadske province Quebec ter je najvažnejša luka v severni Ameriki. Mesto šteje okoli 300.000 prebivalcev.
Kratki lasje, ki jih imajo sedaj ženske, dajejo brivcem lej>e za
techna. Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne). Tam dobite tudi prvovrstno cenil no smolo, goseničnl lep in sredstva za razkuževanje ši-vine ter slične izdelke.
PO SVETU.
LAŽNI PRINC.
Vse polno ljudi je danes na sve-
tu, ki jim delo smrdi, ali vseeno bi radi dobro in udobno živeli. Ravno pred par dnevi so zaprli pustolov-služke, a so uničili tovarne za las- |ca Harry Domala, ki se je izdajal
ne igle. Neka izdelovalnica v Pari-;za princa Viljema Pruskega. To se
zu je prodala prej 600 kvintalov lasnih igel na leto. Sedaj ima v
kem Bečkereku se je vršil pred par. tovarni le 2 delavca dnevi konjski sejem. Dva znana! Abrahamovo rojstno mesto izko-konjska barantača, Ilija Roberič in pano. Znanstvena ekspedicija, ki Zivan Glavaška, sta se pri kupčiji sta jo poslala skupno londonski
žrtvuje svojim bogovom še vedno sprla, ker se nista mogla sporaž- muzej in univerza v Pensylvaniji v hipatam ljudi, žrtvovali na grmadi, j umeti glede cene. Končno je Robe-: Mezopotamijo, je dosegla pri izko-da bi izprosili od svojih bogov dež. ric potemil nož ter fra zasadil	— —
Ker je jelo naslednji dan res močno deževati, so bili tudi dečkovi starši
ric potegnil noz ter ga zasadil svo- pavanjih na mestu, kjer je stalo jemu nasprotniku v srce, tako da se kraljevsko mesto Ur, rojstno mesto je ta na mestu zgrudil mrtev. I Abrahamovo, nepričakovane uspe-
tini.
Oče 34 otrok. Iz Newyorka poročajo: Rekord očetovstva je dose-
so izhopali več dobro ohranjenih poslopij, sezidanih okoli leta 2000 pred Kr. Izkopnine dokazujejo, da
prepričani da so poslali bogovi dež Polom SLS in SDS v Rogaški Sla- he. Angleško - ameriški arheologi vsled tega, ker so jim žrtvovali du-	- - - - - - -
hovniki dečka. Zato starši zadeve niso ovadili, temveč so bili ponosni na to, da so se žrtvovali za blagor vsega plemena.
Svetovno plovba. V zadnjem četrtletju leta 1926 se je po Lloydo-vem registru gradilo 476 trgovskih ladij z-vsebino 1,930.000 register-ton. Napram isti dobi leta 1925 je gradba nazadovala za 136.000 ton. Motornih ladij je bilo za 930.000 ton, parnih pa 1 milijon ton. Vidimo, kako motorne ladje napredujejo. Velika Britanija je gradila ladij za 760.000 ton, Nemčija za 210 tisoč ton, Italija 240.000, USA 150 tisoč, Holandska 150.000, Francija 140.000. Pri Nemčiji je treba
gel 72 letni posestnik Bland v j je bila stanovanjska kultura za ča-North Carolini, ki je spravil na, sa Abrahama na visoki stopnji, svet 34 otrok. Ko se mu je rodilo Radio v naših brzovlakih? Di-20. dete, je obljubil Blandu neki rekcija državnih železnic v Zagrebu poslanec, ves navdušen, da mu bo je prejela te dni vlogo, s katero se dobavil za vsakega otroka, ki prosj dovoljenje za prejemanje emi-
eventuelno še pride, po eno obleko. In tako se je zgodilo, da Je moral poseči poslanec še 14 krat v žep. Te dni je sprejel očeta z mno-gobrojnimi potomci predsednik Coolidge z velikimi častmi v »Beli hišk.
ll-l»teo morilec. Neki 11-letni frkovec v enem od predmestij glavnega mesta Norveške je zaklal te
sij radio-postaj v naših brzovlakih s pomočjo prejemnih aparatov. — Prošnja se je predložila generalni direkciji državnih železnic v Beogradu.
Švicarski raziskovalec umorjen. Švicarski geolog Kuhn je bil poslan od neke družbe v pragozd venazu-elsk« republike. Imel je nalog, da izsledi petrolejske vrelce.. Nenado-
mu je tudi izborno posrečilo. V Erfurtu je bil sprejet prav po kraljevsko. Imel je na razpolago najboljše hotelske sobe, najboljši ljudje so hodili k njemu in se mu klanjali. Mestni župan pa se ga ni upal niti nagovoriti. Naposled so ga pa le spoznali kot goljufa in ga vtaknili v luknjo, meščanom Er-furta pa je ostala — blamaža.
PAPIGA PRED SODIŠČEM.
V Gradcu je imel neki uradnik papigo, ki je znala izgovarjati besede »Mir lopov«. Papiga je le prevečkrat kazala svoje znanje, zato se je čutil užaljenega neki gospod, ki je stanoval zraven in tožil je gospodarja od papige. Nekega dne je moral marširati gospodar s papigo pred sodišče. Pred sodnikom se je papiga vedla zelo neolikano in je vedno vpila »Mir lopov«. To je povzročilo obilo smeha in sodnik ni mogel izreči sodbe in odgodil razpravo.
Pri nalrapu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKA-TETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
Narodni gospodar.
še davčni praksi v Sloveniji...
VII.
V prejšnjih poglavjih sem poskusil opisati davkoplačujoči javnosti nekatere slabe strani davčne prakse v Sloveniji. Pri tem je najvažnejše vprašnaje davčne prakse, namreč ono o »črnem oslu, ki bi cekine sejal« ostalo če neobravna-vano. Da pojasnim:
Uredništvo »Jutra« se je bilo obrnilo na različne predstavitelje vodilnih, gospodarskih in drugih krogov s vprašanjem, kaj si želijo od novega leta 1927? Na to vprašanje so bili koncem decembra minulega leta v »Jutru« objavljeni krajši in daljši odgovori nekaterih oseb, ki stoje izrazito v ospredju slovenskega javnega življenja. Najkrajše, pa tudi najzanimivejše je odgovoril vsekakor finančni delegat v Ljubljani, vsem davkoplačevalcem širom Slovenije dobro poznani g. dr. Šavnik! Zapisal je samo, da si želi v novem letu 1927: »črnega osla, ki bi cekine sejal«!
S tem kratkim stavkom, s temi šestimi besedami je — povedano vse.
Zaman iščemo v zgodovini slovenskega naroda, iz časov kmečkih puntov pa vse do današnjega dne — podobnega izreka, ki bi pome-
družijo še druge nezgode, ti zaropota nekega dne: o j ta eksekutar-ski boben, nad katerim imajo čmi osli, ki sejejo za davčno upravo cekine, še neki prav posebne vrste užitek nad tvojo mizerijo!
Najobčutnejši vseh davkov je za slovenskega kmeta — dohodnina! Posebno še tedaj, ako je — pretirano visoka! Vsak davkoplačevalec-kmet pa je radoveden, kako in katerim potom in načinom pride on do tako težkih bremen, ki mu ogrožajo življenski obstoj? Vsekakor je to tista zanimivost, o kateri se večini slov. da vk opl ačevalcev-k meto v še niti ne sanja! V vsaki fari obstoja namreč — tajni davčni odbor iz 3 ali več zaupnih oseb (včasih župan, ali svetovalec, ali odbornik, ali kak trgovec, ali pa katere druge osebe). Ta tajni davčni odbor se sestane vsako leto najmanj enkrat in sicer takrat, kadar jo v ta namen primaha od davčne oblasti poseben uradnik, kateri ima seboj dolgo po-lo, zapisano z imeni vseh davčnih zavezancev, kateri že plačujejo raznovrstne davke. Tak tajni davčni odbor se nato sestane k — seji, katera lahko traja po več ur! Uradnik čita pri tem po vrsti imena davkoplačevalcev dotične fare ter iz-prašuje pri vsakem, koliko je prodal ta ali oni živine, žita, lesa, vina, odnosno, koliko 'je pridelal tega ali onega. Vrli člani tajnega davč-
kolovodij, kateri se mogoče niti sami ne zavedajo, da so pravi krivci davčne preobremenitve v Sloveniji — klerikalni tajni davčni zaupni odbori, kateri so v vsaki fari v korist le par privilegirancem, a druge kmete-trpine pa prav po turško neusmiljeno haračijo in gnjavijo. Mislimo, da za pametnega in razumnega davkoplačevalca gornje zadostuje. Komur pa davki še niso dovolj veliki, svobodno mu, ta je pa vrgel svojo volilno kroglico v skrinjico SLS, v skrinjico tajnih davčnih zaupnikov.
njal tako veliko tragiko slovenske- j nega odbora dajejo pri tej priliki
ga kmeta, kot pomenijo to gornjo, uradniku pridno in požrtvovalno
besede finančnega delegata g. dr. Šavnika!
»Črni osel, ki bi cekine sejal«, je naslov one žaloigre, katere trpin in mučenik je bila zadnjih 7 suhih let izrabi j evana uboga slovenska kmečka para!
Krvava »Stara pravda« je nedolžna šala napram — črnemu oslu (slovenskemu kmetu), ki je sedem dolgih let v žrelo davčne mašine sejal cekine (milijone) na — davkih!
Kje so krivci? Nekaj jih poznamo vsi prav dobro. — Veliki del glavnih krivcev pa je večini slovenskih kmečkih davkoplačevalcev P° vsei na§i mili Sloveniji, ni no-ostal — prikrit, kajti njihovo delo- i l>eno čudo, ako plačujemo Slovenci, vanie je — zakonito, strogo zaupno zlasti pa kmetje, vsako leto na de-in tajno! Slovenskemu kmetu »e na- setine milijonov dinarjev na dav-vijajo davki brez vsake vesti in — kih — več, kakor je predpisano od kontrole! Še v javnih podjetjih, ka- samega ministra financ!
davčne podatke o vsem in vsakem, da, še celo pišče, ki si ga vzredil, a ti ga je vrana odnesla, pride v zapisnik! Končno vpraša uradnik prav prijazno — prijazne člane tajnega davčnega odbora, koga bi bilo še kaj za obdavčiti, komu bi še bilo dobro več pritisniti itd. itd. Med člani tajnega davčnega odbora so seveda poštenjaki, so pa tudi taki, kateri lahko izpovedo — lažnjivo in daleko pretirano! Ali, kar si uradnik enkrat zapiše, to — drži in ni tako lahko za izpodbijati!
Ker se pa ta davčna praksa izvršuje na opisan ali podoben način
Za naše čipkarice.
NAMEN IN POMEN ČIPKARSKIH ŠOL.
Čipkarske šole v Sloveniji imajo namen vzgajati čipkarski naraščaj in ga izobraževati v čipkarstvu, da se delo izboljša. Odrasla dekleta in čipkarice se pa izpopolnjujejo v izdelovanju finejših čipkarskih del. Žal se splošno smatrajo šole kot nekakšne dobrodelne" ustanove, da naj bi imele namen dati otrokom zaslužek. Ce se namreč pokaže, da deklica v šoli ne zasluži toliko, kakor zunaj šole, izostane in dela doma. Pri tem se pa ne pomisli na škodo, ki jo ima dekle pozneje. Boljših naročil ne more izvrševati zaradi neznanja in tako je »obsojena« na navadno delo, ki se izdeluje že povsod in zato padajo cene tem izdelkom od dne do dne. Nasprotno pa bi bilo, če bi bile vse delavke iz- - --- ---vežbane v svoiem poslu. Povpraše- lanko nap
težko spravijo v denar. Zato naj bi zelo redki, ali jih sploh ni, vendar se nam zdi potrebno opozoriti čipkarice tudi na to!
Za pouk je potrebno nekaj žrtev od strani deklet, da se priuče do dobra vsem podrobnostim čipkarskih del. Vse na svetu napreduje in zato mora napredovati tudi naše čipkarice ne smatrale obiska čipkarskih šol za sramoto, ampak za potrebo in s tem bi pokazale željo in voljo po nadaljni naobrazbi. Izogibanje čipkarskega pouka bo Pa imelo za posledico nazadovanje čipkarstva ie bode odprlo pot tujim izdelkom v deželo.
kor n. pr. bankah itd., kjer je pre cej kontrole, oziroma bi je po zakonu moralo biti, se dogajajo sleparije in polomi, kakor čuiemo skoraj vsak dan, da je v tej ali oni državi — ta in ta banka skrahirala ali šla rakom žvigat, a milijoni tisočerih revežev, naloženi s od ust pritrganimi dinarčki — so splavali bogvekam in vrag naj zna, za katere kulturne ali nekulturne svrhe!
»Črni osli, ki sejejo cekine«, so med nami! Vsak dan jih lahko srečaš na potu, se pogovarjaš ž njimi, te lepo pozdravijo in pri tem ne veš, da je tvoj znanec, morda tvoj dobri sosed — tisti tvoj navidezni prijatelj, kateri ti pomaga, da .gre leto za letom krava za kravo — tele za teletom — do zadnjega repa iz hleva — za davke! In ako se pri-
Pri teh dejstvih se nam pa nehote razgali še neka druga — zanimivost! Kakor je vsem znano in kakor se eselesarji sami tako radi baha-jo, imajo eselesarji v večini raznih odborov v Sloveniji — večino! Bogme, imajo jo tudi v opisanih tajnih davčnih odborih, da še več — ti tajni davčni odbori so skoraj-da izključno v rokah Slovenske ljudske stranke, odnosno njenih kratkovidnih pristašev! Pucelj, Radič in Prepeluh niso člani teh eselesar-skih zloglasnih tajnih davčnih odborov. In ako danes kriči SLS po svojih časopisih, da sta Radič in Pucelj zakrivila, da se leto za letom v Sloveniji plačuje toliko in toliko milijonov dinarjev davkov — preveč, je to samo lopovluk in podla hinavSčina nekaterih eselesarsldh
vanje po finejših delih je dnevno večje. Naročil bi ne manjkalo za zimski čas in jasno je, da se finejši izdelki plačajo mnogo boljše, kakor pa navadni. Pričakovati bi bilo torej, da se delavke uživijo v potrebo pouka, ker bodo imele le one same korist in se bode čipkarstvo širilo in izpopolnjevalo vedno bolj in bolj.
Veliko škodo povzroča slabo delo v trgovini in ruši cene do skrajnosti. Slabo vezeni predmeti so v kvar čipkarstvu in prav tako slabi vzorci, ki jih dekleta sama prerisujejo. Vzorec, ki se riše po rabljenem prebodenem »papircu«, izgubi na svoji prvotni lepoti in če gre potem skozi par rok, dobimo nazadnje vzorec, ki ni prvemu skoro nič več podoben. Vprašati se mo-
Za vinski sejem v Ptnju.
Kakor nam pove zgodovina, je v davni prošlosti rimski cesar Pro-bus, rojen v ptujskem okraju, prvi dal zasaditi vinsko trto v sedanjih Halozah in Slovenskih goricah. Od tam se je širila naglo na vse strani in je prav gotovo, da so si rimski vojaki tedanje trdnjave Poetovio (sedanjega Ptuja) v bojih s divjimi azijatskimi narodi — nomadi-zirajočimi na ozemlju današnje Madžarske, kateri so silili do Drave in preko, krepčali ude z dobrim Haložanom in žlahtnim Ljutomer-cem. Pa tudi naši predniki Kelti, kojih dobro ohranjene grobove iz-kopujemo na Hajdini, kot nasledniki Rimljanov, so čislali žlahtno vinsko kapljo. Ravno tako
poznal raznih vrst znamenitega štajerskega vinca, katera se kosajo med seboj v dobroti in finoči, neupoštevajoč pri tem številnih vinskih bratov, od kojih je marsikateri naravnost strokovnjak v poznavanju vina.
Kakor je pa zgodovina prijaznega mesteca Ptuja nerazdružljivo vezana z zgodovino vinske trte — iz davnih časov, pa vse do današnjega dne, ravno tako igra tudi danes Ptuj važno vlogo kot center (središče) produkcije vina in prometa z istim. Nekako v sredini najvažnejših vinorodnih krajin mariborske oblasti, je Ptuj s svojimi dobrimi železniškimi zvezami, do-voljnimi prenočišči itd. itd., že pri-rodno predistiniran za oni kraj, kjer edino je mogoča prireditev v
ramo, ali je večja škoda kupiti do-1 večjem stilu, kakor naj bo to I. bro risan »papirc« za par dinarjev, I oblastna vinska razstava in vinski ali pa ne prodati izdelek zaradi sla- j sejem v Ptuju! be izpeljave, ki jo je zakrivil pre- j Ko sem v letih 1924 in 1925 v slabo prerisani vzorec? V šolah je nekaterih slovenskih časopisih pod dovolj dobrih vzorcev na razpola- j gornjim naslovom propagiral mi-go in tudi trgovci jih imajo. Ni to- sel oživotvoritve vinske razstave
rej potrebe prerisavati jih doma. Pri tem naj se dotaknem še tudi druge strani prerisavanja vzorcev.
Nekateri si omislijo vzorce z veli-
_: __■__________• __
in sejma v Ptuju, se je nepozna-valcem razmeT dozdevala ta ideja kot nekaka neumestna in neizvedljiva utopija. Že več let pred sve-
kimi stroški in zato zavarujejo po- f tovno vojno sta se vršila dva manj-tem te vzorce, da se jih ne sme brez ša vinska sejma v Ptuju, vendar
njihovega dovoljenja prerisati. Taki vzorci nosi jo navadno pečat tvrd-ke in pripombo: »vse pravice pridržane*. Ce se tako zaznamovane vzorce preriše brez dovoljenja posestnika vzorca, je to celo kaznjivo,
takrat nd bilo one nujne potrebe za podobno prireditev, kakor je to sedaj! Stisnjenim v ozke, nepri-rodne gospodarske meje, kjer ne moremo z izvrstnim vinskim pridelkom Sp. Štajerske na svetovni
ker se smatra to kakor neke vrste, trg, da zavzamemo z našimi slove-tatvina. Pri na«- so ti slučaji mogoče'čimi vini ono mesto, katero nam čipkarstvo. Grobe reči se dane« že I brezdvomno pripada, smo bili iz
gospodarskih razlogov primorani gornjo idejo realizirati, t. j. razstaviti naša vina, da seznanimo svet s svojim dobrim pridelkom.
Nepričakovano ugodni rezultati jesenske sadne razstave dn sadne-i sejma v Ptuju so opogumili agilni razstavna odbor, kateremu načeluje vladni komisar ptujskega okrajnega zastopa g. Brenčič s tajnikom g. Sagadinom. Stvari se je resno in vse hvale vredno požrtvovalno poprijelo ter so predpriprave že tako dozorele, da se otvori dne 16. januarja 1927 v Ptuju I. oblastna vinska razstava in vinski 6ejem pod protektoratom velikega župana mariborske oblasti g. dr. Pirkmajerja.
Iz početka so imeli lokalni či-nitelji raznih vinorodnih okolišev mariborske oblasti utemeljene, pa tudi neutemeljene pomisleke glede kraja prireditve. Vendar se je po resnem prevdarku in razmišljanju prišlo do logičnega in edino pravilnega zaključka, da je prireditev oblastne vinske razstave in sejma mogoča samo v takem kraju, kjer so za prireditev, ki mora imeti velikopotezni značaj, uprav vsi potrebni predpogoji podani 1 Ptuj je razventega od vseh strani lahko dostopna točka, kakor za producente, tako za kupca ter bode na tej razstavi n. pr. Pekrčan, Ljutomerčan itd. prišel baš do svoje največje veljave. Zategadelj bodo zastopani na razstavi vsi vinski okoliši mariborske oblasti z impozantnim številom razstavljalcev in ima razstavni odbor že danes ogromno dela.
Odveč bi bilo poudarjati, da bode v Ptuju najlepša prilika za vsakega gostilničarja, da spozna in primerja razne tipe slovečih štajerskih vin! Tukaj bode lahko navezal trgovske stike direktno z vinogradniki ter se preskrbel z dobro in ceno vinsko kapljico, po okusu in kakor jo potrebuje. Zaprošeno je razventega za polovično vožnjo po železnici in tako bode lahko vsakdo brez velikih stroškov (kar igra dandanes precejšnjo ulogo!) dosegel zaželjeni cilj!
Agilnemu razstavnemu odboru pomaga zlasti ravnatelj vinogradov štajerske hranilnice, g. Majcen in drugi vesčaki. Razni odseki razstavnega odbora delajo s polno paro ter imajo veliko oporo v srez-
kem poglavarju g. dr. Vončini in županu mesta Ptuja, g. dr. Sen-čarju.
Pričakuje se rekordni obisk. Saj je to tudi razumljivo, kajti take razstave v Sloveniji še ni bilo in bode vsak obiskovalec prijetno iznena-den. — Na svidenje v Ptuju.
Emeran Stoklas," Prevalje.
Jurklošter. Dne 16. t. m. je po službi božji v tuk. osnovni šoli predaval kmetijski referent Wernig iz Laškega o raznih aktualnih gospodarskih vprašanjih. — Težko je -bilo v tem od prometa tako oddaljenem planinskem kraju, v katerem ljudstvo še malo pozna stvarno in nepristransko gospodarsko delo, pridobiti kmetovalce za strokovno predavanje. Kljub temu pa se je odzvalo pozivu predavatelja in kmetijske podružnice okoli 30 kmetovalcev. Z nezaupanjem in nepazljivo so sprva sledili poslušalci začetnim izvajanjam predavatelja, ko pa so kmetovalci spoznali, da gre za resno in nepristransko gospodarsko stvar, so vsi do zadnjega vztrajali do konca tega strokovnega predavanja, ki je trajalo nad dve uri. — Pri tej priliki smo uvideli, da je mogoče pridobiti tudi zaupanje najnezaupljivejšega gorskega {kmeta, ako pride človek k njemu kot prijatelj, učitelj in odkritosrčen, nesebičen svetovalec. Upamo, da se bo število poslušalcev pri prihodnjem kmet. predavanju ali j tečaju podvojilo in potrojilo in da se bodo tečaja udeležile tudi gospodarskega pouka posebno potrebne kmečke gospodinje. Gospodarski položaj hribovskih kmetovalcev je izredno težak, kriza je dosegla že vrhunec, raditega nam je gospodarski pouk in kmečka samopomoč dvakrat potrebna.
VII. Mednarodni vzorčni velese-jem v Ljubljani od 2. do 11. julija 1927. Urad Ljubljanskega velesejma je razposlal na vsa večja in ugledna industrijska, obrtna in trgovska podjetja prijavnice za udeležbo kot razstavljalec na letošnjem velesejmu, ki se vrši od 2. do 11. julija t. 1. Termin je ugoden, ker je v tem času poset kupcev močnejši, ki zvežejo svojo trgovsko pot na velesejem z istočasnim obiskom naše divne Slovenije. Večina lanskoletnih razstavljalcev zasede svoje stare razstavne prostore. Naproša se vse one, ki imajo posebne želje
glede prostora in udeležbe, da to prijavijo takoj sejmskemu uradu, ki bo vsakemu radevolje in najbolje ustregel, česar pa pozneje ne bo več mogel. Hitra in točna prijava posameznika je v korist celokupnih razstavljalcev, ker se prihrani na delu in denarju, ki se zamore raci-tjonelnejše izrabiti za razvoj intenzivne propagande za pridobitev kupcev.
Statistika dohodnine za 1. 1926.
Delegacija ministrstva financ objavlja uradno statistiko v Sloveniji predpisane dohodnine za leto 1926. Iz te statistike je razvidno, da je bilo v letu 1926 v Sloveniji 31.200 dohodninskih zavezancev, ki so imeli 431,742.000 Din čistih dohodkov. Od teh dohodkov dobi država na davku 20,480.285 J)in, na 10%-nem povisku 291.327 Din, na 15%-nem povisku 420.386 Din, na edinstvenem drž. pribitku 17,907.072 Din, na 30% nem izrednem pribitku 11,729.721 Din, vsega skupaj torej 50,828.791 dinarjev, to je okroglo 50,830.000 Din ali v odstotkih izraženo 11.7% od ocenjenih dohodkov. Predpis dohodnine, poviškov in državnih pribitkov znaša: za mesto Ljubljana 13,074.000 Din ali 25.7%, za avtonomna mesta: Celje, Maribor, Ptuj 8,150.000 Din ali 16%, za Prekmurje 1,674.000 Din ali 3.3%, za vso ostalo Slovenijo 27,932.000 Din ali 55%, torej skupaj 50,830.000 ali 100% od celokupnega predpisa.
Učni tečaji na kmetijski šoli na Grmu. V tekočem in nastopnih mesecih priredi kmetijska šola na Grmu več eno- in dvodnevnih tečajev, namenjenih zlasti za kmetske mladeniče in gospodarje, med njimi: kletarski tečaj, dne 31. januarja; vrtnarski tečaj 3. in 4. februarja; poljedelski tečaj (zlasti: gnojenje, seme, rastlinski škodljivci in bolezni) 14. in 15. februarja; sadjarski tečaj 25. in 26. februarja. Živi-norejsko-mlekarski in čebelarski tečaj se vršita v mesecu marcu, tečaj za pridelovanje krme pa dva dni v maju mesecu. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe na zavodu po možnosti brezplačno prenočišče in hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole in sicer za kletarski in vrtnarski tečaj takoj, za poljedelski in sadjarski tečaj pa do 5. februarja.
Poučna predavanja in izleti. Tekom meseca decembra pr. 1. je priredil kmetijski referent okraja Novo mesto g. Fran M a 1 a s e k : Dne 14. decembra poučni izlet kmetovalcev v Zdenčino na Hrvatskem, kjer so si udeleženci (28) ogledali vzorne naprave 1600 oralov velikega ribogojstva v zvezi z obširno prašičjerejo, govedorejo, perutni-narstvom in vrtnarstvom. — Dne 19. decembra je imel predavanje dopoldne v Žužemberku o izboljšanju travnikov in pašnikov, gnojenju in oskrbovanju istih. Udeležba je bila: 32 poslušalcev. — Istega dne ob priliki občnega zbora podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva na Dvoru ob 2. do 4. ure predavanje o zimskem in spomlad-nem delu v sadovnjakih, pripravi za saditev drevja itd. (28 udeležencev). — Dne 21. in 22. decembra se je udeležil kot predavatelj na tečaju podružnice kmetijske družbe v Št. Janžu na Dolenjskem, obdelujoč tvarino: izboljšanje travnikov in pašnikov v občini; z ozirom na možnost osuševanja je dal navodila za to prepotrebno delo. Drugi dan pa o pospeševanju živinoreje z ozirom na boljše krmljenje, oskrbovanje itd. Na istem tečaju sta sodelovala: g. okrajni kmetijski referent Ambrož iz Krškega iz vinogradništva in kletarstva, in g. Franc Kafol iz Ljubljane iz sadjarstva.
Gospodarski tečaj .v Trbovljah
Dne 12. in 13. t. m. se je vršil v tukajšnji osnovni šoli gospodarski tečaj. Predavala sta kmet. referenta gg. Kafol iz Ljubljane in Wernig iz Laškega. Zanimanje za tečaj je bilo izredno veliko, število udeležencev je rastlo od predavanja do predavanja in je ob zaključku tečaja na-rastlo na 50 oseb. Poudariti je predvsem delavnost predsednika kmetijske podružnice g. Kolenca in njega odlično razumevanje potrebe gospodarske naobrazbe, javno pa je naglasiti in pohvaliti požrtvovalnost in nesebično prizadevanje za dobrobit kmetskega prebivalstva gg. učiteljev Jesiha in Sušnika, ki sta prisostvovala tečaju oba dneva in sta poskrbela za izboren potek tečaja. Požrtvovalnim učiteljem, pionirjem naše gospodarske in posredno tudi splošne kulture, bo izkazoval narod vedno vse spoštovanje in hvaležnost in bo to gotovo uvaževala tudi merodajna oblast.
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CEUU
Stanje hranilnih vlog nad Oin 65,000.000--
V LASTNI PALAČI NARODNI DOM
Stanje glavnice In rezerv nad Oin 4,000.000'-
Sprejema hranilne vloge. — Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle.
Kupuje in prodaja devize in valute.
Podružnici: MARIBOR — ŠOŠTANJ
Svoji k svojim!	Svoji k SVojim!
Kmetje in kmetice, fantje in dekleta!
Kadar kupujete v mesta svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago.
Mag. št. 1001/27,
Javen poziv!
Sklep vladnega komisarja aa mesto Ljubljana it dne 24. decembra 1928, žt. 33913, da zidaj mestna občina v bistveno olajšanje stanovanjske bede večje Število poslopij za stanovanje in da naj v ta namen izda do najvišjega zneska 80,000.000 dinarjev občinske zadolžnice (6% obligacijsko posojilo, vračljivo iz gradbenega fonda ad hoc potom žrebanja v največ 30 polletnih enakih obrokih)j je bil javno razglašen po predpisu ljubljanskega občinskega reda in ni 'bil zoper njega v zakonitem roku prijavljen noben ugovor, niti vložen kak priziv.
Tudi je naletel ta sklep pri našem časnikarstvu brez razlike političnih strank, kakor tudi sploh v vsej ljubljanski javnosti na povsem dobrohotno presojo in bil prav simpatično pozdravljen.
Mestni občini je že znana namera nekaterih činiteljev, ki so pripravljeni pri subskripciji podpisati precej pomembne zneske tega komunalnega posojila.
S pričujočim pozivom pa prosi mestna občina, da bi sploh vsi oni, ki imajo voljo subskribirati, prijavili to nameravano višino svoje subskripoije že sedaj in čim nujnejše mastni občini, katerega ei želi pregleda o tej predsubskripciji zato, ker hoče še tekom januarja 1927 izposlovati pri osrednji vladi dovolilo za izdanje tega posojila s pupi-larno varnostjo in, če mogoče, oprostitvijo od rentnine.
Zato je načelne važnosti, da more občina vladi že pri tej svoji prošnji dokazati izvedljivost zamišljene akcije, to je, da je že danes zagotovljena ugodna oddaja obligacij. Seznam predhodnih prijavitev naj torej, z drugo besedo, služi občini kot važna opora pri njeni prošnji na finančno ministrstvo.
Prijave naj se oddajo pismeno ali ustmeno pri mestnem knjigovodstvu in naj vsak prijavitelj tudi pripomni, ali smo občina njegovo prijavo z drugim vred dati javnosti v vednost, ali ne.
Posebno se obračamo še do onih, ki so po § 23 zakona o stanovanjih (denarni zavodi, zavarovalnice, trgovska, inudstrijska in podobna podjetja) dolžni sezidati stanovanja za svoje uradnike in nameščence.
Program, kje in kako naj se zida, bo občina po pregledu statistike pri stanovanjskem sodišču sestavila sporazumno z intereairanimi krogi, med katere bo v prvi vrsti šteti tudi subskribente.
Tudi se bo v sporazumu z interesenti izdal svojčas pravilnik o oddajanju stanovanj v hišah, ki bodo zgrajene s pomočjo tega posojila.
Ponavljamo končno nujno prošnjo, da izvoli vsakdo, ki misli subskribirati to in pa nameravani znesek brez odloga prijaviti mestnemu knjigovodstvu. Razume se, da to ni še obvezna subskripcija, ampak le pomoček za pregled volje do subskripcije.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 12. januarja 1927.
DIABOLO-SEPARATOR A.B.
(Stockholm — Švedska)
Glavna zastopstvo: LJUDEVIT KLEIN ZAGREB
Rčkoga ul. 5
Telefon 10 — 68.
"TI
Generatorji od 4C0 do 500 litrov s stojalom in brez stojali, zajamčeno najostrejša posnemanje. Stroji za maslo, mlet e posjde za prevažanje mleka, Jeklena in svl cene plombe In vsa ostale potrebifine za mlekarstvo. Zastopstvo:
Vilko Kukec
Ljubljana *
Vers*ovikova ul. 14/1.
1
RESTAVRACIJA
Pod Skalco
Ljubljana, Mestni trg 11
toči vedno sveSe pivo, pristna domača črna in bela vina ter po-streza s fino kuhlnfo.
Za obilen poset se p. n. občinstvu toplo priporoča
Josip Uran.
Modra gallca.
Vsem odjemalcem modre galice nudimo za bližajočo se sezijo najboljšo modro galico, 98-99%, po ceni Din 7'20 franko Ljubljana, proti takojšnjemu naročilu, javite koliko galice rabite. EKONOM, osrednji gospodarski zadrugi v Ljubljani r. z. z o. z.
Kostanjeva drva za lin
neobeljena do 1.20 m dolga, od 10.30 cm neklana kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu, ev. proti akreditvi
Ernest Marine, Celje,
Zrinjskega ulica štev. 4.
Posredovalci dobe provizijo.
Prvovrstnega vi niča rja
z najmanj štiiimi delovnimi močmi sprejme direkcija Srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru za svoje tik Maribora ležeče in 50 oralov obsegajoče posestvo Grajski log. Pismene ponudbe z vsemi potrebnimi podatki do 15. febr.
mm
KMETSKI HRANILNI in POSOJILNI DOM
lata potoa hranilnica »a«. 14.237
reg.
idr.
neom. zav.
Brzojavka: .Kmetski doa". TeMaa Sta*. 347
v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, priti.
Daje: ,,,
Posojila na vknjllbo/proti poroštvu ter ustavi premičnin la vrednostnih papirjev. .' Dovoljuj« kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoJL
Obrestuje
Tloe na	brez od-
| knjižic« v/O povedi
W ; v Čistih
f
- Večje stalne vloge ln vloge v tekočem računu po dogovora.
Preskrbuje: Kavcija, lnkasa, sreCke ba vrednostne papir J« ter Ceke tal ■•kainlce na draga mesta.
Uradne ure s vsak delavnik
od 8.-12.»/a la od S. — 4-Vr
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
v KAMNIKU na Glavnem trgu.