Še nekaj misli o nameravani uvedbi aprovizacije S tistim trenutkom, ko sc jc začela draginja dvigati in je niso mogli zaustaviti prav nobeni ukrepi, je postalo jasno, da sc vsi državni uislužbenci polagoma bližamo ncslutcni in neznani, toda tcžki bodočnosti. Slutnje sc uresničujejo, kajti naš položaj postaja z dneva v dan obupnejši in, z naglimi koraki se bliža čas, ko bomo povsem obubožani in sprolctarizirani, do vratu zadolženi, obstali prcd dejstvom, da je preživljanje — golo prcživljanje sebe in družin z našimi doscdanjimi plačami nemogoče. Težak položaj, v katerega smo zašli prav vsi državrii nameščenci, so uvideli že mnogi odločujoči činitelji in tudi ban g. dr. iMarko Natlačen jc v svojem otvoritvenem govoru ob zascdanju banskega sveta poudaril, da je dcl uslužbenstva proletariziran, drugi del pa živi podproletarsko. In nam kakor tudi odgovornim činiteljem je bilo že zdavnaj stavljeno vprašanje, kako zboljšati to stanje, kako odpomoči povsem obubožancmu državncmu uslužbencu? Iz komunikeja ('entralnega odbora organizacij državnih uslužbencev o sprejcmu pri minisitru za prehrano je razvidno, da se namerava osnovati aprovizacija za vse državne uslužbence in se že razpravlja o praktičncm izkoriščanju dotacije 600 milijonov dinarjcv, določene v ta namen, ter sc obenem žc proučuje način sodelovanja organizacij državnih uslužbencev v vsch odborih, v katcrih se razpravlja o vprašanju preskrbe in prehrane. Prav tako jc razvidno iz komunikeja o sprcjfcmu pri finančnem mjnistru, da jc kredit za organizacijo aprovizacije že zagotovljen. Vsc torej kažc, da se bo delo v tej smeri začelo žc v najkrajšem času. Aprovizacija jc vsckakor zamišljena tako, da bi se z njeno uvedbo omogočila cencjša nabava živil in marda tudi ostalih življcnjskih potrebščin prav vsem državnim uslužbencem. Nastanc pa vprašanjc, ali jc to iz- vedljivo v polni mcri? Ako hočemo povsem objcktivno odgovoriti na to vprašanje, moramo upoštcvati, kod vse so rastrcscni državni uslužfcenci, predvsem učitclji, in kako zelo so mnogi oddaljeni od gla-vnih centrov in od železnice. V takih krajih aprovizacija ne bo mogla delovati in bo njen delokrog brez dvoma omejen le na glavne centre in njihovo najbližjo okolico, okoristiti se z njo sc bodo mogli tudi oni, ki službujejo v krajih ob želcznici. Prav ničesar pa ne bodo imeli od aprovizacije tisti. katerim nabava vseh življenjskih potrebščin povzroča že scdaj najvcčje težave. Oni v tretjem draginjskem razredu, ki žc scdaj plačujejo vsc dražje, se nc bodo mogli posluževati evcntualnih ugodno- sti, ki jih bo nudila ostalim državnim iiislužbencem uvedba aprovizacijc. Drugo vprašanje, ki nas zanima, je kvali1teta blaga. Bližamo se času, ko sfcer nc bomo mogli več mnogo izbirati, toda kljub terrcu je tudi pri mali izbiri upoštevati kvaliteto blaga. Vaakega trgovca sili svoboda konkurence, da predvsem pazi na kvaliteto blaga. In tu je ona kočljrva točka, ki1 prav lahko pokvari zamišljeno akcijo apravizacije. Ta bo namreč stala pred težko nalogo, oskrbeti približno 270.000 javnih nameščcncev in njihovih družin z vsemi ali pa samo najvažnejšimi živIjenjskimi potrcbščinami v času, ko ni vclikc izbire, ko se pojavlja že pomanjkanjt; mnogih živil m ko je uvedba novc trgovinc skoraj nemogoča. Šc eno vprašanjc jc, ki ga bo brez dvoma treba upoštevati. Z uvedbo aprovizacije bi bila vsa ogromna množica državnih nameščencev izločcna iz gospodarstva ostalib slojev. Posledica tega bi bili manjši dahodki drugod in zaradi tega bi se povsem logično zmanjšali tudi davki \m s tem bi bili znižani tudi dohodki državc. In zopet stojimo pred novim vprašanjcm, od kod naj v takem trenutku vzame država sredstva za nadalinje podpiranje tudi tc nove ustanove — aprovi- zacije za državne nameščence. Težko bi namrcč bilo zamisliti, da bi bila tudi ta ustanova obdavčena v taki meri, kot so ostali trgovski obrati, kajti s tem bi narasli upravni stroški, ki taodo najbrže itak pobrali precejšen del za aprovizacijo namenjenega kredita, ira nova ustanova ne bo prav nič ali pa le v najminimalnejši meri ublažila bedo, v katero nais: je prav vse državne nameščence potisnila neznosna in šc vcdno stalno naraščajoča draginja. Ostane še eno vprašanje — nuditi vso pomoč že obstoječim nabavljalnim zadrugam in s tem skušati odpomoči državnim nameščencem v tej veliki bedi. Toda tudi v tem primeru bi bil upoštevan lc del državnih uslužbencev, kajti zelo mnogo jih je, ki niso včlanjeni v nabavljalnih zadrugah. Vsi navedeni razlogi torej povsem jasno kažejo, da bi bilo z uvedbo aprovizacije v tej ali> oni obliki pomagano le delu državnih nameščencev. Iz tega razloga moramo ponovno naglasiti, da vidimo rešitev našega, nad vse težkega in naravnost že obupnega položaja le v fiksiranju cen prav vsem življenjskim potrebščinam in v tem cenam primernem zvišanju prejemkov.