Nasloy — AddrftBii: ^OVA DOBA” St. Clair Av« Cleveland, Ohio (Tel. Randolph 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFPICUL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Delo narave se k;iže v njenih sadežih, delo članov J. S. K. Jednote pa v rasli ia napredita organizacije. j Aa Sctrohd Class Matter April 15th, 1926, at Th* Foot Office at Cleveland. O, Under The Act of March 3rd, 1878. — Acceptance for mailing at »pedal rate of postage, provided for in Section 1J08. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOBER 5TM 1927. — SREDA, 5. OKTOBRA, 1927. VOLUME III. LETNIK III. fET TORNADO ki je zadel mesto VESTI IZ CLEVELANDA > Missouri, je zah '° človeških življenj. Jtiateri!oiev ^ okoIi 500 in l*a V' m? škoda se ceni , bilijonov dolarjev. II četrte], ^ , po , septembra kma- ^sfsto C !l6VU -^e Privi’šal nad m |0> j| ' ou's> Mo., silen tor- iut | * Us‘ je trajal samo pet ^ lar h Posledice grozne. j J (livJal s hitrostjo 80 ho Ul°’ *n opustošil po- j0r .Jllg0^aPadni del mesta. • e IJI'i tornadih že nava- ta izbral pot po nič izbiral med re- oje]1 ik«f avill* prof 3tl®* n \ ‘n ni ielj ^0gatini. Nekateri mestni ls° bili skoro nič pri- dr«god in I kot ^ [ovi„e . 01 zidane tovarne, šole. Prevračal je e tovorne in navad- pa je vihar pome , ,lazkrival borne lesene 'Sto lahkoto in brezob- pse'’ i«ke !°bile 'n potrgal tele- I ZVeze. Vihar se je za- )W V ^4- Put, j. ,' Louisu samo pet iNaljg 4r -'e Preskočil reko atefijj z uničevanjem v Hljn .rnanj ših mestih <3r-i P°sebno v Granite C”".™ ženice, pie gg' l0^ je izgubilo živ- ^Hq086*3, kolikor je ,d°-' Glede ranjencev l>U i lih. je nad 500. V HtnJ^ih’.ki so «a Pri" i j(j listi, najdemo k _ Os'ovansko ime, in to fcii v, Granite City, ,tr % Si hiti pa- ;r° Se je izvedelo o Se’ Je» v°Jni tajnik odre-°^e °a pomoč tisoč PJeDi ^ arinade, ki so na-effers°n Barracks; f^*lica 6. Prišla tudi držav-Č ktfŽ Tmeriška legija in Njene . 'eba je bilo mrtve 0)) lz^°Pati iz razvalin, HbUtSt0Šene dele mesta ^ bj.ge 1 hrano in prenočili L 0rtlovince, katerih s° ^ 25,000. Vojaške ’ 0(ieje e na razpolago šo-^ jav„;r Pujske kuhinje Neniv1 posl°Pij .ie bil° Prenočišča. I 1ieTske vesti roj*' ® i Ol’1’ •r,V str K' Of1, fll*’ \ 'S* 4 He %i^itev“ nekaj važnih %ca Prihodnji seji i StaW, • v druSl. 1 prinaša re- Č' 66tV; sv- Petra ir ,e fuje77~ 4 Sv n Ulntam, se člani S. j( etra in Pavla, št. ?.y e^note pridno pri-■3o jg Pfihodnjo meseč-Hji tobra. Saj so se Hilu Syie udeležili v le-j^k cl°bro pripravno n,.550.100^ vsega re- v pustil. Pod.r' S- K- Jednote, ^ ^^Pectatorjev’’ . e Parke in igri- Na seji Slovenske Narodne Čitalnice, ki se je vršila 29. septembra, je bilo sklenjeno, da se bodo v letošnji zimski sezoni zopet prirejala predavanja kot lani. Prvo predavanje bo meseca novembra. Cas predavanja, ime predavatelja in predmet se naznani pozneje. £ V četrtek 6. oktobra je prvi registracijski dan. Kdor se bo hotel udeležiti volitev meseca novembra, se mora ta mesec registrirati, brez ozira na to, če je bil registriran že prej. # Volitve v mestno zbornico clevelandsko se bodo vršile dne 8. novembra. Volilo se bo vseh 25 koncilmanov. Kandidature so že vložene, in sicer kandidira 23 starih in 57 novih kandidatov. Slovenci, ki smo imeli dozdaj enega koncilmana v mestnem zastopu, imamo letos kar štiri kandidate. To kaže, da si dosti upamo. V tretjem distriktu ponovno kandidira naš dosedanji, vsem poznani slovenski koncilman, odvetnik John L. Mihelich. Nov kandidat v istem distriktu je Anton Garden, ki se udejstvuje v socialističnem gibanju. V četrtem distriktu kandidira slovenski zobozdravnik dr. James W. Mally, ki je med tu-kajžnimi Slovenci dobro po-anan, deloma po svoji zobo-zdravniški praksi, deloma kot direktor Slovenskega Narodnega Doma. Poznamo ga tudi iz gledaliških iger Triglava in [vana Cankarja, in predavanja S. N. Čitalnice. Dr. Mally je tudi član J. S. K. Jednote. Poleg omenjenega kandidira četrtem distriktu še en Slovenec, namreč Anton Vehovec. O njem do zadnjega časa v javnosti nismo dosti čuli. * V nedeljo 9. oktobra priredi pevski zbor Zarja koncert v Slovenskem Narodnem Domu. # Znani slovenski zlatar Mr. frank Černe, ki ima svojo trgovino na 6033 St. Clair Ave., je jdprl še eno trgovino z zlatnino ni muzikalijami na St. Clair Ave. in vzhodni 115. cesti. # V mestni bolnišnici je umrl Frank Penko, star 51 let, doma iz Št. Petra na Krasu. Zapušča enega sina. Za plučnico je umrl 28. septembra 25Metni Joseph* Ponikvar. Zapušča starise" in enega brata v Bradley,! lil.. Pokojnik je bil rojen 'v Sloveniji in je prišel s stariši v Ameriko v starosti dveh let. ^Mv!°Zapadnem ie lfl°N delu Jolietu. m se- k %. Po %, ^^tniv,6 obdane pri I v°litvah bodo iS0(lišču ponovno ®a 2 strani) ZAKLADNICA SOLI V premogovnikih Illinoisa se prične z delom. Iz države Illinois prihaja vest, da so zastopniki unijskih premogarjev prišli z operatorji do sporazuma v toliko, da se zopet prične z delom po stari jacksonvillski plačilni lestvici. Sestavljena je skupna komisija premogarjev in operatorjev, ki bo preštudirala zahteve delavcev in sploh vse tamjkašne premogovniške razmere in podala končno odločitev vsaj meseca februarja. Unijskih premogarjev v državi Illinois je bilo na štrajku okoli 70,000. Štrajk je trajal šest mesecev. Premogarski štrajk v Pennsyl-vaniji in nekaterih drugih državah še vedno traja. V starih časih je pomenila sol neke vrste razkošje, kakor-šnega so si do poljubne količine lahko privoščili le premožnejši sloji. V nekaterih krajih se je sol rabila celo mesto denarja in velikaši davnih časov so večkrat plačevali svoje vojake s soljo. S tem “denarjem” so si potem vojaki kupovali živila in druge potrebščine. Celo v bibliji se sol večkrat spoštljivo omenja. V koliko je sol za človeka potrebna in v koliko ni, glede tega se znanstveniki ne strinjajo. Res pa je, da vsi civilizirani narodi rabijo sol za pripravljanje jedi. Stari Slovani so pozdravili odličnega gosta s tem, da so mu na pladnju ponudili kruha in soli. Dandanes je sol tako poceni, da je ne moremo šteti med predmete razkošja. Pridobiva se jo iz morske vode in iz solin pod zemljo. Mnogo soli se pridobi iz vode Slanega jezera (Salt Lake) v državi Utah; voda dotičnega jezera je namreč mnogo bolj slana kot morska. Marsikje se pa dobi sol tudi na površju zemlje. Ena največjih solin, ki nudi sol kar na površju zemlje, je nedvomno Mrtva dolina (Death Valley) v Californiji. Tam so ogromne solne plasti; ena izmed njih zavzema več kvadratnih milj ozemlja in računi se, da bi sama tista solna plast založila s soljo ves svet za dobo enega leta. Koliko milijonov ton soli počiva v Mrtvi dolini, tega še ni nihče izračunal. Doslej teh solnih zakladov še niso izkoriščali, ker bi se delo najbrže ne izplačalo. Sol je poceni in Mrtva dolina je večino leta skoro nedostopna, zaradi neznosne vročine, ki tam vlada. Vročina je tam tako silna, da je ni mogoče meriti z navadnimi toplomeri, ampak morajo v to svr-ho rabiti posebne termometre, ki registrirajo 130 in več stopinj vročine. V zimskem času pride včasi dež in takrat se na površju zemlje ležeča sol raztopi in površina postane gladka kot steklo. Ko nastopi vročina in vlaga izhlapi, se solna plast strdi v grudovje fantastičnih oblik. Ce nastopi potreba se bodo gotovo začeli izkoriščati tudi iolni zakladi Mrtve doline, s pomočjo moderne znanosti seveda, ki je dozdaj premagala še skoro vsako naravno zapreko, katere se je lotila. To je toliko bolj verjetno, ker Mrtva dolina hrani poleg soli še druge rudnine. Mrtva dolina je popolnoma suha, to je brez vode in marsikateri potnik ali prospek tor je v tistih pustinjah umrl od žeje in vročine. Ena strahota pa je bila Mrtvi dolini že od vzeta. Inženir Eichbaum je pred nekaj leti pripeljal moder ne priprave in začel na nekem kraju suhih pustinj kopati vod n jak. Petsto čevljev globoko so zadeli na močan izvirek hladne in čiste vode. Ostaja še vročina, ki je večino leta naravnost žgoča. Suhi in vroči vetrovi, ki vejejo preko doline od juga proti severu, pečejo oči in ožgejo ustnice in nosnice. Za nimivo je, da se ta strahotna dolina nahaja v Californiji, ki je drugače najlepša država na še Unije. o---------------- Društvo št. 81 J. S. K. Jednote v Braddocku, Pa., obhajalo bo dne 8. oktobra svojo 25-let-nico. LINDBERGH IN NJEGOVA POŠTA IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA Nikdar v zgodovini ni še noben človek prejel toliko pošte kot jo je letalski polkovnik Charles A. Lindbergh! od 21. maja, ko je srečno dovršil svoj prekooceanski polet v| Parizu, pa do 17. junija, ko j p dospel domov v St. Louis, Moj V tem času je prejel nad 3,50®,000 pisem, nad stotisoč telegramov in kablegramov in nacj 14,000 zavojev. In še zdaj pb štirih mesecih od časa naj'večjega navdušenja je več ducatov tajnikov in poštnih kler|cov za-posljenih s sortiranjem Lindberghove pošte. Ko je mladi letalec v Parizu prejel prvo grmado telegramov in pisem, je bil ginjen, jn je bil namenjen prečitati vse to in tudi odgovoriti na vsako pismo in brzojavko. Drugi dan je njegova pošta že toliko narasla, da je ameriški poslanik v Parizu določil zanjo posebno veliko sobo in osem svojih pisarniških moči za ureditav korespondence. Naslednjo | noč so osobje potrojili, toda k|erki so kmalu obupali, da bij' mogli kdaj na vsa pisma odgovoriti. Povodenj pošte se je ponovila v Bruselju, Londonu in Cher-bourgu. Pisma in brzojavke so prihajale od mladih in starih, od mater in deklet, odi vladarjev in prezidentov, od '- učenjakov in trgovcev, od vojjfikov in mornarjev^, pd trem po v in beračev, od klerkov in cestnih pometačev, od vseh narodnosti n iz vseh delov sveta. Ko je Lidbergh dospel v Washington, so mu pripeljali ;ri tovorne avtomobile pisem, ‘bus” telegrafske družbe z desetimi klerki mu je pripeljal telegrame in deset enotonskih tovornih avtomobilov ne bi moglo naložiti vseh zavitkov in zabojev, njemu namenjenih. V New Yorku so se poštni in te-egrafski uslužbenci zamanj trudili, da bi držali korak z vedno naraščajočo poplavo le-talčeve pošte, dasi so najeli mnogo posebnih moči. Izkušen načelnik velike tvrdke more s pomočjo izurjenih stenograf k odpraviti do 200 odgovorov dnevno. S to hitrostjo bi bilo mogoče vso Lindberghovo pošto odgovoriti v nekako sedemdesetih letih. Ako bi se za Lindberghovo pošto namenjeni pisemski papir položil v ravni črti, segala bi ta črta od New Yorka do Den ver j a, Colorado. Ce bi se vsa ta pošta naložila na en sam kup, dosegel bi visokost 10,000 čevljev. Petnajst tajnikov se je v St. Louisu trudilo z Lindberghovo pošto šest tednov, toda odgovoriti so mogli samo na 200,000 pisem. Na ogromno večino pi sem ne bo nikdar odgovora. Večina pisem in brzojavk je seveda vsebovala častitke. V drugi vrsti so bile prošnje za pomoč, opirajoče se na sorodstvo, znanstvo, storjene usluge ali revščino. Več pisem je bilo pisanih s svinčnikom kot s tinto in več iz malih mestec kot iz velikih meset. Štirikrat toliko pisem je bilo od deklet kot od fantov. Večina piscev je navedla svoje naslove, mnogi so priložili tudi fotografije. Vsako peto pismo je vsebovalo kakšen izrezek iz časopisa, vsako dvajseto kakšno pesem. Vsega skupaj je bilo zloženih nad pet tisoč pesmi o Lindberghu. Več kot 400 Lindberghov se je oglasilo in trdilo, da so v so-(Dalje na 2. strani) Škofjo Loko z okolico je zopet obiskala povodenj v noči z 11. na 12. septembra. Utrgal se je oblak nad Blegašcm in Poreznom in vodne mase so se razlile nad Selško in Poljansko dolino. Na deželni cesti je odnesla Selščica most na Praprotnem, dalje je odnešen most čez Soro v Veštru, Balantov in Pamerjev most, Dolenjčev most pod Hrastnikom, most pod Golico in drugi. Strašen je bil pogled na Selško dolino, ki je vsa opustošena. škoda se ceni na več milijonov. Povodnji so gospodarile tudi po Savinjski dolini na štajerskem; prizadeta je bila tudi Zadrečka dolina, to je dolina Drete od Nove Štifte mimo Gornjega Grada, Bočne, šmart-na in Pustega polja do Nazar-ja pri Mozirju. Voda je odnesla mnogo lesa in porušila več mostov. Škoda se ceni n.s> milijone. V Sloveniji v splošnem žito ni slabo obrodilo. Po količini je letina v pšenici zadovoljiva, po kakovosti pa zelo dobra. Produkcija v Sloveniji krije sicer le polovico potrebe konsu-ma, vendar bo primanjkljaj glede žita in moke manjši kakor lani. Tudi glede ječmena je letina v Sloveniji ugodna, glede ovsa odlična; edino rž je nekoliko slabše obrodila. Po uradnih podatkih se je leta 1925, pokadilo v Jugoslaviji 8,915,701 kilogramov tobaka in sicer v cigaretah 44,407,608 škatelj ali 2 milijardi 863,010, 178 komadov cigaret; 3,684, 575 škatelj in zavojev križanega tobaka, 10,241 kg tobaka 7.a žvečenje, 6479 kg tobaka za nosljanje in končno 8577 kg tobačnega ekstrakta. Največ tobaka popušijo Slovenci, v drugi vrsti Hrvati, najmanj pa Srbijanci. IZGUBA DRŽAVLJANSTVA V Lep uspeh jugoslovenskega umetnika. Ko je ameriški avi-latik Lindbergh preletel Ocean, se je mlademu hrvatskemu kiparju O. Neumannu v Brux-ellesu posrečilo, da je napravil skico tega ameriškega heroja. Neumannovo delo se je ta ko lepo posrečilo, da je ameriško poslaništvo kupilo od njega original plakete, izdelane v srebru. Po priporočilu poslaništva, so državni uradi v Zedinjenih državah nakupili plaketo Neumann, ki je pred tremi leti maturiral v Osjeku je letos v Belgiji dovršil svoje študije ter se v kratkem vrne v Jugoslavijo. Naturalizirani ameriški državljani, ki odpotujejo v rojstni kraj ali drugam v inozemstvu, bi morali prav dobro znati, kake so posledice predolgega bivanja v inozemstvu. Ako se naturalizirani ameriški državljan nastani v deželi, kjer se jc rodil, in ostane tam dve leti oziroma pet let v kaki drugi inozemski deželi, on lahko zgubi državljanstvo. Isto velja glede tukaj rojenih Amerikank, ki se se poročile z inozemcem. Vsak ameriški državljan, bodisi po rojstvu ali naturalizaciji, ki je stanoval v inozemstvu nekoliko let in se poda na ameriški konzulat, da se registrira ali da zaprosi za potni list, mora podpisati “affidavit,” v katerem mora navesti vzroke svojega bivanja v inozemstvu. Dasi se to zahteva tudi od Ame-rikanca po rojstvu, vendarle dolgo bivanje v inozemstvu ne postavlja v nevarnost njegovega državljanstva. On izgublja ameriško državljanstvo le tedaj, ako se je naturaliziral v kaki inozemski deželi ali ako je v kaki obliki zaprisegel zvestobo inozemski državi (kot vojak, državni uradnik itd.) Stvar je pa drugačna, v kolikor se tiče naturaliziranega državljana ali pa državljanke, ki se je poročila z inozemcem. Ako je tak državljan stanoval dve leti v državi, od koder izvira, ali pa pet let v drugi ino zemski državi, tedaj se domneva, da je prenehal biti ameriški državljan. Zakon pa mu nudi priliko, da ovrže to domnevo, ako predloži zadostne dokaze, zakaj je ostal predolgo v inozemstvu. Razlogi, radi katerih naturalizirani državljan lahko ostane v inozemstvu čez gori navedeno dobo, so sledeči: a) ako zastopa ameriške trgovske interese, b) ako živi v inozemstvu radi zdravja ali vzgoje, c) ako so ga tehtni razlogi prisilili, da se ni mogel povrniti pravočasno v Združene Države, d) ako zastopa kako priznano ameriško prosvetno, znanstveno, dobrotvorno ali versko organizacijo, e) ako v inozemski državi, kjer se ni rodil, izvršuje kak profesijonalni ali znanstveni 'DxHe na 2. stranM Pastir Mate škaro iz Kijaka je na potu v Solin pri Splitu splezal na drog električne napeljave ter se pri tem dotaknil električne žice. Neki seljak, ki je delal na polju je opazil, kako je iz žice planila silna iskra in zatem, kako je pastir padel z droga. Ponesrečenca so sicer takoj prepeljali v bol nico, vendar je bila vsaka pomoč izključena. VSAK PO SVOJE Profesor Harger v Indiani je izumil stroj, v katerega je treba samo dihniti, pa pokaže natančno če je človek pijan in koliko stopinj nad zero ga ima. To je dobro, toda če hoče profesor izkazati svoji domovinski državi resnično uslugo, naj izumi zrcalo, ki bo pokazalo v pravi luči vsakega političnega graftarja. * Župan mesta Indianapolisa, ki je bil radi podkupovanja obsojen na denarno kazen, mesec dni zapora in izgubo pravice za javne urade za štiri leta, je nastavil svojo ženo za mestnega kontrolorja. Mestni kontrolor zavzame županov prostor, če isti odstopi ali je odstavljen, Politiki v Indiani so že taki, da se vrnejo pri zadnjih vratih, če jih pri prednjih vržeš ven. * Dama neke reformatorske družbe v Indiani se postavlja, da je v pretečenem letu razbila in uničila 12,058 čikov od cigaret in cigar. To iz vzroka, Ja bi jih nedolžni otroci ne našli in se navadili kaditi. Doti-čna družb^ bi boljše storila, če bi najprej očistila državo graftergkih politikov in se šele potem lotila čikov. * Angleški znanstvenik, sir Charles Gregory prerokuje, da se bo v teku enega leta zemlja razpočila, to je, da se bo prav okoli sveta napravila globoka zevajoča brazda. Zdi se, da se bo to brezdno najprej poja vilo v Italiji ali pa v Indiani. ♦ Neki nemški list je nedavno prinesel oglas, da je v Duessel-dorfu na prodaj bakrena banja. v kateri se je bivši kajzer Viljem kopal dne 4. maja 1891. S prodajo bo teško kaj, ker v oglasu ni omenjeno, če je bila banja dobro umita in razkužena. * Neki angleški znanstvenik, ki je preživel več let v afriških gozdih, pripoveduje, da lam-kajšni domačini z veliko slastjo uživajo mravlje, bodisi sveže, pražene ali kuhane. Kaj če bi ameriški poljedelski department importiral nekaj kompanij teh divjakov, da bi očistili deželo koruznega črva! (Dalje na 2. strani) c- “Dalmatinec,” prepir in pre tep. Vesela družba v dalmatinski gostilnici. Večer je že in v svitu električne luči se odražajo barve vina v steklenicah še bolj vabljivo. V lokalu šumi kakor v panju. Gostje se nekaj časa pomenkujejo vsevprek nakar utihnejo, a samo za kratek čas, dokler Dalje na 2. strani JVaJra rasi! V l Društvo “Sinovi Slave” št. 185, St. Michael, Pa. sprejeto v jednoto dne 31 au^usta, 1927. Pristopili so: Stefan Flegar, 27830; Jda Flegar, 27831; Frances Ivak, 27832; Louis Kupres, .27833; Karol Peretin, 27834; .George Serball, 27835; Mijo Siladji, 27836; Steve Sklapan, 27837; Frank Zupan, 27838; Paul Markovich, 27848. Društvo “Betsy Ross” št. 186, Cleveland, Ohio sprejeto v jednoto dne 13 septembra 1927. Pristopili SO I Mirko Florjančič, 27864; Rudolf Gersin, 27S65; Anton Gersin, 27866; Frank J. Kausek, 27867; Joe Kausck, 27868; Frank Kovitch, 27869; Georj?e Ko-vitch, 27870; Christ Mandel, 27871; Joe Nauyokas, 27872; Edward Miklavčič, 27873; Robert Riddle, 27874; Louis Somrak, 27875; Charles Starman, 27876; Maiv Tolar, 27877; Joseph Vidmar, 27878; Frank Zi-bert, 27879. Društvo “Sveti Anton” št. 187, Eckhart Mines, Maryland sprejeto v jednoto dne 23 septembra 1927. Pristopili so: Frank Laurich, 27918; Marv Luznar, 27919; Fenv Sivic, 27920; Anton Sivk, 27921*; Frances Sivic, 27922; Frances Stacin, 27923; Andrej Susman, 27924; Tonv Tomsic, 27925; Helen Lavrich, 27941. **No%)a Doha99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE J1DNOT1 Lastnina Jugoslovanske Xr.ioti.lkt Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cen« oglasov po dogovora Naročnina za Hane $0.73 letno; sa nečlane $1.50, tmstvo $3.00 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Mina Owned end Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY 'Smbteription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on. agreement NOVA DOBA, Naslov xa vse, kar se tiče list«: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. NO. 40. BRATSTVO V PRAKSI IZ URADA GL. TAJNIKA Kot člani J. S. K. Jednote mnogokrat povdarjamo, da smo bratje in sestre med seboj. To bratstvo je najprej izraženo v naših pravilih, ki določajo, da se iz skupne blagajne, v katero mesečno prispevamo vsi, podpirajo bolni člani in da po zatonu njih življenja dobe nekaj .za njimi njihovi sorodniki. Pravila dalje izražajo bratstvo v tem, da določajo strogo strpnost in nepristranost v političnih, verskih in drugih zadevah osebnega značaja. Pravi rodni bratje in še večkrat bratje po organizaciji so mnogokrat najrazličnejših nazorov v zadevah osebnega značaja. Vsled tega pa ni treba, da bi se sovražili in vlačili različnost $sebnih nazorov v zadeve skupnega značaja, ki morajo imeti za vse enake obveznosti in enake pravice. Pri J. S. K. Jednoti se te točke pravil v splošnem zelo točno vpoštevajo, tako od strani glavnega odbora, kakor od krajevnih društev in uradnega glasila. Temu je v veliki meri pripisati lep napredek in mir in zadovoljstvo v organizaciji. Pravo bratstvo pa ima širši pomen kot samo vpošteva-nje pravil. Bratstvu so večkrat po postavi začrtane meje preozke, zato razlije svoje dobrote preko njih. In v takih slučajih se pokaže bratstvo v najlepši luči. Pretečeni teden ste, bratje in sestre, čitali poziv glavnega predsednika J. S. K. Jednote, da po možnosti pomagate svojim bratom, ki so že pol leta na štrajku. Ne vežejo vas k temu pravila; apel je naslovljen na vaša srca, na vaše bratstvo. Unijski premogarji v državah srednjega zapada, vzhoda in deloma na jugozapadu niso hoteli in niso mogli sprejeti znižanih plač, katere so jim ponudili njih delodajalci in tako je prišlo do štrajka. Ako zmagajo, se bo učinek njih zmage blagodejno čutil tudi v drugih industrijah, ako podležejo bo to poraz za delavstvo v splošnem. Njih boj ni samo borba premogarjev za dostojne plače, ampak v prenesenem pomenu tudi boj vsega delavstva za eksistenco, vredno človeka. Res je, da unije po možnosti podpirajo svoje člane, toda ta podpora je vpričo današnje draginje zelo skromna, in prihranki posameznikov, kjer jih je kaj bilo, pohajajo ali so pošli. Pri tem se bliža zima s svojimi brezobzirnim zahtevami. Marsikje že zdaj gleda pomanjkanje v skromno delavsko hišico in mnogokje manjka denarja za plačevanje društvenih prispevkov. I11 če bi nič druzega ne bilo, je ta zadnji vzrok dovolj velik, da se zganemo in pomagamo s prostovoljnimi prispevki, da naši štrajkujoči bratje ne bodo črtani iz organizacije vsled neplačanja asesmentov. Delo v temnih podzemeljskih rovih je naporno, nezdravo in nevarno. To vedo iz lastnih izkušeni tisočeri naši člani in tudi piscu teh vrstic ni neznano. Ako bi premogarji dobivali trikrat večjo plačo kot jo dobe, kadar delajo, ne bi bilo njih delo preplačano. Draginje premoga niso vzrok premogarske plače, ker le majhen del tržne cene odpade na premogarje. Znižanje premogarskih plač ne bi znižalo cene premoga na trgu, ampak bi samo povečalo dobiček premogarskih družb in prekupčevalcev. Marsikaj bi se dalo še navesti v 'potrditev dejstva, da so štrajkujoči premogarji več kot opravičeni boriti se za ohranitev plač, ki so bile v veljavi do začetka štrajka; toda že navedeno bo zadostovalo pri mislečih ljudeh. Naši rojaki so v splošnem dobrega srca in radi pomagajo, kjerkoli vidijo potrebo. In tu je ena tistih potreb, ne morda kje preko oceana, ampak takorekoč pred našim pragom. Kjerkoli so razmere količkaj ugodne* naj skušajo bratje in sestre zbrati kakoršnokoli svoto v pomoč našim štrajku jočim bratom. Vsak tudi najmanjši prispevek je dobrodošel. Vsi prispevski naj se pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jednote v Ely, Minn., odkoder se jih bo razdelilo med najpotrebnejša, po štrajku prizadeta društva. Vsi prispevki bodo priobčeni v Novi Dobi. Bratje in sestre, pokažimo, da nam bratstvo ni samo na jeziku, ampak da isto tudi praktično izvajamo! j ----------o---------’ V VINOGRADU Že grozdje okusilo vino je zrelo in bliskoma s sapo na trs je zletelo, vsega napolnilo, pod srčke se skrilo — in gostoljubno pozdravlja ga mlada gorica s kipečimi nedri, na solncu žareča, in gorniku jasen smehljaj gre čez lica. (Cvetko Golar). Predstoječi iniciativni predlog je bil predložen glavnemu uradu pravilnim potom in v pravi formi. Radi tega je predlog stavljen članstvu na razpravo. V smislu pravil traja razprava 60 dni. Razprava se prične 22. septembra in traja do 20. novembra, vštevši prvi in zadnji dan. Ako bo predlog med tem časom podpiran od ene četrtine društev, potem pride na splošno glasovanje. Vsa društva, ki bodo podpirala predlog, morajo o tem obvestiti glavni urad na formi, katero prejmejo iz glavnega urada. Z bratskim pozdravom Joseph Pishler, gl. tajnik. INICIATIVA Člen VI. točka 1. se glasi: 1. Konvencija sestoji iz vseh posameznih odbornikov jednote ter delegatov krajevnih društev, katere izvoli članstvo posameznih krajevnih društev. Vrši se enkrat na vsaka štiri leta ter se prične drugi pondeljek meseca septembra. Prihodnja konvencija se vrši leta 1928, v Indianapolis, Ind. Člen IX. točki 2. in 4. se glasita: 2. Volitve delegatov za redno konvencijo se morajo vršiti meseca junija ali julija na redni ali izredni seji društva v letu, v katerem se vrši konvencija. Društva, ki ne izvolijo delegata v juniju ali juliju, nimajo pravice do zastopstva na konvenciji. Nominacije so javne, volitve pa morajo biti tajne. Če kandidira tri ali več članov, mora odločiti absolutna večina oddanih glasov; ako ni absolutne večine, morata iti dva kandidata, ki dobita največ glasov, v ožjo volitev in tedaj odloči navadna večina glasov. Vsak kandidat mo-ra imeti absolutno večino, da je izvoljen za delegata, to je, da ima vsaj en glas več kot polovico od vseh oddanih glasov. Kandidat, ki prejme največ glasov za izvoljenim, je namestnik delegata. 4. Tajniki krajevnih društev »norajo poslati glavnemu taj-niku imena in naslove izvoljenih delegatov na vzorcih za poverilnice, katere preskrbi glavni tajnik, najkasneje do 30. julija v letu, v katerem se vrši konvencija. Glavni tajnik objavi imena in naslove delegatov v Glasilu jednote trikrat pred konvencijo. Predlagano, da se zgornje točke premene, da se bodo glasile: Član VI. točka 1. 1. Konvencija sestoji iz vseh posameznih odbornikov jednote ter delegatov krajevnih društev, katere izvoli članstvo posameznih krajevnih društev. Vrši se enkrat na vsaka štiri leta ter se prične zadnji pondeljek v mesecu juliju. Prihodnja konvencija se vrši leta 1928, v Ely, Minnesota. Člen IX. točki 2. in 4. 2. Volitve delegatov za redno konvencijo se morajo vrši ti meseca marca ali aprila na redni ali izredni seji društva, v letu v katerem se vrši konvencija. Društva, ki ne izvoli jo delegata v marcu ali aprilu, nimajo pravice do zastopstva na konvenciji. Nominacije so javne, volitve pa morajo biti tajne. Če kandidira tri ali več članov, mora odločiti absolutna večina oddanih glasov; ako ni absolutne večine, morata iti dva kandidata, ki dobita največ glasov, v ožjo volitev in tedaj odloči navadna večina glasov. Vsak kandidat mora imeti absolutno večino ,da je izvoljen za delegata, to je, da ima vsaj en glas več kot polovico od vseh oddanih glasov. Kandidat, ki prejme največ glasov za izvoljenim, je namestnik delegata. 4. Tajniki krajevnih društev morajo poslati glavnemu tajniku imena in naslove izvoljenih delegatov na vzorcih za poverilnice, katere preskrbi glavni tajnik, najkasneje do 31. maja v letu, v katerem se vrši konvencija. Glavni tajnik objavi imena in naslove delegatov v Glasilu jednote trikrat pred konvencijo. Mi, podpisani odborniki društva sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., potrjujemo, da je bil predstoječi iniciativni predlog pismeno predložen, preči-tan ter soglasno sprejet na redni mesečni seji našega društva, dne 11. septembra 1927. Za društvo sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. J.: Joseph Spreitzer, predsednik, Joseph A. Mertel, tajnik, Jos. J. Peshel, zapisnikar, Frank ErchulI, blagajnik. (Pečat) RAZLOGI Na redni seji meseca avgusta smo razmotrivali o prihodnji konvenciji. Prišli smo do zaključka, da bi bilo umestno, če bi se prihodnja konvencija vršila v rojstnem mestu jednote, kjer se tudi nahaja glavni urad. Do tega zaključka smo prišli vsled tega, ker bo prihodnje leto obhajala naša jed-nota tridesetletnico svojega obstanka. Najbolj primerno bo mogoče proslaviti tridesetletnico obstanka jednote, če se konvencija vrši v rojstnem kraju jednote ob navzočnosti delegacije in nekaterih izmed vstanovite-ljev in ustanovnih članov ter ostalega obilnega članstva v tej okolici. Cenjena bratska društva vljudno prosimo, da naš iniciativni predlog podpirajo, da pride na splošno glasovanje. Z bratskim pozdravom, za društvo sv. Cirila in Metoda št. 1, JSKJ.: Joseph Spreitzer, predsednik, Joseph A Mertel, tajnik, Jos. J. Peshel, zapisnikar, Frank ErchulI, blagajnik. (Pečat) -------o------- JOLIETSKE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) pregledane in preštete. Tako se glasi odločba sodnika Austina. Za mesto magistratnega sodnika je dobil po oficijelnem štetju zadnjo pomlad John J. Nicholson 863 glasov, njegov nasprotnik William Barrow-man pa 743; za komišnerja je dobil David Emery 124 manj glasov kot W. A. Hennessy. Propadla kandidata trdita, da ■io se pri štetju glasovnic godile nepravilnosti in sta zahtevala ponovno štetje. Stvar se bo vlekla približno mesec dni. Devetnajstletni Edward BI ut iz Chicaga se je priznal krivim ropa in je bil po sodniku Hooper ju obsojen od enega do dvajset let v poboljševalnico. Njegov tovariš Ernest Vidmar iz Willow Springsa krivdo zanika in se nahaja na prostem pod $3,000 varščine. ,V jolietskih zaporih se nahaja zdaj 3,025 jetnikov; to je naj višje število v zgodovini, torej tudi nekakšen rekord. Med lepše rekorde spada dejstvo, da imamo najboljšo visokošolsko godbo in najlepšo deklico v Ameriki. _—.—o-------— LINDBERGHOVA POŠTA (Nadaljevanje iz 1. strani) rodstvu s slovečim letalcem. Za prošnjami za pomoč je bilo največje število trgovskih ponudb. Prihajale so od filmskih in gramofonskih družb, od radio kompanij itd. Finančno so segale ponudbe v stoti-žoče in milijone dolarjev. Lindbergh je bil obveščen o vseh teh ponudbah, toda jih je dosledno odklanjal. Za trgovskimi ponudbami je bilo največ ljubavnih. Tisoče in tisoče jih je bilo, toda mladi letalec se ni nikoli izrazil, kako se počuti vpričo njih. Na vsa taka vprašanja se je samo nasmehnil in obrnil pogovor v drugo smer. Mnogo pisem je bilo tudi, ki so se tikala novih iznajdb, bodisi v letalstvu, radio, zdravstvu, trgovini itd. Bili so tudi pozivi, da naj se mladi letalec zainteresira za polet na luno, za komunikacijo z Marsom itd. Pošiljke so vsebovale darila, vse od britev, do avtomobilskih obročev, od “kendija” in robcev, do zlatnine in deman-tov. Vsa vsebina Lindberghove pošte seveda ne bo nikdar znana in objavljena in le na primeroma majhen del iste bo mogoče odgovoriti. Eno pa je gotovo, namreč, da še nihče v zgodovini, niti najmogočnejši vladar, ni dobil v tako kratkem času toliko in tako raznovrstne pošte kot mladi ameriški letalec Lindbergh. o------------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Billy Sunday prerokuje, da pojde svet k vragu. Da bi le Billy šel v nasprotno smer, pa bo dobro. ■ * V Virginiji se je neki E. H. Boush pri delu tako poškodoval, da je več mesecev hodil s pomočjo bergel. Pa je prišel v mesto misijonar prerokinje Aimee McPherson in je Bousha čudežno ozdravil. Posledica tega je 'bila, da mu je družba, v službi katere se je bil poškodoval, ustavila plačevanje odškodnine. Nadaljna posledica je bila, da je Boush zopet pričel rabiti berglje, češ, da je bil uspeh čudeža le začasen. * V Neapelju, Italija, je prepovedano ženskam s kratkimi krili posečati pokopališča. Saj res, vsaj mrtve naj puste v miru ! * Dr. F. Osius, ki je veščak v pridobivanju gumija, trdi, da se mu je posrečilo dobiti gumij iz soka francoskih figovih dreves. Zdaj dela poskušnje s kalifornijskimi figami in upa na dober uspeh. S tem pa seveda še ni rečeno, da je mogoče gumij dobiti iz vsake fige. * Neki newyorški zdravnik trdi, da je mogoče z munšaj-nom odpraviti bradavice. To je verjetno, ker izkušnje kažejo, da munšajn mnogokrat “odpravi” kar celega človeka. * Kansaški državni pravdnik priporoča mladim zaljubljencem, naj se ne objemajo v avtomobilih na glavni cesti, ampak naj zapeljejo avtomobile na stranska pota. čudno, da mora mlade ljudi v Kansasu kaj takega učiti državni uradnik. V drugih državah to že davno vedo in prakticirajo. * V Denverju toži neka ženska za ločitev zakona in kot vzrok navaja, da jo je mož prodal svojemu prijatelju v Los Angeles za $5000. Ta ženska mora biti izredno lepa, ali pa izredno velika bahačka in lažnjivka. * Neki mož v Californiji je povabil gledališko plesalko, da se popelje z njim na sprehod. S seboj je imel nekaj steklenic dobrega'žganja. Kmalu po tem dogodku se je parček poročil. Saj pravim, pijača je že marsikaterega moža spravila v nesrečo! A. J. T. Jugoslovanska Untan*rlJ«u L IMS KaioL Jednoti Inkorporirana I. I««1 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, £»• Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box »61, Ely, Mltm. , Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th A«> tin. *nju an «e\vj >inik, ini, faticr Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadsonri #dbw: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, Ift 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb- 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni od fear: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Cd* 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addiaon Rd., Cleveland, O. io-a„ ely bil Uo Pa 5 fešer itin, ‘kopj eta, aišni] !Pten Jednotmo uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P0^ >; naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja . sednika Dorotneea odbora. ProSnie za snreie.m novih člannv in W1 1 ;etn r°ea itffSt in sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem nevih članov in spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. s Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in 'U membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. CU» Cleveland, Ohio. t)0V; svc rffPlo Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugcsl^ )oj. za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj & 81 ♦airutn hlivrt ifMTci rlruShro TQT ^ v Clevelandu privede 1'*' bra veliko skupno Slovenskem Domu n<1 Ave. l8p K, j< iti Kvj IZ URADA GL iz*1*#, f IZGUBA DRŽAVLJANSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) poklic, ki se ne protivi ameriškim interesom in za kateri poklic je bil vsposobljen v ameriških zavodih. Državni Department poudarja, da treba v vseh teh slučajih podati dejanske dokaze; splošne trditve ne zadostujejo. Vedno pa se polaga velika važnjost na namen dotičnega državljana, da se končno povrne v Združene Države. Ameriška državljanka ne iz- Naši učitelji odhajajo . . . Med njimi gre tudi gospod Albert Ivančič, učitelj v Smesteh pri Kobaridu. Dolgo vrsto let je služil blizu svojega rodnega kraja. Dobro ljudstvo v našem planinskem kraju ga ljubi in ta ljubezen je razsrdila narodnega odpadnika nadzornika Spazzapana v Tolminu, da ga je nagnal daleč od doma v občino Cossine — šolski okraj Alessandria — šolsko skrbništvo Torino — daleč tam ob franc-oski meji. Pregnani učitelj Ivančič ima ženo in kopico otrok. Trpeti mora tudi silno gospodarsko škodo, ker se bavi s čebelorejo na veliko, katero RAZPIS ASESMENTA V T DU ZA $3.00 BOLNIŠKE TOV* Ker sc primanj^i redu za $3.00 dn^v ^ ške podpore vedno., glavni odbor sklc^ k ( Pfg razpiše izredni -1 si cty % določen čas; na $3.00 na mesec in f $ so zavarovani V $3.00 dnevne bolm re. Prvi izredni ^ efii mora plačati v 10 tembru. Vsi člani, ki nfe° p ni v razredu za 3»^* 0 bolniške podpore ji od izrednega ases**1 J Z bratskim pozdl JOSEPH PISHl^ H '»j ‘atu . 1] ■S ill •tis 24 0; »iki »a H Vr H, k Nit; tu, 1 d hit, i s j&JV v li8 »n Io S n ‘‘o ;tl Si, L* % ‘iti O tJ 9111 DOPISI. V h i -v s pota- linn ° v Minneapolisu, L-’Je Po večmesečnem bole-. ,anUrrl s°brat Joe Prešern, eew JUŠtVa št- 109 JSKJ v )jnj^a lnu> Minn. Bolezni po- ini t S° ^li krivi strupeni J folic se J'e nabral na li iterP°S 6m V svetovni vojni, y>\i ,06s.e Je udeležil kot amei-i-to.a a Je že osmi sloven- eJuriSki Vojak’ ki P°čiva ()il6 em Pokopališču. Prvi ikL^U^e^an *z Francije vo-Pa «2ai’ ^rug* Smuk, nadalj-fešei.° l-U Umrli- Pokojni Joe inn nJe bil r°Jen na E1y-au' ,ne 28- septembra 1921 r pai1 smo ir mA v , t ‘n fltfl sta k- tu njegovega ajjjjj, 1 bil eden prvih tu- *Ptpmunase^encev> dne 26. K?? 1927 1>“ "° ^ 0^0Pališču zagrebil si-a Pokojnikom žaluje so- «t ir,Ul ^Va sinčka v starosti iaP!« , 111 OS"— »osnovala osem let. Družina je iitif0tse U na Keewatinu, ka-i >i Je pokojni sobrat vi’nil frtVv, „ . vojne. Njegovo „ »nir. L ^pl ^ ’ J So 'z bolnišnice v Minne- Popeljali v Keewatin. irertlj. VoJaki v uniformah varišad * SVoje8a pokojnega s^°zi mesto preko jzd1 lpeij.° ^°der je bila krsta na Proti Ely, Minn., so «ce rS°vine zaprte in me-»vjj0 'le v žalni obleki po-j(ttf ‘ hC sv°Jef?a meščana, ki slo',|( ^tve V *raje, odkoder ni bil vei-.na Pokopališču v Ely 1 števil'Cas^en- Poleg velike-'8te& a ^ruKih pogrebcev so if„„a udeležil itudi vojaki jateljem in dragim gostom, ki so nas obiskali na naši vinski trgatvi, se v imenu društva Zvon kar najlepše zahvaljujem. člani in članice društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote! Na zadnji prireditvi ste imeli ponovno priliko videti, koliko prijateljev ima naše društvo, kako dober ugled vživa v naselbini. Ponosni smo lahko na to in skrbimo, da društvo ta svoj ugled tudi obdrži in razširi. Dober ugled društva nam more tudi dosti pomagati pri agitaciji za nove člane. Nagovorite vaše prijatelje, če so zdravi in v pravi starosti, da pristopijo k našemu društvu, ako še niso! Res je, da delavske razmere niso preveč dobre, toda kljub temu l^L se tuintam našlo še kakšnega dobrega novega člana, če bi s$ mu pojasnilo stališče naše organizacije, ker stroški pristopa so malenkostni. Povedati je treba, da je naša Jednota gospodarsko trdna in popolnoma nepristranska, samo bratska, brez verske ali politične barve. Bratje in sestre, potrudimo se, kjer vidimo priliko in skušajmo pred zaključkom leta pridobiti še par ducatov novih članov! John Zvezich, tajnik. 0rmi. In bil je ginljiv .s^ rivabi] U2°r’ ^ Je marsikomu ^^d]S°lze v °^’ ko krsta K0-‘’ato zastavo izginjala |ihtei| 6 katere zemlje, ko je fjoiig],*' sorodnikov turobno Wlije ‘ vojaška trobenta . °Vo tovarišu in so nad 4č zagrmele puške. ’3jr)0^ sveže gomile že tt>,VF \V S'°Vensko - ameriški 1^ ^'outz, Smuk in Smre J mnogim drugim, je 4# Nftjj v°jna izkopala pre v« ^ ^udi rojaku in so til/, in "phu Prešernu. Pok oi'i- j Hs vojaške trobente i iet;lS itBfn,..° °dmeval od okoliških 11» itV Zelenih in orume- &iJ0*doy H zdelo se mi je, °c^lnGvap0zneii’ ^oc*a ^ai°s^' Svetovne vojne. Matija Pogorelc. )0: t\ at trSatev Chicago, Ul. društva Št *7 ^4. L.° ^SKJ, ki se je vr- zvecer, je v iio;£Si5‘embr“ Zei° dobro izpadla. L w ^Spik-V zSodovini sloven FUlfk.. *oi eH1, F D$ °^'ad j v Chicagu ni bil 'viw0l)lc>žen. fino urejen in V,sti7-en. Za to gre v rMSedn;fa^Uga društvenemu sobratu And. h Je bilo ^inničarj« in ^.nad 40 K? ev in vini-in oče žu-županja sta bila J^ih.v P°nosna nanje. Po-«^irni u5 bil s svojimi °bortami na svojem " .tiki) ^ ip ‘tat°v” je bilo to-i|rJ,^a Sj) pr°ti koncu vsa po LVv Caeala' Ko ie 1 ^ačpi-.. ncana> ?,'JUCana, je poli- «aI >ittQ levili! . kateri -ie ime ,A Žtije* 0 357, dobil lepe-Tri janjce, ki so , !»!•k Prodaf društveni Pred' ' ^*° le» ; ,na dražbi; Prl‘ Mislili ^uPček. S tem končano. Pa ^°ta nekaj zaploska if^Hq ;Se °Slasi: Kikiriki “•U 'P ice!j ;C *1 r $ 'H & ,’8a ip ;G Petelin drugič za lŽe ,nie^ društveni pred-J' ‘ VSi h H drazbi- Prodani jj'.1, Del; ;.erna^ Petelini, tisti m 0tli> ki niso. 1°.Volj Plesa in dru-«i »J® «voje j‘h je vsak pri' C “^Pili Nekateri sta a tiQ v kot in ko so J^li osvežena, smo fila „ LJub v* moja, kaj kdj veselo razpolože- H L Je i^j]1^1 nekaj podobnih ltl Pol ^ Vseh Vaznovrstne ^aba-laneh. ysem pri- Krayn, Pa. V Proletarcu z dne 22. septembra neki Henry Pečarič iz South Forka otrobe veže, toda zdi se mi, da sam ne ve, kaj govori in trdi. Ne ukvarjal bi se z njim in njegovim dopisom, da se stvar ne tiče naravnost mene, dasi ne omenja imena. Ta naprednjak me je zdaj že drugič napadel. Prvič v hiši sobrata Antona Oshaben v St. Michael, oziroma v Presto, Pa., zdaj pa v listu Proletarec. Pred nekaj tedni sem se podal v naselbino St. Michael, da pomagam ustanoviti novo društvo za J. S. K. Jednoto. Dobil sem pomočjo sobrata Antona Oshaben dovolj novih članov za ustanovitev društva. Ustanovnih članov je bilo več kot sem pričakoval. Ko sem vpisoval zadnjega člana, se je pojavil naprednjak H. Pečarič. Ne da bi bil vprašal za besedo, ali da bi ga bil kdo drugi kaj vprašal glede društva, je začel divje napadati J. S. K. Jednoto in mene. Dejal je, da naj me bo sram, da agitiram za tako ničlo kot je J. S. K. Jednota. Ko sem mu pojasnil, da sem tudi jaz član SNPJ, je rekel, da ga je sram, ker sva sobrata pri SNPJ in da jaz, kot njegov sobrat agitiram za tako nazadnjaško, delavstvu sovražno organizacijo kot je po njegovem mnenju J. S. K. Jednota. (Bogovi vedo, ali je to povzel iz njenih pravil ali iz njenega poslovanja in napredka. Op. ured.) Davil se je tako neusmiljeno, da 'noben ostalih navzočih ni mogel dč besede celo uro. Jaz se' za vse to nisem dosti menil, ker je bil videti pod vplivom hujših sil in kot tak ne odgovoren za svoje, govorjenje. To je prav isti Pečarič, ki se je pred nekaj meseci po nekako tridnevni temperenčni zaobljubi, v nekem listu kazal kot največjega apostola prohibicije. V prej omenjenem dopisu, \ katerem napada mene in J. S. K. Jednoto, piše tudi: “Lepo je pisati za napredek, in ljudem, ki znajo čitati, ugaja.” Da tako je, prijatelj P., ljudje, ki znajo čitati že vedo kaj jim ugaja, in vedo tudi, da take neslanosti in netočnosti kot jih ti zvežeš v butaro dopisa, ne spadajo v dostojen list. List, ki take stvari prinaša, si 'S tem tudi ne bo pridobil na ugledu. Da ima nazadnjaštvo še veliko zaslombe, to rad potrdim, in si cer jo je v fanatikih ene ali druge barve. Dopisnik navaja tudi, da dvema gospodarjema ni mogoče služiti. Mogoče se to nana- ša name, ker sem tajnik pri društvu J. S. K. J. in pri društvu S. N. P. J. Nisem pa tajnik po sili, ampak sem bil izvoljen od članov enega kot dru-zega društva, in člani obeh društev so z mojim poslovanjem zadovoljni. Mogoče dopisnika peče, ker vlada lep mir in sloga med rojaki v Kraynu in bi s svojim namišljenim na-prednjaštvom rad zdražbo napravil. Dopisnik trdi, da sem čital in slišal od mnogih hinavsko pobožnih, da je Proletarec hudičev list, in da moram delati tako “kakor je prav” za delavstvu sovražne interese. To presega vse meje in tu se neha ves sijaj Pečaričevega naprednja-štva. V hiši sobrata Oshabna se ni nikdar nikogar napadalo, izvzemši da je Pečarič nad eno uro napadal mene in J. S. K. Jednoto. O Proletarcu in o drugih listih se še govorilo ni. Jaz sem naročnik Proletarca in še šest drugih listov, torej skupaj sedem listov. In k temu niso prišteti magazini. Nisem štel za zlo dopisnikove napade name v hiši A. Oshabna, ker mož ni bil v stanju kot so navadno trezni ljudje. Ne morem pa molčati na javne napade v listih. Mr. Pečarič je govoril, da je bil sam nekoč član J. S. K. Jednote, ni pa povedal kako in zakaj je pustil društvo in Jednoto. Je li častno odstopil ali so ga pognali iz društva in Jednote, proti kateri zdaj ruje? Tako meni kot nedvomno tudi glavneVnu odboru bi bilo ustreženo, da bi na lep in dostojen način pojasnil, kaj vse je-pretrpel kot član J. S. K. Jednote, da jo je moral pustiti. Anton Ta u želj, tajnik društva Jutranja Zvezda št. 136 JSKJ. Enumclaw, Wash. Tem potom naznanjam vsem članom društva Bratje Svobode, št. 162 JSKJ, da je bilo na Seji 15. septembra sklenjeno, da se bodo v bodoče vršile redne društvene seje vsako DRUGO NEDELJO popoldan (ne več vsaki tretji četrtek). Seje se bodo vršile v navadnih prostorih; začetek ob eni uri popoldne. Matt Petchnick, tajnik. lastnem Domu. Imeli smo že dve seji, na katerih smo ukrepali o naši ideji. Seveda je vsak začetek težak, toda z dobro voljo in vztrajnostjo se da marsikaj napraviti. In ni govora, da bi Doma ne potrebovali. Naša podporna društva morajo zborovati po tujih dvoranah in plačevati visoke najemnine. Poleg tega marsikak prostor, kjer zdaj zborujemo, ne odgovarja tako našim zahtevam, kakor bi lastni Dom, če bi ga imeli. Prihodnja seja družbe za Slovenski Narodni Dom se bo vršila 29. oktobra ob sedmi uri zvečer v prostorih Sons of Veterans Reserves, 224 N. Front St. Rojaki, člani družbe za S. N. Dom lahko postanete z malimi denarji. Agitirajte med tukaj šnimi Slovenci, da se jih kar največ zavzame za plemenito idejo. Ako se ideja Narodnega Doma uresniči, bodo ponosni na naš še naši potomci. Gotovo dejstvo je tudi, da bo naša mladina raj še ostala v slovenski družbi in v slovenskih društvih, če bomo imeli primerne lastne prostore, kjer se bomo shajali. V naselbinah, ki imajo lastne Slovenske Domove imajo več prilike za napredek podporna, zabavna in kulturna društva. Kjer ni lastnega središča, se sinovi in hčere istega naroda odtujujejo med seboj. Zatorej rojaki, zavzemite se za idejo Doma, pridite na sejo 29. oktobra in pridobite za Dom tudi svoje prijatelje. Ne poslušajte nasprotnikov. Začetek je povsod težak in vsaka, tudi najboljša stvar ima nasprotnike v začetku. Anton Jaklič, član družbe za Slov. Nar. Dom. ..Pittsburgh, Pa Člane društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ se vljudno vabi, da se udeleže seje dne 9. oktobra polnoštevilno. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, ki se morajo rešiti na dotični seji. Z bratskim pozdravom Frank Alic, tajnik. Salida, Colo. Na redni mesečni seji dne 18. septembra je društvo sv. Alojzija, št. 78 JSKJ sklenilo, da priredi redno jesensko veselico. Ta veselica se bo vršila 16. oktobra; začetek ob osmi uri zvečer. Kot čitamo v našem glasilu se je letošnja vinska trgatev povsod dobro obnesla, oziroma vsaj tam, kjer so društva JSKJ. Tudi v srebrni Coloradi, oziroma v Salidi se je dobro obnesla, tako da pošten človek lahko dobi čašo poštene pijače pri vsaki slovenski družini. Zato bomo priredili to veselico, da poskusimo kakšno pijačo so napravili rojaki, posebno še člani društva št. 78 JSKJ. Na veselico so vabljeni vsi člani in prijatelji. Vstopnina za člane je 50, za nečlane pa 75 centov. Član, ki se veselice ne udeleži, plača en dolar v društveno blagajno. Torej pridite, da se zopet enkrat skupno poveselimo. Na svidenje 16. oktobra zvečer v dvorani sv. Alojzija (St. Louis Hall at the Smelter). — Z bratskim pozdravom Jacob Evans, tajnik. Reading, Pa. Skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki vidimo, oziroma čitamo, da imajo svoj Narodni Dom, in tako je tudi nas v Readingu prijela želja po Chicago, 111. Po preteku treh mesecev hočem zopet napisati par besed o Jugoslovanskem stavbinskem, posojilnem društvu. Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo je v osmih letih svojega obstanka marsikateremu rojaku pripomoglo do lastnega ognjišči?. Rojaki so začeli spoznavati, da je stvar velikega pomena in so pristopali, ter še danes pristopajo k temu društvu, ki je edino, da pomaga pri nakupu, kadar si človek namerava preskrbeti svoj lastni dom. Premoženje tega društva je znašalo konci junija $293,937.-39, iz česar se vidi, da je društvo na dobri podlagi in da so vse vloge dobro obrestovane. Konvencija stavbinskih, posojilnih društev v državi Illinois se bo vršila 11., 12. in 13. oktobra v Oak Parku, 111., in sicer bo to že 48. zborovanje. Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo bo poslalo delegata, da nas zastopa, in upam, da Dodo tudi ostala slovenska društva te vrste to storila, ker taka zborovanja so velikega pomena za delavca. Dovolj je še rojakov, ki niso še člani enakih društev, in te vabim, da pristopijo, ker bo to v njihovo lastno korist. Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo bo otvorilo svojo 36. serijo delnic v petek 7. oktobra, 1927, ob sedmi uri zvečer v dvorani S. N. P. Jednote na 2657 S. Lawndale Ave., kjer se vrše seje vsaki petek zvečer. Torej pristopite k našemu društvu in vzemite nekaj delnic, ker s tem boste koristili sebi in boste ob enem član pre-koristne organizacije. Za na-daljna pojasnila se obrnite na tajnika Josip Steblaja, 2636 S. Ridgeway Ave., ali pa na katerega drugega uradnika pri seji. Za publicijski odsek: John Zvezich. Pa. Na dnevnem redu bo med drugim tudi razmotrivanje o iniciativi, ki je sedaj na razpravi, namreč o premestitvi konvencije. Vsak član naj bi pazno prečital in preštudiral v iniciativi navedene točke. Nadalje sporočam članom, da mi je društvo dne 17. septembra dalo zaupnico s tem, da mi je poverilo še blagajniški urad, tako da bom do novega leta opravljal tajniške in blagajniške posle. Važno je, da se vsi člani udeležijo prihodnje seje, da bodo slišali o stanju blagajne in o prebitku zadnje veselice. Ako ima kateri član ali članica kakšno pripombo ali vprašanje, naj to na seji pove, ker bom drage volje odgovoril in tudi popravil, če bi bila kje kakšna pomota. Nadalje poživljam 'vse članstvo, da dela za napredek našega društva in rast naše vzorne J. S. K. Jednote. čas beži in še samo tri mesece je tega leta, ko imamo prosto pristopnino za nove člane, in sicer za odrasli in mladinski oddelek. Vsak zdrav in značajen rojak se do 45 leta lahko zavaruje od enega do treh dolarjev dnevne bolniške podpore in od $250 do $2,000 smrtnine. Poleg tega daje naša Jednota še mnogo druge ugodnosti, tako da je ne prekosi nobena druga jugoslovanska podporna organizacija. Na tem mestu se moram tudi lepo zahvaliti vsem, ki so se udeležili naše veselice dne 10. septembra in s tem pomagali naši blagajni. Pri podobnih prilikah bomo skušali uslugo povrniti. Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! Anton Zidanšek, tajnik in blagajnik društva Sloga, št. 174 J. S. K. Jednote. paj. Pa sem morda rekel preveč, ko pišem o tisočakih, toda doli imamo še vedno čas pustiti,, da še tisti, ki je bolj delaven v pridobivanju novih moči ne prestraši. Z moje strani bom sedaj napravil mobilizacijo za mladinski oddelek, bodisi z uspehom ali brez uspeha — napravil jo bom. In če mi pride še kakšen večji nasproti, se ga ne bom branil, če je vreden našega imena. Tako gojim skromno upanje na one, kateri so mi obljubili, da mi bodo pomagali, da se ta nada v dejanje spremeni. Tako bom prišel do druzega honorarja, ki bo še več vreden kot prvi. Z bratskim pozdravom, Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71, J. S. K. J. Sharon, P». *-jr*’ ■ r r ‘i • Člane in članice društva Sloga, št. 174 J. S. K. Jednote poživljam, da se\ polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se vrši 8. oktobra, točno ob sed-I mi uri zvečer v Slovenskem Do- Collinwood, O. Zadnjič sem dobil honorar v obliki opomina, da se naj večkrat oglasim potom našega glasila s primernim gradivom, češ, škodovati ne more, pomaga pa če že ali ne. No, saj res, škodovati ne more, ker kvarne reči pridejo do plota, tam pa doživijo nečasten konec v košu. . . “Piši kaj!” To je tako lahko reči kot stoloravnatelju poklicati človeka k besedi na oder, da tam govori slavnemu občinstvu zbrano, modro in navdušeno. Občinstvo si hoče dlani razbiti s ploskanjem, stolorav-natelj pa mu ob koncu roko stisne v zahvalo. Nato hitro pokliče druzega, tretjega in tako naprej, celo verigo. In vsi navadno tepejo po tisti slami. Marsikateremu navzočemu preseda, koliko trpijo pa še le mu-čeniki-govorniki, ki so prisiljeni splezati na malo Golgato! Načrt je lep, večer se krsti za zabavni večer, nazadnje se pa vse tako “scmari,” da ni za nikamor. S tem ne mislim nikogar kritizirati ali mu coklje na podplate vezati, ampak samo izrazim svoje mnenje o takih zabavah ; saj so se v podobnem smislu izražali že nešteti drugi. To omenim kar mimogrede, v zvezi s pozivom “piši kaj,” ker je nekaj podobnega kot če je govornik pozvan k besedi. In mu noben ne predpisuje kaj mora govoriti. Morda pa to bolj vleče, ako se veliko število ljudi zbobna skupaj; toda če imajo zabavo ob takšnih prireditvah, naj se vsak sam vpraša. Za enega bi že bilo snovi, da prerešeta ono, kar smo tam slišali, toda za več — mi pa že sapo jemlje. Društva obhajajo vsakovrstne obletnice, koliko časa že katero obstoji, ter vabijo sobrate od vseh vetrov, kot da edino v tem tiči ves razvoj dotične organizacije, češ, to je reklama, V svoji bližini pa ima prijatelje in znance, pa se mu ne ljubi žrtvovati, da bi jih pridobil za Jednoto. Ne iščimo tam, kjer ni, kjer ni druzega kot strošek, ampak požurimo se vsi, vsak Waukegan, 1*1. Člane društva sv. Rok?,, št. 94 J. S. K. Jednote prosim, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 9. oktobra. Za rešiti bo več važnih zadev in bodo ob enem predloženi tudi trimesečni računi. Opominjam člane, ki so zaostali z asesmentom, da poravnajo svoj dolg in od zdaj zana-prej redno plačujejo. Na seji meseca avgusta je bilo namreč sklenjeno, da društvo založi za člana samo en mesec. Kdor ne plača drugi mesec do 25. bo suspendiran. Apeliram dalje na vse člane, da malo pogledajo okoli, če ne bi bilo mogoče tu ali tam pridobiti kakšnega novega kandidata. Zdaj je lepa prilika za zavarovanje v naši strogo nestrankarski organizaciji, kajti do konca leta je še prosta pristopnina; poleg tega plača društvo stroške zdravniške preiskave. Clan, ki pridobi in predlaga novega kandidata in je isti sprejet, dobi še za vsakega dva dolarja nagrade v gotovini. Stariši, ki še nimate vpisanih vaših otrok v mladinskem oddelku našega društva, vpišite jih zdaj, kajti tudi za otroke je prosta pristopnina. Samo 15 centov tekočega asesmenta plačate, to je vse. Niti tri mesece nimamo več do konca leta. Torej, požurimo se, bi’at-je in sestre, da bomo ob novem letu s ponosom zrli na društvene uspehe preteklega leta! Z bratskim pozdravom Joseph Petrovčič, tajnik društva št. 94 J. S. K. J. v» vvv' '\' N. P. Jednote pripravlja za vprizoritev igre v treh dejanjih. Ta igra se bo priredila v nedeljo 9. oktobra ob osmi uri zvečer v dvorani sv. Jožefa. Po dolgih letih se je narod pričel dramiti. Misel za Narodni dom se je sicer že večkrat sprožila na sejah različnih društev, pa je navadno sčasoma zaspala. Zdaj je pa društvo Orel zavzelo malo boljšo akcijo. Glavno vprašanje je bilo še vselej glede denarja. Da se tej stvari odpomore za začetek, je članstvo dovolilo, da se čisti dobiček od igre z dne 1. maja naloži v posebni fond v to svrho; tako tudi vsi nadaljni dohodki od bodočih iger in zabav. Opozarja se vsa jugoslovanska društva v naselbini, da začno z enako akcijo. Ob enem je želeti, da se rojaki prihodnje igre v polnem številu udeleže. Isto velja za rojake iz sosednih naselbin. Za publicijski odbor: Frank Pechnick, 1232 Eiler Ave., Pueblo, Colo. Cleveland, O. Članicam društva Jutranja Zvezda, št. 137 J. S. K. Jednote naznanjam, da sem se preselila iz 1202 Norwood Rd. na 1153 E. 167th St. Uradno društveno delo bom opravljala na 6409 St. Clair Ave., v Slovenskem Narodnem Domu, staro poslopje, soba št. 6. Uradne ure bom imela vsaki pondeljek, vsako sredo in vsaki petek od polu sedme do osme ure zvečer. Trikrat na teden boste imele dosti priložnosti za sporočiti, kar bo društvenih zadev. Društveni asesment bom tudi pobirala vse te dneve, kar jih pride do 25. v mesecu in pa kadar imamo redno društveno sejo, vsaki četrti četrtek v mesecu. Če bi se pripetila bolezen v dnevih, ki niso uradni, pridite na moje stanovanje ali pa mi pismeno sporočite. Kadar sporočate o bolezni, ali se javite zdrave, lahko rabite katerikoli naslov, to je uradni v Slovenskem Narodnem Domu, ali mojega stanovanja, to je 1153 E. 167th St. S sestrskim pozdravom Mary Bradach, tajnica. Hermine, Pa. Ker se nihče ne oglasi iz naše naselbine, naj jaz napišem par vrstic. Tukaj okoli je sama premogarska industrija, dela se pa različno. Nekateri rovi obratujejo vsak dan, nekateri po dva dni v tednu, nekateri nekaj več. Zaslužimo pa komaj za živež, posebno kdor ima družino. Na zabave ne moremo dosti misliti. Edina zabava je v veseli družbi, a drušba ne more biti vesela, če ni kakšne pošte- ■ j / * T j ne kapljice na razpolago. Seveda, za delavca je vsaka pijača nad pol procenta prepovedana po postavi. Napravili so pa te postave tisti, ki si lahko privoščijo šampanjca in dragih likerjev. Seveda ga lahko pijejo za naše žulje, če ne drugače, gredo pa preko meje. Dobro je, da bogatini ne morejo napraviti takih postav, ki bi določevale, da sme tudi smrt pobi rati samo delavce, ne pa bogatašev. Tako smo si vsaj v enem oziru enaki. Člane društva Veseli Slavček, št. *154 J. S. K. Jednote opozarjam, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se vrši v navadnih prostorih dne 9. oktobra ob dveh popoldne. Imamo več različnih točk za rešiti. Pozdrav vsem sobratom! Frank Vozel, predsednik društva št. 154, J. S. K. Jednote. Puebio, Colo. “Za Narodni dom!” Tako se čuje po naselbini, odkar se dramski odsek društva Orel, S. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da se je za vedno poslovila od nas ljubljena hčerka, oziroma sestra Frances J. Čuk, po triletnem bolehanju, v cvetoči dobi 16 let. Pokojnica je bila rojena v marcu 1912 tu v Waukeganu in spravila jo je tuberkuloza dne 16. septembra. Pogreb se je vršil po katoliških obredih in ob veliki udeležbi 19. septembra. Pokojna Frances je bila članica Mladinskega oddelka dr. št. 94 JSKJ in se pri tej priliki najlepše zahvaljujemo društvenemu predsedniku in tajniku za.ves trud in skrb. Zahvalimo se dalje za pomoč in naklonjenost družinam John Gostiša, Joe Belec, Ant. Bespalec, Frank Belec. Dalje hvala za darovane vence in cvetlice družinam Val. Belec, Frank Belec, Ant. Nagode, Martin Mesec, Stefan Dolenc, Jack Mesec, Frank Petrič, Joe Cuk, Mrs. Brence, Mrs. Jose Prebil, Mrs. Mary Šebenik, Mrs. Jose Velkovrh, Mrs. Sylva Heraver, Mrs. Jose Drašler, Mrs. Ogrin, Miss Anne Kranjc, Miss O’Dannel in Miss Dawson (učiteljici) in Mr. F. Deyol. Najlepša hvala vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile za pogreb, vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti in sploh vsem, ki so nam na en ali drugi način izkazali svoje sožalje in pomoč! Ti pa, ljubljena hčerka in sestra, počivaj sladko v rodni zemlji, katero bodo krasile cvetlice! Prihranjena so Ti bila mnoga razočaranja sveta in (Dalje na 4. strani) »♦»»»»♦»♦»♦♦♦♦'♦»♦»♦♦♦»'I"! i t I'H HU| 11 i L. N. TOLSTOJ HADŽI-MURAT Poslovenil Vladimir Levstik (Nadaljevanj*) “Kam ste namenjeni?” je vprašal. “Pogledati moram, kaj dela atari,” je odgovorila priljudno. Daai je iskreno in odločno zavračala Butlerjevo dvorjenje, ji vendar ni bilo prijetno, da jo je; ves poslednji čas izbegaval. “Kaj bi gledali, ko pride sami.” “Saj to je: ali pride?” “Nu, ako ne pride, ga prine;!o.” “Baš tega se bojim; to vendar ni lepo! Tak naj ne hodim?” “Ne, nikarite. Rajši pojdiva domov.” Marja Dimitrijevna se je obrnila' in krenila vštric But-lerja proti domu. Mesec je svetil tako jasno, da se je zdela glava sence, ki jo je spremljala jpokraj ceste, kakor obdana s sijem. Butler je opazoval ta sij; hotel ji je povedati, da mu še vedno ugaja, pa ni vedel, ‘kalro bi začel. Ona je čakala, kaj poreče. Tako sta prišla molče skoro tik do doma, ko so pridirjali izza vogala jezdeci. Bil je oficir z oddelkom voj-nikov. “Kdo je neki to?” je dejala Marja Dimitrijevna in stopi la v kraj. Mesec je svetil došlecu za hrbtom in Marja Dimitrijevna ga je spoznala šele tedaj, ko je prijahal malone tik do njiju. Bil je oficir Kamenjev, ki je slu,žil prejšnje čase skupaj z Ivanom Matvejevičem; zato ga je Marja Dimitrijevna poznala. “Vi ste, Pjotr Nikolajevič?” se je obrnila k njemu. “Nihče drugi,” je rekel Kamenjev. “O, Butler, zdravstvuj-te. Ali se vam še ne spi, da se izprehajate z Marjo Dimitrijev-no? Le glejta, Ivan Matvejevič vama že pokaže. Kje pa je?” “Saj slišite,” je rekla Marja Dimitrijevna, kažoč v tisto stran, od koder so se razlegali zvoki turškega bobna in petje. “Popivajo.” “Kdo popiva? Vaši?” “Ne, iz Hasav-Jurta so prišli, pa jih naši goste.” “A, to je dobro. Morda dobim tudi jaz še kaj. K njemu moramo itak le na minuto.” “Kako, ali imate opravka z njim?” je vprašal Butler. “Imam zadevico.” “Dobro ali slabo?” “Kakor jo pogledate. Za nas je dobra, za nekoga slaba.” In Kamenjev se je zasmejal. Med tem je dospel Kamenjev s pešci vred do hiše Ivana Matvejeviča. “Cihirjov!” je kriknil Kamenjev kazaku. “Zajaši semkaj.” Donski kazak se je ločil od ostalih in prijahal. Bil je v običajni donski uniformi s škornji in plaščem; za sedlom je ime) bisago. “Nu, dobodi tisto stvar,” je rekel Kamenjev, stopaje s konja. Kazak je tudi zlezel s konja in potegnil iz bisage vrečo z nečim okroglim. Kamenjev je vzel vrečo kazaku iz rok in segel vanjo. “Tak naj vam pokažem novost? Nikarte se ne ustrašite,'-se je obrnil k Marji Dimitrijevni. Kaj naj bi se strašila?” je rekla Marja Dimitrijevna. “Evo,” je dejal Kamenjev; izvlekel je človeško glavo in jo podržal v polno mesečino. “Ali jo poznate?” Bila je obrita glava z izboklinami lobanje nad očmi, črno pristriženo bradico in izpodrezanimi brki; eno oko je bilo odpr-to, drugo napol priprto, obrita lobanja okrvavljena in razsekana, toda ne preklana, in nos poln strjene črne krvi. Vrat je bil omotan s krvavo brisačo. Vzlic vsem ranam glave je imela črta posinelih ustnic otroško dobrodušen izraz. Marja Dimitrijevna je pogledala; brez besede se je obrnila in naglo odšla v hišo. Butler ni mogel odtrgati oči od strašne glave. Bila je glava baš tistega Hadžija-Murata, s katerim je še nedavno preživljal večere v tako prijateljskih pomenkih. “Kako je to? Kdo ga je ubil? Kje?” je vprašal. “Popihati jo je hotel, pa so ga dobili,” je rekel Kamenjev, vračaje glavo kazaku, in stopil z Butlerjem v hišo. “Poginil je junaško.” , “A kako, le kako se je zgodilo vse to?” (Dalje prihodnjič) RAZPRAVE O INICIATIVI Indianapolis, Ind. Člani društva Sloga, št. 166 J. S. K. Jednote v Indianapolisu, Indiana, smo na izvanredni seji, ki se je vršila 25. septembra, razmotrivali o iniciativnem predlogu društva sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. Jednote v Ely, Minnesota. Po vsestranski razpravi smo prišli do zaključka in sklepa, da podpiramo predlog iz sledečih razlogov: Ker se nam zdi umestno, da omenjeno društvo in Jednota obhaja z vsemi delegati in glavnimi odborniki vred tridesetletnico obstoja tam, kjer je rojstni kraj in sedež Jednote; ker baš v mestu Ely je posijalo solnce in razsvetlilo ustanovitelje, da so dali zdrav začetek danes tako veliki organizaciji; ker v Indianapolisu, Indiana, nimamo .Slovenci' dovolj-, .dobre-. jga prostora, ki bi odgovarjal i potrebam zborovanja velike konvencije. Iz gori navedenih razlogov društvo Sloga, št. 166 J. S. K. Jednote v Indianapolisu, Ind., podpira iniciativo društva št. 1 J. S. K. Jednote, da se prihodnja konvencija vrši v Ely, Minnesota. Članstvo društva Sloga, št. 166 J. S. K. Jednote pa bo apeliralo na delegate prihodnje konvencije, da določijo mesto Indianapolis? za konvencijo leta 1932, ker do takrat upamo, da bomo imeli Slovenci svoj Narodni Dom, ki bo odgovarjal vsem potrebam. Pozdrav članstvu J. S. K. Jednote, od Canade do Mexice, od Atlantika do Pacifika! Odbor društva Sloga, št. 166 J. S. K. Jednote: Joseph Golob, predsednik, S. Škerjanc, tajnik, T. Lovišček, blagajnik. (Društveni pečat) _ Indianapolis, Ind. Jaz, kot najstarejši član in tudi ustanovnik društva sv. Jožefa, št. 45 J. S. K. Jednote v Indianapolisu, Ind., obžalujem clevelandske zastopnike J. S. K. Jednote, ki so, po poročilu v Novi Dobi, št. 39. razpravljali o iniciativnem predlogu društva št. 1, J. S. K. Jednote. Res priporočati ali sklepati je njih prosta volja, ali nazivati nas kukluksarje, pa ni dostojno; tega nisem pričakoval ravno iz Clevelanda. Res so kukluksarji tu v Indiani, pa oni so za sebe, nas dozdaj še niso nič nadlegovali. Governer države Indiane je bil še tako dober, da je daroval §2,500 za novo stavbo Cathedral High School, ki je bila ravno letos dovršena. Prosim ostala društva J. S. K. Jednote, naj to vpoštevajo, da nas ne bodo s kukluksarji nazivali, ker to ni bratsko. (Sobrat Struna se v tem oziru brez vzroka, oziroma vsled malega nesporazum-ljenja razburja. V poročilu o seji zastopnikov društev J. S. K. Jednote v Clevelandu stoji dobesedno: “Mesto Ely ima dalje udobnosti za zborovanje * n bo zborovalcem tudi drugo-rodno prebivalstvo neprimerno bolj naklonjeno, kot je pričakovati od Indianapolisa, ki je pravo gnezdo kukluksarjev, kateri sovražijo inozemce.” Tu se govori o drugorodnem prebivalstvu, ne o Slovencih. Da Slovenci in drugi inozemci niso kukluksarji, to ve vsak, ki ima nekoliko pojma o tej organizaciji. Dalje ve, da kukluksarji sovražijo črnce, katoličane in inozemce. In ne le Amerika, ampak tudi daleč okoli po svetu vedo, da je država Indiana s svojim glavnim mestom bila vsaj do zadnjega časa v skoro izključni oblasti kukluksarjev. Vsak razsoden rojak pa ve, da so Slovenci v Indianapolisu baš tako malo krivi kukluksarske vlade, kot so na primer Clevelandski Slovenci krivi, da se je v državi Ohio ustanovila Anti-salunska liga. Zastopniki clevelandskih društev J. S. K. Jednote prav gotovo niso imeli najmanjšega povoda in namena žaliti Svoje sobrate v Indianapolisu. Kar se je pa govorilo o kukluksarjih, to pa se ne more tikati Slovencev niti v Indianapolisu. niti kod drugod. Op. urednika). Zagotavljam lahko vse, da če bi se brati delegati sestali tukaj, našli bi toliko uljudnosti in postrežljivosti med nami kot kje drugje, ali pa še več. Pozdrav vsem bratom in sestram J. S. K. Jednote! Anton Struna. DOPISI. (Nadaljevanje iz 3. strani) Tvoj spomin ostane v naših srcih, dokler ne pridemo za Teboj. ' Žalujoči ostali: Katie in Mathew Bespalec, mati in očim; Elsie Tosie in Rosie, sestre. Waukegan, 111. dne 28. septembra 1927. Miran." i POZOR! Že več let razpošiljamo dobro zapakirane bakrene kotle, s kapo in cevmi, prav po staro-krajski šegi izdelane, kakor kaže slika, tako, da dobite vse v redu na dom in ste popolnoma brez skrbi. Ti kotli se uporabljajo za prekuhovanje vode, čeravno se lahko rabijo še za kaj druzega. Vedno razpošiljamo tudi najboljše, garantirane starokraj-ske kose, plankače za tesan je in literske steklenice. Za cene se obrnite na nas. Naslov zapišite samo: STEPHEN STONICH, Box 368, -- Chisholm, Minn. Društva J. S. K. Jednote v Clevelandu privede veliko skupno veselico na veder 12. novembra v Slovenskem Domu na Holmes Ave. NEWY0RSK0 GROZDJE Kakor vsako leto skozi zadnjih 7 let, bomo tudi letos razpošiljali newyorško grozdje, modro in belo, in sicer samo na debelo, na vagone. Ako vi sami ne rabite cel vagon grozdja, tedaj se združite z drugimi rojaki in naročilo bo mogoče. Odveč bi bilo povdarjanje, da daje N. Y. grozdje pijačo, ki našemu naravnemu okusu najbolj ugaja. Letošnji pridelek tega grozdja bo znatno manjši od lanskega, toda kakovost grozdja bo nedvomno mnogo boljša. Naše dolgoletne izkušnje v kupovanju in prodaji N. Y. grozdja nam omogočujejo, da moremo svojim odjemalcem vedno poslati najboljše grozdje, kar se ga dobi. Ako si želite letošnjo jesen naročiti eno ali več kar najboljšega N. Y. grozdja, tedaj nam pišite takoj za pojasnila o cenah, pošiljanju, plačevanju itd. Pošljemo jih zastonj. Jugoslav American Corp. 455 West 42nd St. NEW YORK, N. Y. MOZKE in ženske krasne najnovejše ure, prstane, diamante, verižice in vso drugo zlatnino. Dalje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in regalije za društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata: IVAN PAJK 24 Main St., Conemaugh, Pennsylvania. 5000 knjig za 5000 slovenskih družin. ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO ENGLISH-SLOVENE READER SESTAVIL DR. F. J. KERN. Knjiga vsebuj« enčetn« nauk« o Izgovorjavi angleških besed; vaje za učenje angleščine; berila in Članke, pesmi ter kratek angleško-slovensko in slovensko-ansrleški slovar (4,000 besed). NAD 50 SLIK Knjiga j« pripravna zn učenje angleSčin« in slovenfičine. Kupit« jo svojim otrokom. Cena $3.00 s poštnino. Naroča s« pri “Ameriški Domovini/* 0117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 0233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki: donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; irtnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt SU New York, N. Y, Čistimo, barvamo, popravljamo NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na doml J £jimii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiimiiiiii£ | Lepe i tiskovine za vaša društva, za trgovce, S posameznike, za vsakovrst- E ne prireditve dobite vselej 5 I po nizkih cenah | v prvi slovenski unijuki tis- E kami v Zjed. državah, kjer ~ dobite ob vsakem času za- — E nenljivo in E | točno postrežbo Se priporočani druStvom, ro- E jakom, trgovcem za vse pri- E like. Prevzamemo največja 3> kot najmanjša dela. | Ameriška Domovina | 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. 5iimiiiiimiiiimiiimiimiiiimiiimimrc Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY. Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK ▼ Zdrulealk Državah Za božične praznike Skupno potovanje v stari kraj za božič priredi naša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrejšem francoskem parniku ILE DE FRANCE. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Kolander, ki bo skrbel za vse mogoče udobnosti na cevi poti. Nudi se torej vsakemu rojaku najugodnejša prilika. Prijavite se čim prej in nam pišite po nadaljna pojasnila. POŠILJANJE DENARJA Oni rojaki, ki ne bodo šli v stari kraj, se bodo spomnili svojcev v starem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara amerikanska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, da naša banka zanesljivo in hitro izplačuje denarne pošiljke v starem kraju potom lastnih zvez. DALJE NE POZABITE 1. da mi prodajamo šifkarte tudi za vse druge linije in parnike, in da lahko odpotujete “skozi nas,” katerikoli teden hočete, 2 da naša banka sprejema denarne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje po 4%, 3. da dobavljamo denar iz starega kraja, 4. da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdelujemo tozadevne listine, 5. da izdeljujemo pooblastila izjave, prošnje in druge notarske listine. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & CESARK 455 W. 42ND STREET NEW YORK, N. Y. Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh cen in izdelkov dobite pri nas. frank cerne 6033 st. Clnir A»e. in 930 E. 79th St., Cleveland, O. Najnovejši pralni stroj -WOODROW- Pralni stroj “WOODROW" pere žfe deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely. Najhitrejše, najvarnejše pranje na svetu. Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebiui, a vendar are milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara. Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu. Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imetj. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen. Proti gotovini ali na lahke obroke. JOSEPH MANTEL trgovina z železnino in pohištvom, i * / ELY, MINNESOTA. »97 ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh. ^ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, 0p0f<£*j{j vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Am stari kraj. Pišite ali pridite osebno. ELCO THEATER - ELY, MINNESOTA V nedeljo, pondeljek in torek, 9., 10. in 11. oktobra' “BEAU GESTE” nastopi Ronald Colman in vse ostale zvezde. Ena ^ večjih in najboljših slik tega leta. ltvat5 RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Nazna'nja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko strok0 spadajoče posle. 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio- H POZOR! KADILCI! POZOR! . Imamo pravi inportirani Turški, OrSki in Ualkanski TOBAK cigarete in vse druge k temu potrebne stvari po jako nizkih c®n Cene funtu “F. O. B. Pittsburgh” so sledeče: Št. 1. $2.50, št. 2. $1.80, št. 3. $1.40, št. 4. $1.00, in to je br poštnine. a Tudi izdelujemo cigarete, po naročilu z zaželjenimi monogf3 Za več pojasnila se obrnite na: EASTERN CIGARETTE and TOBACCO CO. 504 Wylie Ave. Pittsburgh, Pa. PAUL KLUN MUSIC STORE 5153 Butler St. Pittsburgh, Pa‘ Edina slovenska trgovina v Pittsburghu s Colu111 1 in Odeon ploščami v vseh jezikih, 10 inch 75c, 12 *** $1.25; ako si naročite več kot 5 plošč, vam jih P0^ I mo poštnine prosto. Gramofoni od $15.00 do $300-Pišite po brezplačni cenik. _ Eia#' E513MIMSM POSLOVNO POSREDOVANJE Naša banka si je zadala nalogo, da pomaga ra,a kom vzdrževati poslovne zveze z domovino. e. Kdor ima v starem kraju sorodnike, pride včasih Q, pričakovano v položaj, da jim mora nujno denar F | slati. Dru£i zopet je napravil kupčijo, morda kako posestvo, ali prevzel domačijo, nakar mor11 plačati denar v najkrajšem času. J Hiter prenos denarja je pa v slučajih potreben onim, ki imajo vloge v starokrajskih zavodih ali o11 ki hočejo vnovčiti zapuščine in posojila. n0° Denarna nakazila tja so za razne potrebe, P od tam izvirajo iz raznih poslov. V vsakem slučaju ,i-ra izvršiti banka nalog tako kot je potrebno in za stl p ko najbolj koristno. To pa zamore storiti le bank**’^ ima tako razširjene zveze, toliko denarnega in tako dolgo izkušnjo kot ima vse to Frank Sa State Bank. . gj- Ako ste naša stranka, ste se o tem že prepričal1’ v cer nam pa dajte ob prvi priliki priložnost, da * Vašo lastno korist dokažemo vrednost našega ban ga poslovanja. FRANK SAKSER STATE BANK |V b S S I Ki"" s H i* ®t 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. >o K \\ H Sc Jo So