Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXI. Celovec, 3. svečana 1912. Št. 5. = SHOD = Katol.-političnega in gospodar= skega društva za Slovence na Koroškem se vrši u nedeljo dne ifl. Sebrnarja 1912 ob 3. uri popoldne na Trati pri Cingelcn. Poroča g. poslanec Grafenauer. f Dr. Valentin Janežič. Neizprosna smrt je pobrala koroškim Slovencem zopet moža, ki je stal ob zibeli preporoda slovenskega ljudstva na Koroškem in ki je svojemu zatiranemu narodu posvetil svoje moči. To dejstvo je tem večjega pomena, ker je ta mož dosegel visoko dostojanstvo; ljudje, ki hočejo zlezti na visok klin v državni službi, se nam kaj radi izneverijo. Toda dr. Valentin Janežič ni bil tak mož! Že ime Janežič samo nam je Porok, da je bil dr. Valentin značajen mož in velik rodoljub. Saj je koroškim Slovencem spoštovana Janežičeva rodbina v Lešah pri št. Jakobu v Rožu podarila same vrle rodoljube in za koroške Slovence veleza-shižne može. In dr. Valentin Janežič je bil vrh tega — vojak, c, in kr. nadštabni zdravnik I. razreda. Po vzgledu nepozabnega in za slovensko slovstvo velezaslužnega Antona Janežiča je s svojim tudi že rajnim bratom Šimnona gorel z dušo in telesom za svoj narod. Že Antona Janežiča je podpiral v književnem delovanju in pozneje je pisal za »Besednik« okoli 1. 1870. zelo poljudne članke o higijeni in o zdravljenju z vodo. V družbi z bratom Šimnom in župnikom Kna-fličem je ustanovil v Št. Jakobu prvo poso- jilnico na Koroškem, obenem eno prvih posojilnic med Slovenci .sploh. Do smrti je bil tudi odbornik slovenske posojilnice v Celovcu. Bil je torej začetnik gospodarskega dela na Koroškem, začel je orati ledino. Kot vojak seveda ni silil v ospredje v javnem delovanju, a storil je za ljudstvo mnogo dobrega z dobrim vzgledom, s spodbudo, pa tudi z gmotno podporo. Kot zdravnik je bil veščak v svoji stroki in je bil pri ljudstvu zelo priljubljen. Zelo rad je pomagal svojim rojakom tudi v tem oziru. Takorekoč do zadnjega zdihljeja je ljubil svoj narod z iskreno ljubeznijo in se je živahno zanimal za vse pojave med Slovenci. Z narodom se je veselil ob njegovih uspehih in žaloval ob porazih. Kot častni član občine Št. Jakob v Rožu je še zadnja leta bodil v Št. Jakob v Rožu k občinskim volitvam in zastavil tam vea v gozdnih dolih in vse se je vedno bolj in bolj bližalo; bilo mi je vedno veselo pri duši, ko sem občudoval ta krasen šum gozdov, drevesnih vrtov in hrup drveče lokomotive. Vedno bliže in bliže je prihajal vlak; tamkaj za ovinkom je pričel ropotati po tračnicah, vsak hip je moral biti tu; in res se je prikazal stroj z vzdigajočim se dimom in za njim cela vrsta železniških vozov, ‘obloženih z lesom, premogom. Pri tem pogledu mi je izginilo vse veselje do vlaka, obrnil sem oči proč od njega, le zrl sem na čuvaja, ki je stal z rudečo zastavico kraj mene. Držal se je dostojanstveno, možato. Zrl je v ropotajoč vlak, oko se mu je iskrilo, bil je navdušen. »Striček!« tako sem ga vedno klical, »kako je to, da ste vselej pri vlaku tako veseli in navdušeni?« »Kaj boš ti mali še vedel. Ko boš starejši, boš že razumel moje veselje, kasneje ti bom povedal. Sedaj še ne bi razumel.« »(Zakaj ne?« »Lej no!« Prosil sem ga, a ni se dal preprositi, držal je zase, a ker je kmalu nato odšel iz čuvajnice in se preselil na drugo progo, nisem nikdar izvedel za to njegovo veselje. Po odhodu vsakega vlaka je odšel gledal progo in dostikrat je vzel tudi mene seboj. (Jn je koračil po pragovih, opiraje se z močno palico in včasih je tupatam potrkal s kladivom po tračnici; a jaz sem tekel po stezi kraj proge, kolikor so mi pač dale mo-jc nožiče. Med potjo sva se večkrat ustavila in pričel mi je praviti, zakaj mora imeti rudečo zastavico, zakaj mora včasih priviti kak vijak na tračnicah. Bilo je nekega junijevega dne. Hodila sva po gozdu in nabirala jagode. Kar naenkrat se je on ustavil in globoko vzdihnil. Nekoliko časa je tako’ molčal in nato hitro odšel domov. Nisem vedel, kaj se uiu^ je zgodilo, žalosten sem bil, da ni bil striček vesel. Drugi dan sem zopet prišel k njemu, dobil sem ga, ko je ravno sedel pri čebelah; povedati moram, da je bil Jakob velik prijatelj čebel, in v svojem čebelnjaku je imel včasih do trideset panjev. S strahom in boječe sem pristopil k njemu in plaho sem ga vprašal, zakaj se je bil včeraj naenkrat užalostil. Nekaj časa je molčal in kadil venomer pipo, nato pa je pričel praviti: »Bilo je pred petintridesetimi leti, štel sem takrat ravno petnajst let. Večji sem že bil od tebe. Doma sem bil pri stariših tam nekje na Gorenjskem. Moj oče je bil trden kmet; imel je obširno posestvo, desetero tisoč ljudi in še več bere te knjige. Klerikalizem se vceplja najširšim slojem potom Mohorjeve družbe. Poglejte le letošnji koledar, bojevit je, svest si svojega vpliva in svojega pomena. Naj li bo še naprej tako? Predlagamo naprednim slovenskim krogom: naj se osnuje Ljudska tiskovna zadruga, ki naj za dve kroni izdaja prav tako po tri do štiri lepe in dobre knjige v naprednem duhu. Proti »Družbi sv. Mohorja« — družbo res kulturno, tako da bo pariran vpliv klerikalizma.« — Kdor dosedaj še ni razumel, kaj je liberalizem in kakšno nevarnost da pomeni za Slovence, naj še enkrat prebere zgoraj šn j o notico in jo dobro premisli. Liberalci bi pač vse, kar so duševni velikani ustvarili, radi razdrli. To je vse njihovo kulturno delo! Pri njih je to, kar imenujemo drugi: lepo, dobro, vzvišeno, idealno — klerikalizem. Po nj.ihovem mednarodno-liberalnem mnenju bodo Slovenci le tedaj srečni in močni, Če bodo brezverci. Da bi se teh narodnih pijavk otresli vsaj tisti, ki slovenski narod odkritosrčno ljubijo in mu hočejo služiti! Umrl je učitelj v Vrbi ob Vrbskem jezeru Anton Pirker v Ormožu na Štajerskem, star šele 28 let. Mrliča so prepeljali v Celovec. Veliko predpustno veselico v Celovcu priredi v sredo, dne 7. februarja v veliki dvorani hotela Trabesingar »Narodna Čitalnica v Celovcu«. Spored: 1. Rado Murnik: »Buček v strah u«. Šaljiva igra v enem dejanju. 2. Petje. Nastopi moški sekstet »Narodne Čitalnice«. 3. P 1 e s in prosta zabava. Pri plesu svira vojaška godba c. in kr. pešpolka v Celovcu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K. —-Veselica obeta mnogobrojen. obisk. Posebno se želi obiskovalcev v narodnih nošah. Zmaga pri občinskih volitvah v Vern-hergu. Pri zopetnih občinskih volitvah v tretjem razredu v Vernbergu je naša stran-ak sijajno zmagala. Naših glasov je bilo 183, nasprotnih le 88. To imajo nasprotniki od svoje pritožbe. Najprej so hoteli pr,i volitvah slepariti in potem so se zaradi svojih sleparij pritožili, da je bila volitev v tretjem razredu ovržena. Slava zavednim volilcem! Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu je štela v prvem tečaju šolskega leta 1911/12 24 članov, in sicer 23 Slovencev in 1 Poljaka. Akademijskih ur je bilo 10, in sicer so bili govori sledeči: Tov. Wòlfel: Stališče Cerkve do šole; tov. Kusterle: Ima li takozvana moderna omikana družba kak vzrok jeziti se nad prevratnimi željami socialistov?; tov. Zulechner: Zatirajmo slabi tisk in razširjajmo dobrega!; tov. Verhnjalk: Idealizem in človeštvo; tov. Božič: Organizacije s posebnim ozirom na Koroško; tov. Viternik: Današnja draginja s posebnim ozirom na razmerje kmeta do delavca in glav živine. Poleg mene sta bila še dva bra- | ta in ena sestra, vsi starejši od mene. Ma- ! tere nismo imeli več. Živeli smo zadovoljno in srečno. Zadela nas je naenkrat nesreča, vsled katere smo postali čez noč berači, brez strehe. Prišla je huda ura, strela je udarila v hišo in pogorelo je vse poslopje do tal; živino smo komaj rešili in nekaj obleke. Stali smo v dežju brez živeža, brez strehe. Dobid sosedje so nam, toliko pripomogli, da smo pričeli zopet staviti novo hišo. Pripeljali so nam kamenja, opeke, peska toliko, da je bilo dovolj. Zidanje je šlo hitro izpod rok, ker dobre roke so nam bile vedno na pomoč. Samo lesa je še manjkalo za podstrešje. Nekega dne, bilo je to ravno na neko sredo, in nikdar ne bom pozabil, smo šli z očetom v gozd sekat smreke. Doma je ostal starejši brat in sestra pri delavcih, c(če, drugi brat, jaz in še trije drugi tesarji smo pa šli v gozd. Bilo je takoj pri prvi smreki, katero sta podžagovala oče in brat. Smreka je stala na skali, bila je visoka, debela in gladka. Oče je stal z eno nogo oprt ob nek grm, z drugo je pa klečal na skali. Komaj sta zažagala čez polovico v deblo, kar je prihrul hud vihar, močan zračen tok; ker je stala smreka na skali ravno v neki grapi, stala je čisto sama, zamajal je smreko vihar, zavrtel jo in jo podrl. Z velikanskim hruščem je padla po grapi, tovarnarja; tov. Kand ut : Liberalizem in socialno vprašanje; tov. Malej: Skrb za šoli odraslo mladino, posebno v izobraževalnih društvih; tov. Thaler: Duhovnik in socialno vprašanje; tov. Gril: Zgodovinske pravice Avstrije do Balkana; tov. Vrečko: Nemška liberalna obrambna društva in Slovenci; tov. Rauter: Važnost starostnega zavarovanja kmečkega ljudstva; tov. Kuchling: Slomškove zasluge za slovenski narod; tov. Mlinar: Med ljudsko šolo in vojašnico; tov. Muri: O. Moravskega Lemanski večeri; tov. Sadolšek: Ženska v zgodovini človeštva; tov. Remic: Naše šolstvo. Vsako uro sta skrbela za veselo razpoloženje pevski oziroma tamburaški zbor. Društveni konzulent je bil i letos g. prelat dr. Martin Ehrlich, ki je z velikim veseljem prihajal v našo sredo in nam dajal dobre nauke in nasvete. Bodi mu na tem mestu izrečeno iskrena hvala! Memškcmaciosiaini panama v deželnem dvorcu. Pred nekaj dnevi se je po Celovcu bliskoma raznesla novica, da je izginil Karl Dorner, predstojnik deželnih pisarn v Celovcu. Poneveril je velikanske vsote deželnega denarja in pobegnil. Okoli 50.000 si je prisleparil s ponarejenim poštnim pečatom. Govori se o marsičem, toda kaj je na govoricah resnice in kaj ne, je težko dognati, ker so nemškim nacionalcem, ki nobenega druzega ne pustijo blizu v deželni upravi, usta sedaj zalimana. Sedaj bi bile namestu besede dr. Waldnerja, ki jih je govoril v deželnem zboru za časa poloma centralne kaše: Celo resnico hočemo izvedeti! Kaj poreče na ta škandal, ki se je dogajal v istem času, ko so imeli nacionalci polna usta zaradi nemške centralkase, dr. A. Le-misch, ki se je izrazil, da se mora tisti škandal zasledovati do korenine? — „Šta-jerc“, kaj porečeš nato, boš sedaj tudi tako lagal, kakor za časa poloma centralkase? Za mladeniško knjižnico so darovali: Cč. gg. Fr. Satter 5 K, \'al. Schuttelkopl' 4 K, Iv. Schuster 6 K, Val. Mòrti 5 K, Jan. Vo-lavčnilk 4 K, Franjo Mikula 1 K, Fr. Miki 10 K, Sim. Greiner 5 K, Martin Krejči 5 K, Josip Rozman 5 K, Jos. Fritz 8 K. Iskrena hvala! Prosimo še nadaljnih podpor, ker potreba je velika! Mladinoljubii One čč. gg., ki še sedaj niso odgovorili na pismo, prosimo uljudno, naj to kmalu store, ker poročilo potrebujemo. — Odsek. Velika surovost. Kdor čita »Štajerca«, mora posuroveti. 3. številka je prinesla sledečo, za ženstvo hudo žaljivo notico: »Krave in babe. Krave so začele babe posnemati. Vsak dan se čuje, da je porodila ta ali ona ženska dvojčke ali trojčke. Zdaj pa je vrgla neka krava kmetu Wierer v Chu-divi tri teleta. Pravijo, da je kmet bolj vesel, nego očetje človeških trojčkov. Da bi v tem oziru le krave babe posnemale . . . .« ! zvrnila se je v ravno nasprotno stran kakor ! so jo mislili podreti. Zaprl sem oči, ker nisem mogel gledati groze, ki se je godila pred mojimi očmi. še sem videl, kako se je zavrtela mogočna smreka in padala na Očeta . . . Upal si nisem pogledati na grozno mesto. Z grozo sem se ojunačil in zagledal sem ležati smreko po tleh, in pod njo zmečkanega očeta . . . Bil je grozen pogled! Oče je bil padel na skalo in čezenj drevo; pretrgalo ga je na dvoje, kakor da bi ga prerezal stroj. Deblo ga je bilo pritisnilo na oster skalni rob. Vsa skala je bila krvava . . . Brat je kar strmel in ni se zavedel nikdar več. Revež je zblaznel . . Z ostalimi delavci smo spravili ubitega očeta domov. Žalost je vladala v celi vasi .. . In kadar grem na ta dan v gozd, vselej vidim pred seboj ono krvavo skalo, na njej polovico trupla mojega očeta; gi-oza me obide in žalosten postanem. Tako je bilo tudi včeraj.« In po teh besedah je končal. Obmolknil je, zazrl se je v daljavo, v gozd, kjer je naenkrat izgubil dva svoja draga, očeta in brata. Pustil sem ga v žalostnem premišljevanju in tudi jaz sem potrt odšel domov . . . Nobena ikoličkaj poštena žena ne bo takega lista trpela v svoj hiši. Poštene žene, na vojsko proti vašemu sramotilen! Ponesrečil se je kolarski učenec Ignac Kuhar v delavnici na Velikovški cesti v Celovcu. Prišel je preblizu transmisiji, ki mu je zlomila roko. V sanatorij Marija Pomagaj so prepeljali v ponedeljek, 29. prosinca, celovškega stavbenega mojstra Valentina Miklina. Podvreči se bo moral operaciji na slepiču. Vlak povozil kurjača. Dne 26. prosinca je osebni vlak štev. 25 na celovškem kolodvoru povozil kurjača Alojzija Burgerja in ga znatno ranil. Prijet slepar. V Št. Rupertu pri Celovcu je tamošnji redar aretiral v ponedeljek, 29. prosinca, ob poldvanajstih ponoči v Sol-nogradu rojenega, 281etnega stavbnega risarja Engelberta Schorghoferja, ki je izvršil več sleparij. Izdajal se je za arhitekta in bivšega nadporočnika. Po gostilnah je naredil mnogo dolgov. Osumljen je raznih sleparstev. Podljubelj. V nedeljo, dne 18. februarja, priredimo v »Domu« veliko veselico. Igrala se bo krasna igra »Padar«, vzeta iz kmečkega življenja ter se vrši v Rožu. Ker je igra edina last našega odra in se bo igrala najbrž samo tukaj, zato se nadejamo prav obilne udeležbe. Na pustno nedeljo torej v Podljubelj ! Ukve. (Prva pomoč po požar u.) Prvi, ki je pogorelcem v Ukvah poslal podporo v znesku 3000 K, je bil naš presvitli cesar. Ta denar je bil že v jeseni razdeljen. Pred Božičem so pa razdelili med pogorel-ce nad 5000 K. Prečastita gospoda domači župnik Jožef Kukačka in dekan Valentin Kraut iz Trbiža sta se seveda veliko trudila, da so zbrali toliko vsoto denarja za uboge Pogorelce. Bog jim povrni njih trud! Velikovec. (Politika v šoli.) Ravnatelj tukajšnje meščanske ponemčevalrp-ce p. d. Burgerschule, g. Bohrer, je prepovedal na nadaljevalni šoli slovenskim vajencem slovenske znake nositi. Ti pa so rekli, če jih prepove tudi nemškim, potem se vklonijo, sicer pa ne. Tega si pa ta nemški junak, ki se boji samo Boga — a pardon — in slovenskih znakov, sicer pa njčesar na svetu, ni upal storiti; in tako nosijo naši zavedni mladeniči še naprej slovenske znake. — Pri neki drugi priliki je tudi govoril v isti šoli, kaj le hočejo Slovenci v Velikovcu, saj jih je komaj kakih dvajset odstotkov. G. ravnatelj, ali nimate kaj boljšega opraviti v šoli? Ali je šola za politiko? Kedo hujska? Ali domačini Slovenci, ali tukaj nastavljeni Nemci? Šolske oblasti, odprite oči! Pliberk. (Dopisunu »štimc« v p r e v d a r e k.) Pred kratkim so »štimce« pisale, da so radovedne, kako bo postopala politična oblast pri razdelitvi nekaterih gostilniških koncesij, ki se imajo v kratkem oddati. Bojijo se namreč, da bi ne dobili nekateri Slovenci, ki so postali lastniki gostiln, koncesij. Svetovali bi dopisunu »štimc«, da bi spravil svoje skromne možgane v puhli buči nekoliko v red in si, kadar bo popolnoma trezen, celo stvar bolj prevdaril. Dokler pa njegova bulica, ki je bržkone nemčurška, kar sklepamo iz patentirane neumnosti, ne bo v stanu trezno misliti, povemo mu svoje misli. Te so: nr-vič »štimce« in njih dopisuni so najmanj poklicani politični oblasti namigovati ali jo opozarjati, kako naj postopa pri razdelitvi koncesij. Drugič se čutimo Slovenci v Pliberku in okolici na popolnoma domačih tleh, na zemlji, ki so jo zasedli naši očetje pred 1400 leti, na zemlji, ki so jo obdelovali in branili proti vsem mogočim sovražnikom, z eno besedo na dornaiči lastni slovenski zemlji, na kateri si ne pustimo od nobenega pritepenca kaj ukazovati. Tretjič: Pliberk ni bil in tudi ne bo nemško mesto. Priznamo, da prebiva tudi v Pliberku nekaj Nemcev, pravih pristnih Nemcev, pa zaradi enega fucata Nemcev Pliberk še ni nemško, mesto. Velik del prebivalcev bi se tudi rad štel k Nemcem, ali mi jih nikdar ne moremo prištevati k njim, ker jih poznamo in dobro vemo, da niso in tudi ne morejo biti. Slovenci imenujemo te ljudi nem-čurje ali nemškutarje; to so ljudje, ki so-iz dobičkarije ali nezavednosti odpadli od svojih sorojakov, to so odpadniki, hlapci in kužeki nemškutarskih uradnikov in učite,- Ijev, katerih prva naloga je ustvarjati rod Neznačajnih odpadnikov. Nemec Adolf kartel imenuje v »Deutschsoziale Blatter« te ljudi »Lumpen«. Četrtič hočemo imeti Slovenci mesta in okolice v mestu slovenske gostilne in slovenske trgovine, kajti nočemo biti neumna teleta, o katerih se reče: Die allergròfìten Kalber wahlen ihre Metz-§er selber. (Največ j a teleta si sama volijo svoje mesarje.) Mi smo si v svesti, da so meščani od okolice odvisni in da samo od okoličanov živijo. Če ni vse to popolno-Noa resnica, podaj dopisuniček v »štimcah« Popolnejšo nemško resnico ali pa vsaj nemško odgovori, če: se res pravi: »Deutsch reden heifit wahr reden!« Glavni dobitek 200.000 kron. Dne 15. februarja 1912 je na Dunaju žrebanje 41. državne loterije za civilnodobrodelne namene. Načrt žrebanja izkazuje -1.146 dobitkov v skupnem znesku 625.000 kron, med bjimi glavni dobitek za 200.000 K, nadalje dobitki po 50.000, 30.000 K itd. Vsi dobitki se izplačajo v gotovini. Srečke po K 4-— se dobivajo v tobačnih trafikah, loterijskih kolekturah, menjalnicah, pri poštnih in davčnih uradih itd. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju, je imelo dne 14. januarja t. 1. občni zbor, na katerem je bil sledeči odbor izvoljen: Predsednik: g. Iv. Kvas; podpredsednik: g. Frančišek Vrhovnik; tajnik: g. Ivan Prijatelj; namestnik: g. Ivan Oražem; knjižničar: g. Anton Res-nian; blagajnik, g. Josip Kralj; namestnik: 8- Feliks Kodela; revizorja: gg. Matija Borovnica in Martin Marinč. — Dne 21. januarja je priredilo društvo plesni venček, ki se je prav dobro obnesel. Na Svečnico, 2. februarja pa priredi »Straža« večji zabavni večer s petjem in igro »Domen« v češkem Narodnem domu, XV., Turnergašse 9. Zahvala Podpisani se vsem sosedom in drugim dobrotnikom za stavbni les, kar so mi ga podarili, krmo in žito najprisrčneje zahvaljujem, s kterim so mi priskočili na pomoč, ko sem 24. velikega srpana pogorel. Bog Vam stotero povrni! V Goselnivasi, dne 28. prosinca 1912. — Fl. Rigl p d. Vedenik. Vogiče. V nedeljo, dne 11. svečana, se vrši popoldne po blagoslovu pri »Škofu«, občni zbor našega izobraževalnega društva s primernim govorom in igro »Boj za doto«, prijatelji društva! Tedaj vsi k »Škofu«! — Odbor. Šmarjeta pri Velikovcu. (Živinska k u g a) je v naši občini napravila občutno «kodo, posebno pa, ker 'kmetje ne morejo lahko prodati svoje živine. Vse zdihuje in Težko pričakuje, da bi bili spet odprti sej-Trd- V naši občini ni več kuge. Nastala je pa naenda onstran Velikovca v Št. Petru. Deželna vlada bi prav storila in kmetu zelo pomagala, če bi sedaj dovolila sejme vsaj za tiste občine, ki so kuge proste. Nekaj ta-jSA smo brali v nekem štajerskem listu, da se je tudi tam sejem dovolil za posamez-ne občine, v katerih ni bilo kuge. Sedaj pa ■|e dudo za kmeta, dobro pa za mesarje, ki . °i doma čakajo na prodajalce, ki priha-Ja.io ponujat jim živino. Pliberk. (Cena na političnem 1'8'u.) Kako ceno imajo nemčurji — bi ra-11 Vedeli tukajšnji Slovenci. V zadnjem jča-ti namreč, posebno pri državnozborskih oiitvah, se je razvil živahen promet, pri go n em 'Beala menda »Surmarka« vlo-kupca, razni neznačajni nemčurčki pa n08o prodajalca. Predmet kupčije pa so bili podajalci sami. Ker je bil promet živahen 11 Predmet kupčije interesanten, ker so 'Podajalci same sebe prodajali za kovan in Papirnat denar, vprašamo pliberške šiid-‘arkine agente, koliko stane ena taka pro-hana duša in kdaj ima najvišjo ceno; na-oja se menda v Pliberku še precej odpad-za »Sudmarkin« trg v raznih maga- Bibuče. (N e k a j z a. ba v nega in j1 ( 8 a za p red pust.) Prcdpust |Vaj' . Zvesti starim tradicijam ug; JTuije razno predpustne burke in tudi J se .Tako se je med drugimi poroči h Bregar«, po domače Gregor G Dodoc! tesarski mojster v Li bučalo E avana, da ljudje o človeku tedaj, ko P unirje, največ govorijo, bodi tud u voljeno, da Ižeplega Gregarja malo j /Žepli Bregar ali Gregor Glav ;v , 11 , ° nemčurj.ev in raznih slove B^glavar in ima nalogo od Vpriof •iV0T^urata’ da uganja v vedno nskih Libučah nemčursko politiko. nositelj germanskih idej se je posebno ska-zal pri zadnjih državnozborskih volitvah. Starisi njegovi, posebno že umrla mati, pa sta bila Slovenca, kar nam je po vseh Libučah dobro znanoj posebno mati je bila verna in zavedna Slovenka, ki se ni nikjer in nikoli sramovala slovenske govorice. Tudi sestre, sploh cela družina do Gregarja je vpisala ipri zadnjem ljudskem štetju slovenščino kot občevalni jezik. Gregar pa si je dal po vplivu pliberških posilinemcev operirati svoj jezik in menda tudi možgane, ker je mislil, da postane »reinrassig deutsch«, pa žalibog postal je samo nemčur-izdajalec svojih 'sorojakov, in kako se z izdajalci ravna, to bomo menda zapopadli. Izdajalca ali deserterja pri vojakih navadno ustrelijo, ker pa mi ne ravnamo tako strogo, kakor se ravna pri vojakih, hočemo mu prizanesti, samo paziti moramo, da nas ne bo preveč skubil, posebno sedaj, ko baje misli prevzeti Hrustovo gostilno. Pustimo ga pa bratiti se s svojimi Pliberškimi somišljeniki. Sploh je živa potreba, da vzdramimo Libuče iz mrtvila in se zavemo, da smo Slovenci, kar so bili naši očetje že stoletja. Bodimo jim vredni nasledniki, branimo Li bučam slovensko lice! Št. Jakob v Rožu. § 19. tem. zakonov naše c. in kr. avstrijske države in uradniki naše c. kr. avstrijske pošte. — Dne 5. januarja 1912 je v Celovcu bilo oddano na pošti pismo s črnilom pisanim in lahko čitljivim naslovom: »Častiti gospod Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu. Pošta St. Jacob v Rožu na Koroškem.« Pa glej našo slovensko enakopravnost pri c. kr. pošti na Koroškem: označeno pismo je moralo nazaj v Celovec, kajti nek c. kr. poštni uradnik je pri označbi pošte prečrtal »St. Jaeob« in je pripisal: »retour Klagenfurt 2 — Wenden.« Na zadnji strani: »obne nabere Adresse unbe-kannt.« Podpis: »Alb« V Celovec je pismo prišlo 2. januarja 1912, kar potrjuje poštni pečat, in je tam dobilo ta-ie passaporto: »Župnik Ražun heisst Pfarrer Ražun, seit 1898 Pfarrer in St. Jakob.« Šele sedaj je bilo pismo dovolj natančno naslovljeno in je 12. januarja 1912 srečno prišlo v moje roke. Danes 22. januarja 1912 mi je bilo dostavljeno pismo s sledečim naslovom: »Sr. Hochwùrden Herrn Marty župnik v St. Jakobu i Ober . . . Krain.« Uradnikova roka je samo črtala besedo Krain ter je k Ober pripisala Rosenthal, in pismo je imelo zadostno »Nabere Adresse«. Zakaj? - Ker je vsaj nekoliko dišalo po na Koroškem edino enakopravni nemščini ! Kaj si hočemo, ko se je zgoraj omenjeni § 19. temeljnih zakonov naše c. in kr. avstrijske države z Dunaja grede na Koroško izpremenil tako, da se pri nas glasi: »Za vse c. kr. urade na Koroškem je edino le c. kr. nemščina veljaven uradni jezik« — in ko ga menda ni nikogar, ki bi mogel naše koroške c. kr. uradnike in c. kr. urade prisiliti, da bi i oni izpolnjevali postave c. in kr. avstrijske države — Matej Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu. Sele, dne 21. januarja 1912. Danes se je ustanovilo pri nas slovensko kat. izobraževalno društvo »Planina«. Kot navadno so Sele kot en mož bile na planu. Selane posebno hvaliti, bi se reklo, žaliti jih. Po pozdravu č. g. župnika Lenasija je govoril podpredsednik Slov. kršč. soc. zveze o potrebi društev. Govoril je tudi vrtnar gosp. Krigl iz Celovca. Med nami vstajajo novi govorniški talenti. Živelo novo društvo, krepko naprej »Planina«! Velikovec. (Sam simo krivi), da smo propadli pri zadnjih volitvah v cenilno komisijo za osebno dohodarino, ker je došlo nad 30 nefrankovanih pisem z glasovnicami, ki so vsled tega bile neveljavne. Na dotičnih poverilnicah vendar natančno stoji pripomba: »Nefrankovane ali nezadostno frankovane pošiljatve z glasovnicami so neveljavne.« Uradno pošiljati glasovnice za tako volitev vendar ne gre. Če se komu škoda zdi za 10 vinarjev za pisemsko znamko, naj pa plača davka 10 K več! Po malomarnosti dveh slovenskih županov smo izgubili edinega slovenskega zastopnika v okrajnem šolskem svetu; in ravnotako smo jo sedaj zaigrali. Nasprotniki se nam pa lahko smejajo! Dobrlavas. (Smrtna kosa.) Na dan Sv. Štefana je po dolgi mučni bolezni, pre- viden s sv. zakramenti zatisnil za vedno oči FTanc Lipič p. d. Vižar v Lovankah v 50. letu svoje starosti. Bil je posestnik dveh kmetij, zapušča ženo in tri otroke. Sploh je ta vas vtem oziru zelo nesrečna, kajti gospodarji umirajo v najboljših letih, talko da ima že skoro vsaka druga hiša ženskega gospodarja. Dne 12. t. m. pa je zagrabila bela žena nemudoma pri svojem delu pridnega mizarja in posestnika v Linčivasi Tomaža Cehnerja p. d. Markeca. Prinesel si je žvižgaje in vesel ravno eno desko v delavnico in se lotil dela, kar se naenkrat zgrudi na tia in je takoj izdihnil. Bila sta Lipič in Cehner dobra krščanska, slovenska moža, neustrašena, kadar se je bilo treba potegniti za narodne pravice, posebno ob volitvah. Dne 18. t. m. pa smo pokopali Gašperja Kumerja p. d. Žerjava v Dobrli-vasi; umrl je tudi nagloma. Dopoldne dne 16. t. m. je še delal, popoldne istega dne pa so ga položili že na mrvaški oder. Bil je okoli 70 let star, priden, varčen, miroljuben in krščansk mož. Nagle, neprevidene smrti reši nas, o Gospod. Naj v miru počivajo! Nova vas pri Podravljah. (Pogreb.) Prežalostno so peli podraveljski zvonovi, ko smo nesli minuli petek dne 26. m. m. k večnemu počitku prerano umrlo Marijo Truppe p. d. Gregorčmjo v Novi vasi, mater č, g. Andreja Truppeja, sedaj kaplana v Železni Kapli. Gotovo že dolgo podraveljsko pokopališče ni zbralo med svojim obzidjem toliko ljudi, kakor la dan. Od vseh strani sko-čidolske župnije in tudi od sosednjih krajev so prihiteli pogrebci do doma rajne matere, od koder se je nato pomikal veličastni mrtvaški sprevod, katerega je vodil domači župnik, č. g. A. Gabron ob asistenci dveh duhovnov, proti podraveljski podružnici, kjer smo izročili truplo rajnice hladni zemlji. Ob grobu se je spominjal umrle v lepih besedah domači gospod župnik. Rajna jle bolehala že dolgo časa in zadnja dva meseca ni mogla zapustiti postelje. Dosegla je starost 51 let. Da bi ji bila zemljica lahka! — Bridko je, izgubiti zvestega prijatelja, brid-kejše še, izgubiti ljubečo mater. Prijatelja lahko dobiš drugega, matere pa ne, ker imaš samo eno. Naj bi zato nebesa tolažila oba sina rajne matere in vse njene sorodnike, posebno pa sina duhovnika, njen up v zdravju in njeno tolažbo v bolezni in smrti, njenega ljubljenega Andreja! — N. v m. p.! Kazaze pri Dobrlivasi. (Gospodarski shod.) V skrbeh smo bili, ko smo ukrenili vse potrebno za prireditev gospo-darsko-poučnega shoda v Kazazah, ali bo napoved takega shoda našla poslušna srca pri naših gospodarjih ali ne. Pa skrb je bila neopravičena! Kajti udeležba je bila nepričakovano obilna. Večina naših kmetov je bila navzoča, pa zlasti tudi mnogo naših fantov, gospodinj in deklet, tako da je bila zborovalna soba natlačeno polna. Tudi gostov iz bližnje soseščine ni manjkalo. In kdo je govoril? Dva govornika-strokovnja-ka v gospodarstvu. In kaj sta nam povedala? Mnogo novega, koristnega, potrebnega. O zadrugah za vnovčen j e živine, o deželnem kulturnem svetu, o različnih pasmah jjri živini in o konjih, o zadnjem štetju živine, o dvojnem krmljenju, molži, nastiVjanju, ureditvi hlevov, gnojnienih jamah, snaže-nja živine, živinskih boleznih in njih zdravljenju, gnojenju travnikov, umetnih gnojilih, izreji telet in zadružnih pašnikih. Govornikoma se je videlo pri vsaki besedi, da sta v teh rečeh izborno poučena. Pozabila tudi nista, kako naj bodo naše šole na kmetih urejene. Tri ure skoraj je trajal shod, pa nam ni bilo dolgčas. Saj sta znala govornika, zlasti g. Poljanec, tudi za smeh marsikatero povedati. Hvala jima za vse! Deželni zbor koroški. IX. seja, 25. prosinca 1911. Deželni zbor odkloni prošnjo občine Mbilbriicken, da se v Mòllbriicken sistemizira živinozdravniško mesto. Most v Podravljah. Deželni odbor predlaga, naj se prošnji za subvencioniranje podravelskega mostu ne ugodi, ker most ni posebno potreben in bi zadostoval za prevoz brod. Poprava mostu bi_ stala, 5000 K in bi se deželi ne izplačala. Če pa prevzame most občina in je voljna pokriti stroške za vzdrževanje po konkurenci, obstoječi iz dežele in interesiranih občin, bi bila dežela pripravljena za golov prispevek. Država bi morala prispevati 70 odstotkov. Med interesenti je tudi državna železnica. Predlog deželnega odbora je bil izročen stavbnemu odseku. XI. seja, 26. prosinca 1911. Stavbnemu odseku se izročijo predlogi deželnega odbora : Za regulacijo U k v ei, proračunjene na 37.000 K, prispeva dežela 3000 K, za uravnavo potoka Kozjak v Rikarjivasi, občina Podklošter 1000 K (k potrebščini 10.000 K). Za regulacijo hudournikov v Leski dolini obljubi dežela k potrebščinam 260.000 K 20odstotni prispevek. Glede leta 1910 zgrajene ceste iz Vov-ber na Djekše, predlaga deželni odbor, da se jo sprejme med subvencionirane ceste (s 400 K na leto). Ceste v Knežo ne priporoča graditi. Sodelovanje občin pri deželni zavarovalnici proti požarom. Poročevalec dr. A. L e m i s c h poroča o predlogu finančnega odseka glede sodelovanja občin pri deželnem zavarovalnem zavodu proti požarom. Tozadevni zakonski načrt nalaga (§ 1.) vsem občinam v deželi, izvzemši Celovec, dolžnost, podpirati zavarovalnico v svojem obsegu, na sledeči način: 1. na ukaz deželnega odbora prevzeti vodstvo poslov za zavarovalnico; 2. od članov zavoda pobirati podpisane zavarovalne premije in jih zavodu odrajtavati; 3. z zavodom sklenjene zavarovalne pogodbe pregledovati; 4. na zahtevo poizvedovati o manjših škodah, ki so jih trpele zavarovane stavbe in premičnine vsled požara. § 2. Občine dobijo za trud odškodnino, ki jo določa deželni odbor. Poročevalec dr. Art. Le-misch poroča, da so slednji čas razne občine poslovanje za zavarovalnico zavrnile. Na Solnograškem in Tirolskem so iz enakih vzrokov uvedli sličen zakon. Dr. W a l -d n e r se pritožuje, da je o tej zakonski predlogi sklepal finančni odsek, čeravno je izredne važnosti za upravni odsek in predlaga, da se izroči predlog še pravnemu odseku v obravnavanje, kar zbornica sprejme. Posl. VValcher govori zoper predlog, češ da je zoper osebno svobodo in pomeni novo breme, od katerega deželna zavarovalnica ne bo mnogo imela. Če se bo župane sililo, ne bodo z vnemo delovali za zavarovalnico; prisiljena reč še nikdar ni bila kaj prida. Posl. Gr alenane r izrazi svoje prepričanje, da bo večina predlog sprejela, izreče se pa ostro zoper predlog. Župani so z delom itak preobloženi in vlada in deželni odbor jih smatrata kot nekak automat, okr. glavarstva in davkarija pa kot nekake podložne osebe. Posebno pa bodo temu predlogu nasprotovali še slovenski župani, ki pač nimajo nobenega vzroka, olajševati delo deželnemu odboru, ki slovenskim županom vrača slovenske predloge in jim ne gre na roke. XII. seja, 30. prosinca 1912,. Dr. Anserei- in dr. Waidner v laseh. Poslanec A n g e r e r utemeljuje svoj predlog, da se naj zopet priznava šolskim vodstvom in župnim uradom poštnine prosto dopošiljevanje knjig od državnih študijskih knjižnic in imenuje odpravo tega privilegija leta 1905. naskok na kulturo. Huduje se nad državo, da je v Ljubljani ustanovila slovensko obrtno šolo in apelira na koroške državne poslance, da izposlujejo enako šolo za Koroško. (Poslanec dr. Wald-ner z medklici burno protestira zoper izjavo dr. Angererja in jo imenuje skriven napad na državnozborsko delegacijo.) Dr. Waidner imenuje trditev dr. Angererja, da sc državni poslanci koroški niso brigali, da dobi koroška »Studienbibliothek« novo poslopje »napačno« podtikanje. Trikrat se je govornik zavzel za to zadevo; če pa dr. Angerer meni, da sploh ničesar ne obstoji, kar ni v njegovih časnikih, ga govornik odločno zavrača. Deželni predsednik H e i n opozarja, da zadeva spada v državni zbor. Dr. Angerer popravlja svoje izraze, češ, da ni hotel napadati, povdarja pa, da sodi politiko po uspehih. Predlog se izroči šolskemu odseku. Pri predlogu dr. A n g e r e r j a , država naj prevzame c. kr. okrajne šolske nad- zornike v državno službo, se vnovič vname ostio debata. Dr. Angerer očita centralni vladi, da je v tej zadevi prej ugodila tirolski deželi kakor koroški, čeravno slednja za šolstvo mnogo več žrtvuje . Dr. Waidner užaljeno konstatira, da je pred enim letom v tej zadevi govoril z naučnim ministrom, ki mu je obljubil, ustreči tej želji koroške dežele. Poslanec W a 1 c h e r odobrava predlog; želi, da bi se država malo bolj pobrigala za želje ljudstva v šolstvu in tudi za šole začela nekaj prispevati, obžaluje pa napad dr. Angererja na Tirolsko, češ, da s tem Angerer ne bo ničesar dosegel. Tirolci so bili pač bolj pametni in so celo z manjšimi stroški dosegli več uspehov kakor Korošci. (Dr. Waidner: Dokaz!) Walcher: Na Tirolskem je percentuelno manj analfabetov kakor na Koroškem. Deželni predsednik H e i n izjavi, da se je vlada že lotila vprašanja glede podržavljenja okrajnih šolskih nadzornikov. Dr. Angerer še enkrat povzame besedo in ponavlja prejšnja izvajanja. Posl. Poltnig se huduje nad Angererjem, češ, da brez potrebe zapravlja dragoceni čas, Angerer mu ostro dgovarj-a, dr. Waidner pa sklepa roke in s klicem: »Furchterlieh!« (strašno!) zapusti dvorano. Predlog se od-kaže šolskemu odseku. Sprejme se predlog fin. odseka glede računskega zaključka za leto 1910. brez večje debate. Žalostno stanje Koroške. Poslanec dr. S t e i n w e n d e r je poročat o predlogu fin. odseka glede računskega zaključka za leto 1910 in je pokazal fin. položaj dežele v zelo slabi luči. Leta 1910. je potrebovala dežela 6,306.418 K 2 v, pokrila je pa samo 5,621.741 K 4 v, torej ima primanjkljaja 684.676 K 53 v in to velja samo o čistih reelnih dohodkih in izdatkih v letu 1910. Celotno premoženje dežele se je zmanjšalo namreč za 1,272.127 K 54 v in sicer so izgubili na vrednosti vrednostni popirji za 271.765 K 81 v, posestna vrednost se je zmanjšala za 177. 200 K in pasivni zaostanki so se pomnožili za 865.959 K 32 v. V celoti znaša vsota pasivnih zaostankov nad aktivnimi 1,872.188 K 21 v. Dr. Steinwender povdarja, da je spravilo deželo v dolgove predvsem šolstvo; ostro govori proti nepotrebnim paralelkam na meščanskih šolah. Primanjkljaj bi bil seveda še mnogo večji, če bi ne bili povišali deželnih naklad. Predvsem, pravi govornik, je pahnilo deželo v dolgove pomnoževanje učiteljstva in zvišanje plač; na ljudskih in meščanskih šolah se je število učiteljev pomnožilo za 1200 oseb. Referent je sestavil tudi pregledno tabelo o reelnih čistih dohodkih in izdatkih od leta 1890 do leta 1910 po računskih zaključkih in za leto 1911 in 1912 po proračunih. Iz te tabele povzamemo, da je imela dežela leta 1890 dohodkov 2,245.635 K 96 v in izdatkov 2,104.369 K, torej prebitka 141.266 K 2 v. L. 1910 pa ima v letnem proračunu 684.676 primanjkljaja. Proračun za leto 1912. pa kaže celo 861.390 K primanjkljaja. Zato opominja poročevalec k varčevanju. "tabela o šolskih potrebščinah izkazuje, da je izdala dežela za šolstvo leta 1872 celih 425.263 K; ta vsota ie redno naraščala in 1. 1892. znašala 896.375 K, leta 1902 pa že 1,445.208 K, in po proračunih za leto 1911 že vsoto 2,569.445 K, za 1. 1912 pa celo že 2,726.111 K. Toliko denarja bodo požrle v leta 1912 ljudske in meščanske šole na Koroškem, ki vsled sedanjega sistema, ki kriči v nebo, Slovencem ne donašajo samo koristi, kakor bi morale, ampak nam v narodnem in gospodarskem oziru napravljajo neizmerno mnogo škode. Politične vesti Boj za beljaški mandat. Boj za beljaški državnozborski mandat, ki je postal prost vsled smrti posl. Rieseja, bo zelo vroč. Dr. Angerer, znan »los vorr Rom«-hujskač, verski odpadnik in strasten sovražnik katoliške cerkve, se v družbi z nekim inženirjem Schnellerjem že prav pridno pripravlja. Ker bi poleg uradništva potreboval tudi kmečke glasove, je v torek, 30. prosinca, v deželnem zboru govoril toliko za zbornico, kakor »skoz okno« za vo- Ì lilce. Koga bodo postavili za kandidata socialni demokrati, še ni znano. Sliši se, da mislijo na Schatzmayerja in na Elderscha iz Češkega, ki je strokovnjak v vprašanju socialnega zavarovanja in si ga socialnode-moKratska stranka želi v državni zbor. Pri zadnjih volitvah je namreč propadel. Zarota v Črnigori. V Črnigori je zasledila policija močno zaroto, ki namerava družino črnogorskega kralja pregnati iz Črnegore in Črnogoro iz-premeniti v republiko. Uvedli so strogo preiskavo, ki je dognala, da so novo revolucijsko stranko ustanovili v Belgradu Črnogorci, ki bivajo v Parizu. Jedro zarote pa tvorijo črnogorski izseljenci v Ameriki, ki so poslali republikancem v Belgradu 1 milijon frankov. Črnogorski vojni in notranji minister sta ukazala, da se mora meja strogo zastražiti. Kranjski deželni zbor. Slovenska Ljudska Stranka, ki tvori večino v kranjskem deželnem zboru, je razveljavila izvolitev poslancev Ribnikarja in profesorja Reisnerja. Utemeljevala je ta svoj korak s tem, da so bile volitve protizakonite in torej neveljavne, ker so v Ljubljani smeli voliti samo v Ljubljani bivajoči davkoplačevalci, izven mesta stanujoči pa ne, kar se je zgodilo edinole v Ljubljani, ne pa po deželi. Hrvatski sabor razpuščen. Komaj so se šele vršile volitve za hrvatski sabor, bodo imeli na Hrvatskem že nove volitve. Vlada je doživela pri zadnjih volitvah grozovit poraz. Ban Tomašič je vsled tega odstopil in njegov nič boljši naslednik pl. Čuvaj je sabor razpustil. Nove volitve so že razpisane. Ta vest je iznena-dila vso javnost. Vlada hoče nastopiti pri volitvah menda še z večjo silo, kakor jo je uporabljala pri zadnjih volitvah. Takoj ko so »Narodne Novine« objavile kraljev re-skript o razpustu, je policija aretirala v Zagrebu voditelja kmečke stranke Stjepana Radiča. Cela vrsta listov, ki so nastopili proti vladi, je bila zaplenjena. Lahi o Avstriji. Goriški »Novi Čas« poroča od beneške meje: Kako prav ima baron Fuchs, ki je 11. januarja v Solnogradu na shodu svojih volilcev naglašal, da je ljudstvo v Italiji sovražno Avstriji, pidča sledeč dogodek. Neki mož iz Italije je prišel po opravkih k nam čez mejo, kjer se je v svojem sovraštvu do Avstrije izrazil: »Ko končamo vojsko v Tripolisu, niti bajonetov ne obrišemo, ampak s krvavimi bajoneti pridemo nad vas.« Da je na to kruto žaljenje moral bežati, je razumljivo, in le naši potrpežljivosti se ima zahvaliti, da je odnesel zdrave pete čez mejo. Laško-turška vojska. Lahi v Tripolitaniji nimajo posebne sreče. S svojimi vojskovodji postajajo vedno bolj nezadovoljni. Listi poročajo celo, da bo poveljnik laške armade odpoklican in prevzame poveljstvo nekdo drug. Na morju križarijo laške vojne ladje, da ne bi Turki dobili po morju streliva in turških poveljnikov. Zato so zaplenili dve francoski ladji »Monoubi« in »Savignano«, ker so sumili, da se na njih nahajajo turški častniki. Francozi so bili zaraditega zelo razburjeni in so vsled tega dogodka dne 27. prosinca odpluli iz Toulona dve križarki z več tor-pedovkami. Sodijo, da so te ladje odplule v tripolitansko vodovje. Tudi Lloydov parnik »Bregenz« je laška križarka »Volturno« ustavila pred Suezom. Spor med Francosko in Laško je že poravnan. Brtišteeno gibanje. Socialni kurz v Celovcu. Dne 12. in 13. februarja se vrši v Celovcu v mali dvorani hotela Trabesinger socialni tečaj. Priredi ga slovenska krščanskaocialna zveza-Kot vsako leto si nadeja zveza tudi to leto obilno udeležbo. Stroški bodo jako majhni-Za dva dni dvakrat kosilo, dvakrat večerja in enkrat zajtrk in prenočišče bodo udeleženci plačali samo 3 K 50 h. Druge stroške bo poravnala zveza. Načrt za ta socialni tečaj je sledeči: Dne 12. februarja: ob 8. uri: si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčajo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopri utrdi, ako rabite Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 K Iranko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg 67 (HrW Politična zgodovina zadnjega časa (č. g. Fr. Smodej); ob 10. uri: Nekoliko narodne ekonomije (dr. Ehrlich Lambert); ob 2. uri popoldne: Ljudska higijena (g. dr. Fr. Petek;, zdravnik) ; ob 4. uri : Kako naj skrbimo za slovenski oder na Koroškem. Na večer nastop udeležencev. — Dne 13. februarja: Ob 8. uri: Knjigovodstvo malega kmeta (dr. Rožič); ob 10. uri: Karteli in trusti (dr. Rožič); ob 2. uri popoldne: izseljeništvo s posebnim ozirom na Ameriko (č. g. župnik Jurij Trunk); ob 4. uri: Organizacija v Belgiji (č. g. župnik Limpl). Koroška podružnica Slovenskega Planinskega Društva sklicuje svoj XII. redni občni zbor na dan 14. svečana v Celovcu )7 hotelu Trabesinger točno ob 8. uri zvečer. Točke dnevnega reda so: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in slučajnosti. — Z ozirom na važnost naše edine koroške podružnice S. P. D. vabi odbor vse cenjene Člane in prijatelje slovenskih planincev, da se občnega zbora v prav obilnem številu Udeleže. Eno uro pred občnim zborom je odborova seja istotam! S planinskim pozdravom Franc Grafenauer, načelnik. Dohrlavas. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi na nedeljo, dne 11. svečana, poseben shod za ženske. Moškim vstop tudi ni zàbranjen, pač pa vabimo v prvi vrsti na ta važni shod naša dekleta in žene. Torej članice in prijateljice društva, pridite v velikem številu. — Odbor. Cerkvene vesti. Prezentirani so: č. g. J. E i c h o 1 z e r , župnik v Pontablju, na župnijo Breza pri Celovcu; na župnijo W e i s s b r i a c h č. g. Alojzij H eu ser er, provizor istotam; -na župnijo P ò 11 i n g č. g. Anton H o f s t a t -t e r , provizor istotam; na župnijo 0 11 i n g č. g. Anton K o h 1 m a i e r, kaplan v Št. Vidu ob Glini. Razpisana je do 1. sušca 1912 župnija P on tabel j ; patron je verski zaklad. Za sv. misijone v slovenskih župnijah se z vso vnemo zavzema Sodalitas Ss. Cor-dis. Po njenem prizadevanju je izšla od kn. sk. ordinariata na vse slovenske in sloven-sko-nemške dekanije okrožnica, naj se na-zoani tekom najkrajšega časa, kdaj se je vršil v posameznih župnijah zadnji misijon. Ghraniti naše ljudstvo verno in nravno zdravo, bodi prvo in temeljno narodno delo. Zato pozdravljamo prizadevanje duhovniške zveze in mu želimo obilno uspeha. »Sodalitas Ss. Oordis J.«, ima svoj obč. zbor dne 8. svečana v Delavskem domu ob bol 2. uri ter pričakuje obilne udeležbe. d v srednje starosti išče službe pri kmetu na zGi v pošteni in krščanski družini. Naslov pove uPravništvo Mira št. 5. ^ ÌUjcU/ Avicmiv sjzdòuvu /zoasi^/ a àfihsy JGteijij-uv -Wt ziywvowsùw foncumho' nu /imen^mv IC^vvzin&v. /vimeaet /»nate/v fai#. Tržne cene v Celovcu dne 25. prosinca 1912 po uradnem razglasu: Blago Pšenica............... Rž . . ............... Ječmen................ Ajda.................. Oves.................. Proso................. Pšeno ................ Turščica.............. Leča.................. Fižola rdeča.......... Repica (krompir) . . . Deteljno seme . . . . Seno, sladko.......... „ kislo............. Slama................. Zelnate glave po 100 kos. Repd, ena vreča . . . Mleko, l liter . . . Smetana, 1 „ . . . . Maslo (goveje) . 1 kg Sur. maslo (putar), 1 „ Slanina (Špeh), po v. 1 „ „ „ sur. 1 „ Svinjska mast . 1 „ Jajca, 1 par . . . „ Piščeta, 1 par .... Race.................. Kopuni, 1 par . . . 30 cm drva, trda, 1 m2 30 „ „ mehka, 1 „ Živini Konji .... Biki .... Voli, pitani . „ za vožnjo Junci . . . ’. Krave . . . Telice . . . Svinje, pitane Praseta, plemena Ovce . . . . . mtmm Počrez od ! do 100 kg K i v 23 | 87 20 — 19 : 50 6 ; -4 ! -3 30 21 ! 25 23 j 60 21 — 23 1 6 8 I 88 8 i - 6 50 4 50 80 litr. (biren) 14 i 80 12 ! 54 80 6 Ni primernejšega m načina v dosego naglega učinkovanja pri revmatičnih, protinskih in nevralgičnih bolečinah kakor tudi pri ozeblinah, nego ga nudi zdravniško toplo priporočeni izdelek, imenovan Contrheuman. Lajša in pomiruje boiečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje. Poprašajte pri svojem zdravniku. — ! 28 - ; 60 2 80 2 ' 80 2 20 2 i 10 2 : 20 — j 18 2 ! 80 3 -2 : 60 - i 32 1 20 3 i 20 3 : 60 2 ! 30 3 i 60 3 i - 100 kilogr. živa od i do zaklana od j do v kronah 140 152 Izflslovalelj in slavna zalosa c. kr. dvomi zalagatelj, PRAGA-IIL, vogal Rerudove ulica štev. 203. 1 škatlica 1 krono. Proti predplačilu K P50 dobi se 1 škatlico 1 _o » » „ 5-— „ „ 5 škatlic 1 c tf ti m 9’-— ti w 10 n j 42 eay Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko ! *** Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Vikt. Hauser, H. Gutt. Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“ ! «ato-*«*»* mmmmm Resna ženitbena ponudba! Značajen mladenič neomadeževane preteklosti, 28 let star, s stavb insko izobrazbo in čez 2G00 K prihranjenega denarja ter pozneje nekaj dote, se želi seznaniti z varčno gospico katoliškega mišljenja, staro od 24 do 36 let. Želi se vsaj nekaj izobrazbe ter primerno premoženje. Vdova brez otrok ni izključena. Le resne ponudbe s polnim imenom in s sliko se prosi prijazno pod „Zvest“ na upravništvo lista „Mir“ št. 5 poslati. Za tajnost se jamči. ile smete pozabiti, da se dobi zdravniško priporočeno sredstvo, ki je v zdravniških krogih na najboljšem glasu in pri uporabi uteši in popolnoma odstrani dušljivi kašelj ter se imenuje Thymomel Scillae. Izvolite vprašati svojega zdravnika. Steklenica K 2-20. Po pošti Iranko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti Iranko proti predplačilu K 7-—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20-—. Izdelova4e!j in glavna zaloga lekarna l H3. c. kr. dvorni dobavitelj, PRAGA-III., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, iz- delovatelja in varstveno znamko! w Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. Loterliske številke. Brno, 24. januarja: 47 32 72 75 55 Trst, 27..januarja : 83 49 29 37 48 Line, 27. januarja: 27 89 3 74 37 mm :■ t Anton Janežič naznanja v svojem kakor tudi vseh drugih sorodnikov imenu prežalostno vest o smrti svojega ljubljenega očeta, oziroma svaka in strica, gospoda dr. Valentina Janežiča c. in kr. nadštatmega zdravnika I. razreda v pok., viteza Franc-Jožefovega reda, imejitelja vojaške zaslužne kolajne „signuai Iaudis“, vojne kolajne in jubilejne spominske kolajne ki ga je danes ob pol 2. uri zjutraj v 80. letu starosti po dolgi, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, poklical Vsemogočni v boljšo večnost. Pozemeljski ostanki dragega 1'ajnika bodo blagoslovljeni v sredo dne 31. januarja ob pol 3. uri popoldne v hiši žalosti, Pernhartova ulica št. 4, nakar se prepeljejo na mestno pokopališče v Trnjivasi v obiteljsko rakev. Sveta maša zadušnica se bo darovala v četrtek L februarja ob 10. uri dopoldne v. stolni in župni cerkvi sv. Petra in Pavla. V Celovcu, dne 29. januarja 1912. ^ , VZIGAIilCE družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu vLjubijarii. Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril in Metodove vžijolice ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. Hiša iiaprodai in zemljišče, ki obsega 23 oralov gozda, 10 oralov njiv, 10 oralov travnikov in hišni mlin. Pol ure od železnice. Cena 12.300 K. Več pove Rutar v Velinjivasi, p. Bistrica v Rožu, Koroško. IBi Uli™ .p™? belanske pasme, dve leti irliII 3m starega, proda po primerni ceni jožE KATNIK p. d. Štrobl na Zilski Bistrici, Koroško. Veliko slame ovsene in ječmenove, ima naprodaj Peter Roblek, veleposestnik na Jezerskem. — Cena po dogovoru. Posojilnica Marija na Žili priredi svoj občni zbor dne 11. febr. 1912 ob 3. uri popoldne v župnlšcy. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Kjst Iščejo m UDI iz vseh krajev države pridni pokrajinski agenti za verske novosti z dobrim priporočilom. Dopisi na Katol. devoeion. zavod, Dunaj 17/1, Jorgerstrasse 36. posta- nejo Le z uporabo leta 1886. pohvaljenega z znamko SOfislfposlavno zavar5>vanega ipmnjeiega trana mazlia za usnje ______ res nepremočni, mnogo bolj trpežni, mehki in se jih še lahko svetli z voščilom. Tudi za vozna pregrinjala, konjsko opravo, jermenje itd. izvrstno. Dobiva se povsod v škatlicah po 30 h in večjih, če ne naravnost po edinih proizvajalcih: J. Lorenz & Co., Heb, Češko, in Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodbe se glase: Pošljite mi po povzetju 2 Va kg- gumijevega trana, ker ga hočem tukaj vpeljati. Charlottenlund (Dansko), 28. VI. 1909. J. Pajowek, dirkališče. Lovske puške ttr Venig, Prva DorovsKa orožnoto arnica družba vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča družba z orcaj. zavezo : v Borovljah na Koroškem. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Vsled Vašega poklica mnogo sedite, trpite na zapečenosti. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče. je dr Rose balzam za želodec Iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. /^osy Vsi deli embalaže ’ 5 VARILO! Imajo postavno ponevano varstveno znamko GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. FRAGNER-ja, e. in kr. dvornega dobavitelja, „Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. asKRBSBi Po pošti sc razpošilja vsak dan. ammsa Cela steklenica 2 K, pol steklenice t K. Proti naprej vpo-šiljatvi K PGO se pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica, za K 4 7 > dve veliki steklenici, za K 8’— štiri velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vso postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu „Pri angelu'1, P. Hauser, V. Hauser, H. Gnit. h/ Valentin Wesiak na Prevaljah prodaja, dokler bo kaj zaloge, gorsko zanesljivo semensko jgj w jar® rz po 30 vin. kilogram z vrečo vred na postaji Prevalje pri najmanjšem naročilu 100 kg. Pri naročilih pod 100 kg se za pošiljatev 60 vin. več zaračuni. Vabilo. Hranilnica in posojilnica o Zilski Bistrici registrovana zadruga z neomejeno zavezo ima svoj redni občni zbor is dne il. Sslsni^rp figo, ols 2. mri pspoldiss pri Prmiu u Zilski Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o izvršeni reviziji. 2. Potrjen j e letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopanih zadostno število glavnih deležev, se bo eno uro pozneje brezpogojno sklepalo. K polnoštevilni udeležbi vabi vse zadružnike siaEglsžaa. Po Kajvišjem povelju c. in kr, Agost. Veličanstva 41. c. kr. državna loterija za zasebne dobrodelne namene tustranske državne polovice. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron Žrebanje se vrši nepreklicno tino 15. februarja 1912. Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrafle 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov (oddelek za državne loterije). Hotel Trabesinger o Celovcu Veiihaušha cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočnleio v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo ŠLr onrfi ÌS č1 pozimi služi zakurjeno. senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike duorane za skoiie in ueselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. oil liie ylo|2 lo éìib vzia. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Cedrala y Liulillaiii. PMice v Saličln. Trstu, Sarapu in Sorisi. Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 o/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad. Prodaja vsoii vrst vred. papirjev proii gotovini po dnsvnem kurzu. Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.