OBČINA LJUBLJANA-5IŠKA Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ANALIZA izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letih 1981, 1982 in I. polletju 1983 z oceno razvoja do konca leta 1983 in predvidevanja za leto 1984 0. UVOD / 0.1. Dopolnjeni razvojni cilji tega srednjeročnega obdobja Ključne naloge in cilji, kot so bili opredeljeni z družbe-nim planom za srednjeročno obdobje 1981—1985, se v letu 1981 niso uresničevali dovolj uspešno, zaradi česar so se zaostrile gospodarske in družbeno-politične razmere. Po-glavitni napori in problemi pri uresničevanju tako zastav-Ijenih in z resolucijo za leto 1982 konkretiziranih usmeritev so bili osredotočeni na ekonomske odnose s tujino. Raz-mere na tem področju bodo odločilno vplivale na celotno družbeno reprodukcijo v prihodnje. Dopolnjeni srednjeročni planski akti naše občine vsebu-jejo prvine tistih usmeritev, ki izstopajo kot osnovne na-loge za uresničitev razvoja v srednjeročnem obdobju do leta 1985: — Spremembe globalnih okvirov razvoja za posamezne kategorije družbenega plana občine kažejo na to, da bo rast proizvodnje, dohodka, zaposlovanja, produktivnosti in posameznih oblik porabe (osebna, investicijska, skupna in splošna) pretežno odvisna od povečanja uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja, zlasti pa od obsega in rasti izvoza na konvertibilno področje ter dohodkovnega pove-zovanja. — Potrebno bo učvrstiti proizvodne, tehnološke in do-hodkovne soodvisnosti pri udeležbi na ustvarjenem de-viznem prilivu in na tej osnovi zaostriti odgovornost za uresničevanje skupnih razvojnih usmeritev. — Za uresničitev tako zahtevnih nalog bo potrebno za-gotoviti dohodkovno motiviranost organizacij združenega dela za 11 % rast izvoza. Temu mora biti namenjena aktiv-na politika realnega tečaja dinarja in stabilizacija domačih cen, z diferencirano politiko stimulacij, davkov in prispev-kov pa bo potrebno zagotoviti dolgoročno vključevanje v izvoz tistih proizvodnih programov, ki temeljijo na višji stopnji predelave in na večjem tehnološkem znanju, vključ-no z znanjem iz domačih raziskovalnih dosežkov. Kreditno monetarna politika bo še naprej morala aktivno spodbujati konvertibilni izvoz. Vse organizacije združenega dela bodo morale tudi na osnovi internih stimulacij povečati svoj ne-posredni ali posredni prispevek h konvertibilnemu izvozu. V to usmeritev se bodo morale aktivno vključiti tudi tiste, ki svojega razvoja doslej niso gradile z vidika potreb po povečanju konvertibilnega izvoza, nekatere pa so se za-dovoljevale z nadomeščanjem uvoza. Opraviti bodo morale temeljite tržne analize in pripraviti proizvodne programe, namenjene konvertibilnemu izvozu, čemur bo potrebno podrediti tudi oskrbljenost domačega trga, razen pri osnov-ni oskrbi prebivalstva. Povečati bo treba konkurenčnost storitvene proizvodnje. Domača potrošnja v realnih okvirih mora siliti organizacije združenega dela v izvoz. — Izvoznim programom bomo morali nemoteno repro-dukcijo zagotoviti na osnovi povezave z združenim delom iz vse Jugoslavije, prednost pa bodo morali imeti tudi pri uvozu, vključno s tehnološko napredno in proizvodnji za konvertibilni izvoz namenjeno opremo. — Razen nekaterih smotrnih izjem (proizvodnja hrane, gospodarska infrastruktura itd.) bo potrebno investicije na-meniti krepitvi izvozni proizvodnji blaga in storitev. — Pogoje za ocenjeno rast proizvodnje bo potrebno za-gotoviti predvsem v ekonomskih odnosih s tujino, kjer bo z izpolnjevanjem izvoznih obveznosti potrebno omogočiti uvoz najnujnejših reprodukcijskih materialov in opreme. Očitno je, da se bodo širili le tisti proizvodni programi, ki bodo izvažali, in tisti, ki niso vezani na uvoz. Okrepiti bo potrebno dohodkovne povezave združenega dela za zagotavljanje surovin in reprodukcijskega materiala, zago-toviti pa bo potrebno tudi razvoj najnujnejše energetske in prometne infrastrukture za nemoteno reprodukcijo go-spodarstva. Okrepiti bo treba razvojno-raziskovalno delo, bolje izkoriščati kapacitete, sekundarne surovine in obratna sredstva. — Razmerja dohodkovnega položaja sektorjev gospodar-stva in družbenih dejavnosti kažejo, da bo potrebno po-dročje cen obvladovati, saj bodo pristojni močni pritiski za njihovo povečanje v imenu ohranjanja dohodkovnega položaja in preprečevanja izgub. Trajna prizadevanja bo treba usmeriti v povečanje ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti. Ocene o dohodkovnem položaju sektorjev v letu 1982 dajejo orientacijo o možnih žariščih izgub in drugih problemih pri razporejanju dohodka. — Od organizacije do organizacije združenega dela je glede na njihovo konkretno strukturo materialnih stroškov in proizvodov lahko položaj zelo različen, zato bodo morale organizacije združenega dela proučiti konkretne posledice sprememb cen za svoje poslovanje in pravočasno pred-videti ukrepe, da bi preprečile negativne posledice pri oblikovanju dohodka. — V letih 1983 in 1985 naj bi družbeni proizvod realno naraščal po poprečni letni stopnji 2 %, kar za celotno te-koče srednjeročno plansko obdobje na osnovi realizacije v letih 1981 in 1982 znaša okrog 1 %>. — Glede oblikovanja sredstev za skupno porabo naj bi v letih 1983—1985 ohranili politiko zaostajanja njihove rasti za rastjo primerljivega dohodka. — Materialni stroški in drugi elementi cen storitev druž-benih dejavnosti bodo rasli skladno z rastjo dohodka v go-spodarstvu, kar pomeni, da se bodo sredstva za investicije v osnovna sredstva teh dejavnosti zmanjšala bolj, kot je bilo planirano. — Tudi pri oblikovanju sredstev za splošno porabo bomo ohranili politiko zaostajanja njihove rasti za rastjo dohodka. — Dosežena razmerja v delitvi dohodka v letih 1981— 1982 pa kljub temu, da realni osebni dohodki na zapo-slenega v prvih dveh letih tekočega planskega obdobja padajo, ne smejo dopuščati, da bi politiko delitve sredstev za osebne dohodke v prihodnjih letih usmerili v avtoma-tično nadomeščanje izpadov osebnih dohodkov v prvih dveh letih tekočega planskega obdobja, pač pa jo bo treba povezati z rastjo produktivnosti dela. 1. URESNIČEVANJE TEMELJNIH CILJEV IN USMERITEV RAZVOJA V OBDOBJU 1981—1982 IN OCENA ZA LETO 1983 Temeljni planski cilj vseh delavcev, delovnih Ijudi in občanov — nadaljnje uveljavljanje in dograjevanje samo-upravnih družbeno-ekonomskih odnosov na vseh področjih družbenega življenja — se v prvih dveh letih izvajanja sred-njeročnega družbenega plana ni približal. Z intervencijski-mi ukrepi ZIS in administrativnim urejevanjem zadev, ki bistveno vplivajo na pogoje gospodarjenja in delitev do-hodka, se je vpliv delavcev in občanov na delovne in živ-Ijenjske razmere ter družbeni razvoj zmanjševal. Okrepila pa se je vloga občine kot komune in dela ko-munalnega sistema v Ljubljani. Združeno delo se je bolj povezalo s krajevnimi skupnostmi. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in zoženih ma-terialnih možnosti je bil pripravljen predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine. V predlogu so zmanjšani materialni okviri razvoja, jasneje so opredeljene prioritete ciljev, nalog in razvojnih območij. Upoštevane so tudi novo nastale potrebe in zahteve po varovanju kme-tijske zemlje. V primerjavi z družbenim planom oziroma predlogom re-balansa družbenega plana so bili doseženi naslednji ma-terialni cilji razvoja (glej tabelo na strani 5). . / V občini Šiška je bil gospodarski razvoj najhitrejši v Ljubljani. Industrijska proizvodnja je z usposobitvijo no-vih industrijskih obratov naraščala hitreje, kot je bilo na-črtovano. Izboljšala se je struktura gospodarstva. Realni družbeni proizvod pa je lani zaradi visoke inflacije stro-škov naraščal počasneje — to je tako, kot je predvideno v rebalansu družbenega plana. Zaposlovanje se je v letu 1981 umirjalo, leta 1982 pa se je, s prenosom sedežev nekaterih večjih OZD v občino, povečalo za 2,8%. v% * V primerjavi z enakim obdobjem leta 1982. Ob hitrem povečevanju cen so se realni osebni dohodki delavcev zmanjševali. Na delavca so bili v letu 1981 za 8,3% nižji kot leto poprej. Padanje se je lani nadaljevalo in se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Rast skupne porabe je leta 1981 presegla dogovorjeno mejo, leta 1982 pa je bila usklajena z resolucijsko usme-ritvijo. Rast splošne porabe, ki je bila obvladovana v letu 1981, je lani presegla dogovorjeno mejo — najmanj 10% za-ostajanje rasti za rastjo dohodka. Pot do temeljnih ciljev gospodarskega razvoja — boljše-ga gospodarjenja in doseganja ugodnejših rezultatov v eko-nomskih odnosih s tujino, združevanje dela in sredstev za izboljšanje gospodarske strukture, večji konvertibilni izvoz in obviadovanje vseh vrst potrebe, je bila bolj zaple-tena in težja, kot je bilo predvideno v družbenem planu. Boljše gospodarjenje so ovirale nestalne tržne in go-spodarske razmere. V ekonomskih odnosih s tujino se je povečal izvoz na konvertibilno področje in izboljšala bi-lanca deviznih prilivov in odlivov za blago in storitve s konvertibilnim trgom. Investicije so bile pod udarom normativno-pravnih posegov države. Ustanovljene so bile komisije za družbeno preverjanje investicij, ki so upošte-vale kriterije iz družbenega plana občine za obdobje 1981—1985, zlasti pa potrebe po prestrukturiranju gospo-darstva v izvozno usmerjeno, gospodarsko učinkovito in-dustrijo. Ob restriktivni politiki so investicije sicer zaosta-jale za planom, pri čemer je bil zamik še najmanjši pri investicijah v prestrukturiranje gospodarstva v izvozno usmerjeno, tehnološko napredno industrijo. 1.1. IZVAJANJE NALOG GOSPODARSTVA, Kl SO POMEMBNE ZA SKLADNEJŠI GOSPODARSKI IN PROSTORSKI RAZVOJ V družbenem planu so kot osnovne naloge gospodarstva opredeljene: 1. povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza; 2. povečanje produktivnosti dela, smotrno izrabljanje delovnih sredstev; 3. združevanje dela in sredstev ter preverjanje uspešno-sti vsake naložbe; 4. izboljšanje kvalifikacijske strukture delavcev. Ob pomanjkanju reprodukcijskega materiala delovna sredstva in delovni čas niso bili najbolje izkoriščeni. Pro-duktivnost se zato realno ni povečevala. Učinkovitost go-spodarjenja, ki je v letu 1981 ostala enaka kot leto poprej, se je lani poslabšala. Dohodek se je realno zmanjšal, de-litvena razmerja pri razporejanju dohodka so bila za go-spodarstvo neugodnejša, akumulativna sposobnost je upadla, povečale so se izgube in kratkoročno zadolževa-nje. Za takšne finančne rezultate pa so bili potrebni mnogo večji napori, kot v prejšnjih letih. Gospodarstvo je upoštevalo usmeritve resolucij in se usmerjalo v večji meri v izvoz ter zmanjševanje odvisnosti od uvoza reprodukcijskega materiala. Izvoz blaga se je leta 1981 povečal za 14 %, v letu 1982 pa se je zmanjšal za 2 %, pri čemer je izvoz na konvertibilna tržišča porasel za 3,2 %. Čeprav lani ni bilo ustrezno rešeno vprašanje sti-muliranja izvoza, so OZD z območja občine izvozile za 7.514 mio din blaga, od tega 54,7% na konvertibilno območje. Uvoz blaga je naraščal leta 1981 po stopnji 16%, lani pa po stopnji 18%. V letu 1982 so OZD uvozile za 11.615 mio din, od tega pomeni več kot polovico uvoz zemeljske-ga plina. Uvoz je bil leta 1981 pokrit z izvozom 101 %, lani pa 89,1 %, kar pomeni realizacijo resolucijske naloge. Združevanje dela in sredstev se ni prav razmahnilo. Pač pa so vrednostno naraščale investicije v osnovna sredstva. Gospodarske naložbe so se v letu 1981 povečalq za četrtino, v letu 1982 pa za preko 27 %. Realna vrednost investicij se je zmanjšala. Več kot 66 % investicij je od-padlo na industrijo. Večje investicije so bile: rekonstruk-cija jeklolivarne v Litostroju, razširitev proizvodnje talnih transportnih vozil in razširitev proizvodnje preoblikovalne opreme v Litostroju, Iskra Zmaj Tovarna baterij, IMP IKO Tovarna termičnih aparatov in konstrukcij, Iskra IEZ TOZD Magneti razširitev in modernizacija tovarne, Iskra Mikro-elektronika graditev ll.faze tovarne, Iskra Usmerjene zveze rekonstrukcija in razširitev proizvodnje RR naprav, Pivo-varna Union vrelna in vložna klet I. faza, PAP rekonstruk-cija obrata, Donit sežigalne naprave in kotlovnica, Avto-montaža proizvodno-skladiščna hala za montažo vozil MAN, Color rekonstrukcija in modernizacija mešalnice. Od drugih gospodarskih investicij so pomembnejše: gradnja izvoznega terminala z manipulacijsko kletjo Slovin Slovenijavino, nova pošta in ATC v Dravljah, E-center v Dravljah, samopostrežna trgovina za osnovno preskrbo v Preski in rekonstrukcija pitališča v Smledniku I. faza. Za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih je bil sprejet družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kad-rovske politike na območju Ijubljanskih občin. Večina OZD je uresničila kadrovske plane. Zmanjšalo se je kadrovsko štipendiranje. a) V industriji se je z rekonstrukcijo in novimi obrati izboljšala tehnološka struktura proizvodnje. Na območju Ljubljane je industrija najbolj prodorna in se najhitreje razvija v občini Šiška. V prvih dveh letih izvajanja.družbe-nega plana je bilo končanih več velikih investicij. Zaradi novih oziroma razširjenih in moderniziranih industrijskih obratov je industrija, kljub pomanjkanju reprodukcijskega materiala, povečevala fizični obseg proizvodnje. V letu 1981 ji je uspelo povečati proizvodnjo za 7,7%, v letu 1982 pa za 5,5 %. Zaradi močne stroškovne inflacije ter zadržanih cen proizvodov in ne nazadnje zaradi preusmerjanja prodaje na zahtevna zahodna tržišča, industrija ni dosegla takšne finančne učinkovitosti, kot je bilo predvideno pri planiranju prestrukturiranja gospodarstva. Pač pa je industrija prispe-vala največji delež k izvozu blaga in k zadovoljivemu po-kritju uvoza z izvozom. Z novimi investicijami pa ni bila dosežena samo večja izvoznn usmeritev, ampak predvsem zahtevnejša, boljša in ekološko čistejša tehnologija (nove vrhunske elektronske tehnologije, uporaba zemeljskega plina, sežigalne naprave, čistilne naprave). Vse premalo pa industrija izkorišča možnosti, ki jih nudi pri racionalizaciji proizvodnih programov in nadomeščanju uvoženih polizdelkov, sodelovanje z drobnim gospodar-stvom in povezovanje v reprodukcijske celote v Sloveniji in izven nje. b) V kmetijstvu je bil dan poudarek zlasti intenzivnejši, družbeno usmerjeni pridelavi, večji tržnosti, dohodkovne-mu povezovanju kmetijstva z živilsko industrijo in poglab-Ijanju sodelovanja med KIT Kmetijsko zadrugo Medvode in kmeti. Pozornost je bila namenjena tudi investicijam v izboljšanje rodnosti kmetijskih zemljišč ter modernizacijo gospodarstev. Nosilki razvoja kmetijstva v občini — Agroemona TOZD Poljedelstvo Govedoreja ter KIT KZ Ljubljana — sta ob velikih naporih za zagotovitev reprodukcijskega materiala povečali pridelavo poljščin in drugih pridelkov, vendar manj kot je bilo načrtovano. S hidro in agromelioracijami je bilo izboljšano preko 100 ha kmetijske zemlje v hribovitih in nižinskih predelih občine. Opravljena je bila kategorizacija in razvrščanje kmetijskih zemljišč. Teče usklajevanje prostorskega dela družbenega plana z interventnim zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Nada-Ijujejo se pripravljalna dela za hidromelioracije ob Ga-meljščici, ob Poljšaku in pod Rašico. Uspešno je dogo-varjanje za zložbo 190 ha kmetijskih zemljišč v Pirničah. Od investicij je najpomembnejša rekonstrukcija in mo-dernizacija farme v Smledniku, ki se letos nadaljuje. Večja pozornost je bila posvečena pospeševanju kme-tijstva, še posebej v hribovitem območju občine. Ustanov-Ijene so bile nove strojne skupnosti, melioracijske skup-nosti in skupnosti za pridelovanje mleka, regresirano je bilo seme in obnavljanje kmetij. Krepi se delovanje po-speševalne službe. Vsi ti napori pa ob nestalnih gospodarskih in tržnih razmerah in porušenih razmerjih cen poljščin in živalskih pridelkov, kljub aktivnim posegom Sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane, ne zadoščajo za takšno naraščanje tržne pridelave, kot je planirano. Ce se gospodarske in tržne razmero ne bodo kmalu ustalile, kmetijstvo kljub prednosti ne bo doseglo zastavljenih ciljev. c) Trgovina je močno zaostajala za razvojem industrije. Zaradi nezadostne zainteresiranosti proizvajalnih OZD in preskromnih materialnih možnosti se trgovske OZD, ob prevladovanju povpraševanja nad ponudbo, niso mogle trdneje dohodkovno povezati s proizvajalnimi OZD. Ob slabšem povpraševanju in skromnejši ponudbi se fizični promet ni povečeval. Trgovske OZD so zato, in tudi zaradi zamrznjenih absolutnih marž, dosegle prenizko akumula-cijo. Odprti sta bili le dve trgovini za osnovno preskrbo: E-center v Dravljah in samopostrežna trgovina Loka v Pre-ski. Obnovljena je bila samopostrežna trgovina Emone v Guncljah in odprta manjša trgovina Mercator v kampu Dragočajna. Preskrba z osnovnimi življenjskimi proizvodi je bila in je tudi letos relativno zadovoljiva in to predvsem zaradi po-množenega prizadevanja preskrbovalnih OZD, S!S za pre-skrbo Ljubljane ter intervencij Sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in iz blagovnih rezerv. d) V gostinstvu in turizmu so nadaljevali izvajanje pro-grama razvoja turizma in gostinstva v občini. V ietu 1981 se je s preureditvijo in saniranjem kampa v Dragočajni povečalo število nočitev, še posebej tujih gostov. Lani sta se tako število gostov kot število prenočitev znižala. Uspešno se je razvijal izletniški in rekreacijski turizem, saj so izletniške točke vedno bolj obiskane (Šmarna gora, Katarina, Toško čelo, Mostec) in so zlasti ob nedeljah ko-maj kos navalu. Za predvidevanji je zaostajal razvoj kmečkega turizma. e) Drobno gospodarstvo kljub načrtovanemu hitrejšemu razvoju ni oživelo. Ostalo je razdrobljeno. Premalo so izko-riščene možnosti povezovanja z industrijo in z drugimi OZD, še posebej na podlagi dolgoročnega sodelovanja na dohodkovni osnovi. f) V prometu je velika pridobitev občine obvoznica Dolgi most—Celovška, nova pošta in ATC centrala za 9.000 te-lefonskih priključkov. Mestni potniški promet se je v letu 1981—1982 okrepil. Nabavljeno je bilo 25 novih avtobusov, kar pa je veliko premalo glede na močno iztrošenost voznega parka in naraščajoče število potnikov. V letošnjem letu se na območju občine predvsem na-daljujejo pripravljalna zemeljska dela na trasi avtoceste Ljubljana—Naklo, modernizacija lokalnih cest zaostaja za planom, mestni potniški promet načrtuje nabavo 30 novih avlobusov. g) Stanovanjska graditev je potekala v skladu s pred-videvanji družbenega plana. Upoštevane so bile potrebe po stanovanjih glede na različne materialne možnosti sta-novalcev in uveljavljen sistem družbeno usmerjene stano-vanjske gradnje na racionalni industrijski način. Vse pre-malo pa so vplivali na potek gradnje samoupravno organi-zirani bodoči stanovalci. Od načrtovane graditve stanovanj, je bilo v letih 1981— 1982 zgrajenih 1.195 stanovanj. Letni plani stanovanjske graditve so bili s tem doseženi. Dokončana je bila gradnja stanovanj v ŠS-10 Draveljska gmajna, del ŠS-8/2 Nove Dravlje, ŠP-5 Slepi Janez. 6 , ...,'. , . , ./.";•: V teku je graditev stanovanj v soseskah: ŠS-8/1 Dravlje., ŠS-4/1 Stara cerkev, ŠS-12 Podutik, ŠS-107 šentvid Zvez-da, ŠS-202/2a Gameljne, ŠS-3/1 Gorazdova in ŠS-8/2 Nove Dravlje. Odprava barak in stanovanj VI. in VII. kategorije ni pote-kala v skladu s planom, ker OZD niso prispevale ustrezne-ga deleža (60 %) sredstev za nadomestna stanovanja. V letošnjem letu pa je stekla na območju trase nove obvoznice. h) V komunalnem gospodarstvu so bile, zaradi zmanjša-nja kreditov in sredstev investitorjev stanovanjske in po-slovne graditve, realizirane le prioritetne naloge, to je tiste, ki so omogočale vselitev v dokončana stanovanja, gradi-tev industrijskih in poslovnih sosesk ter izvajanje občin-skega programa urejanja cest. Komunalna skupnost je v manjšem obsegu, kot je bilo načrtovano, pridobivala in pripravljala zemljišča za graditev in jih bo do 1985 opremljala s komunalnimi napravami individualne komunalne rabe. Izvaja se sprejeti plan pred-nostnih investicij: — vročevod, ki preko črpalne postaje povezuje Toplar-no Moste s toplarno v Šiški; postavljen je bil nov rezer-voar za 20.000 m3 mazuta, razširjeno je bilo vročevodno omrežje; — primarno plinsko omrežje v šS-12 in mešalno-redu-cirna postaja v Kosezah in predelava ter prilagoditev plin-skega omrežja v Zgornji Šiški za uporabo zemeljskega plina; — sekundarno plinsko omrežje v stanovanjskih sose-skah, kjer poteka stanovanjska graditev; — povezovalni kanal za sosesko ŠS Podutik ter pove-zovalni kanal in čistilna naprava Gameljne; — povečanje zmogljivosti vodarne Šentvid in gradnja vodovoda Pržanj—Podutik; — izgradnja sekundarne vodovodne mreže v novih sta-novanjskih soseskah. -.. 1.2. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Uresničevanje temeljnih ciljev v obdobju 1981—1983 V obdobju 1981—1983 je izpolnjevanje srednjeročnega plana temeljilo predvsem na naslednjih temeljnih ciljih področja prostora, varstva in izboljšanja človekovega okolja: — varovanje kmetijskih zemljišč pred spremembo na-membnosti; — izvajanje politike smotrne rabe prostora za izgradnjo naselij, proizvodnih in drugih kompleksov; — planiranje, načrtovanje in izvajanje izgradnje družbe-nih servisov in Lzboijševanje urbanega standarda v obsto-ječih naseljih v skladu s političnim razvojem mesta; — zavarovanje varstvenih pasov vodnih virov; — aktivno varovanje gozdnih, zelenih in drugih površin krajinskih kompleksov, zelenih sistemov mesta in občin ter v sklopu sosesk in KS; — priprava potrebnih postopkov in nadomestnih sta-novanj za potrebe prenove, odpravljanja stanovanj VI. in VII. kategorije in barakarskih naselij; — zadrževanje in preprečevanje obsega črnih gradenj; — zagotavljanje sredstev in organizacija dela za izde-lavo osnovne in izvedbene urbanistične dokumentacije in usklajevanja projektov z danostmi in omejitvami v pro-storu. Del temeljnih ciljev in nalog, opredeljenih v družbenifr planih občine, ni bil uveljavljen v obdobju 1981—1983 predvsem iz naslednjih razlogov: — drugačnega materialnega položaja nosilcev planira-nja kot je bilo opredeljeno v planu; — restriktivnejših predpisov in postopkov; — pomanjkanja izvedbenih projektov in njihovih delov. Realizirane ne bodo naloge, kot so: — skladna izgradnja cestnega omrežja (zaradi orienta-cije v boljše vzdrževanje in obnovo obstoječe cestne mreže); — sanacija kamnolomov Podutik in Povodje ter gra-moznice Gameljne (zaradi velike zahtevnosti teh posegov za kratko obdobje do leta 1985); — nekatere naloge s področja pridobivanja osnovne in izvedbene urbanistične dokumentacije (pomanjkanje sredstev, podaljšanje izdelave dolgoročnih planov ipd.). Uresničevanje nalog prostorskega razvoja občine Po razmejitvah urejanja prostora, ki ga določajo urbani-stični dokumenti: za del občine velja GUP, za Medvode in Tacen-Šmartno-Gameljne UN, za ostalo območje UP v skladu z odlokom o urbanističnem redu iz leta 1974, sta bila v začetku leta 1982 v okviru pristojnosti SML za območja GUP pripravljena 2 paketa sprememb in dopol-nitev GUP. Tem spremembam se je v aprilu 1983 pridru-žila potrebna sprememba za infrastrukturni koridor (zdru-ženi koridor daljnovoda). V letu 1982 je bila izdelana nove-lacija UN Medvode, sprejem pa odložen zaradi uvedbe interventne kmetijske zakonodaje. V aprilu 1983 je bila izdelana tudi sprememba in dopolnitev UN Tacen-Šmartno-Gameljne, zaradi uskladitve z določili zakona o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevanjem določil DP Šiška za obdobje 1981—1985 in drugih razlogov (avtocesta, pokopališče Šmartno). Sprememba in dopolnitev UN je še v postopku presoje. Večji del leta 1982 je potekala poglobljena razprava o dokumentih »Ljubljana 2000«, sprejete so bile smernice za pripravo dokumentov in pripravljen je bil delovni osnu-tek UN Ljubljane, na podlagi katerega je SZDL organizirala razprave po KS in skupne razprave. Razprava je dala po-globljene usmeritve in nove ideje ter pritegnila delovne Ijudi in občane k skupnemu kreiranju okolja. Izvajanje nalog pri načrtovanju in mestni izgradnji Izvajala so se naslednja dela: — dokončanje ŠS-8/2 Dravlje je prenešeno iz prejšnje-ga srednjeročnega obdobja; — dograditev Stare cerkve (ki se izvaja z zapleti zaradi težkih geomehanskih pogojev in nesmotrnega programa izgradnje); — priprava in izgradnja Podutika (I. in II. faza), ki je glavno razvojno področje, opredeljeno v DP 1981—1985; — priprava dokumentacije za ŠS-109 Gameljne; — ŠS-110/1 Vižmarje — za Klancem; šS-111/1 Vižmar-je — pod Klancem; ŠS-112 Vižmarje-Brod; ŠS-201/4 Ta-cen; ŠS-202/1 c Gameljne; — prenova posameznih objektov Stare šiške; —¦ izgradnja centra Medvode (MES-1/1, 2, 3) odložena zaradi uskladitve UN Medvode. Na področju infrastrukturnih objektov se predvideva: — pričetek gradnje odseka avtoceste Kranj—Ljubljana, s priključkom na Celovško cesto; — pričetek skupnega daljnovoda (trasa Pirniče); — pridobitev vodnjaka Kleče, izgradnja vodobrana Pržan, črpališče Skaručna in objekti napajalnega vodo-voda proti Šmartnem in Gameljnam, primarni vodovod po Vodnikovi cesti, Pržan-Podutik, povezovalni vodovod Srednje Gameljne ter vodovod po Miheličevi cesti (Sent-vid-Poljane); — izgradnja kanalizacijskega omrežja in sicer razširitev čistilne naprave Brod, primarno omrežje za sosesko ŠS12 Podutik, dokončanje zbiralnika Gunclje-Brod, povezovalni kanal Medvode-Svetje, ter zbiralnik Iskra do cests Bratov Komel; — plinifikacija Podutika; — primarno vročevodno omrežje preko severne mestne obvoznice, Stegne-IMP ter primarno vročevodno omrežje za Avtomontažo Stegne odsek Servisna cesta-IMP. 1.3. URESNIČEVANJE PLANA NA PODROČJU RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ' Osnovna značilnost razvoja na področju družbenih de-javnosti v prvih letih tekočega srednjeročnega obdobja je usklajenost sredstev v okviru gibanja rasti dohodka ter določitev okvirov razpoložljivih sredstev. Odklon od za-črtanih okvirov predstavlja leto 1981, ko so sredstva SIS družbenih dejavnosti za 11,8% presegla rast dohodka. Vendar pa je potrebno poudariti, da so 2,4% planiranih sredstev predstavljala sredstva, namenjena za izvozne sti-mulacije. V letu 1982 so sredstva za družbene dejavnosti za 29,3 % zaostajala za rastjo bruto dohodka v Ijubljan-skem gospodarstvu. V letu 1982 je bilo v Ljubljani iz sred-stev SIS družbenih dejavnosti izločeno 159,041.000 din za izvozne stimulacije, kar pomeni 1,7% planiranih sredstev za leto 1982. Usklajevanje porabe sredstev za družbene dejavnosti z rastjo bruto dohodka je potekalo tudi med letom, kar je bilo doseženo s spremljanjem dotoka sredstev v primerjavi s planskimi predvidevanji ter spremembami pri-spevnih stopenj. V letu 1982 so se spremenile trikrat. V letu 1983 resolucija predvideva 50% zaostajanje sred-stev za družbene dejavnosti za rastjo primerljivega do-hodka. Takšno zoževanje materialnih sredstev za družbene dejavnosti je narekovalo nujnost selektivnega izvajanja programov, pri čemer je bila dana prednost zajamčenim programom. Do sedaj je bilo na območju občine zgrajenih iz progra-ma Samoprispevka II 14 objektov od skupno 15 objektov ali 99% bruto površin. Za petnajsti objekt — VV enota v soseski Stara cerkev so zagotovljena sredstva iz Samo-prispevka II., izgradnja je v teku in bo zaključena v letu 1984. a) Otroško varstvo Na področju otroškega varstva se je število vzgojno-varstvenih mest v občini Šiška povečalo od 3.990 v letu 1980 na 4.605 v letu 1982. S tem je dosežena 55,4% vključitev otrok v VVO. Število otrok, vključenih v varstvene družine, se je povečalo v primerjavi z letom 1980 za 32%, kar je pomemben napredek pri širjenju otroškega varstva v občini. Izvajanje vzgojnega dela za otroke, vključene v 80-urni vzgojni program, je ostalo na enaki ravni kot leta 1981. Vključevanje otrok v skrajšano pripravo na šolo iz leta v leto raste, pada pa število otrok v celoletni pri-pravi na osnovno šoio. Na področju širjenja vzgoje in var-stva otrok, z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, smo ostali na enaki ravni kot na začetku tega srednjeroč-nega obdobja. Pri preventivnem in kurativnem zdravstve-nem varstvu otrok je opaziti določeno nazadovanje, saj je število predšolskih otrok, ki so zajeti v sistematične zobo-zdravstvene preglede, manjše za 23,5 %. Tudi obnova in širjenje otroških igrišč v letu 1982 ni potekalo po planu. Na področju investicij sta bila do konca leta 1982 zgra-iena dva vzgojnovarstvena objekta: VVO Andersen in VVO Koseze — enota liegalček iz sredstev skupnosti otroškega varstva. Za leto 1983 se obseg vključitve otrok v VVOV in obseg priprave otrok na osnovno šolo predvideva v enakem obsegu kot' v letu 1982 prav tako pa se ne bo povečalo število otrok, vključenih v razvojne oddelke. Povečalo pa naj bi se število otrok, vključenih v varstvene družine in to za 16 otrok oziroma za 15%. Skupnost otroškega varstva je sodelovala pri reševanju problematike sofinanciranja investicijsko-vzdrževalnih del na objektih, ki so namenjena letovanju otrok, združevala je sredstva v mestni skupnosti otroškega varstva za šola-nje strokovnih delavcev, zlasti pa za izobraževanje varu-hinj. Planirana soudeležba občinske skupnosti otroškega varstva pri financiranju osnovne dejavnosti v VVO se je. povečala od 50% na 61 % v letu 1932. b) Izobraževanje V letu 1982/83 je obiskovalo osnovno iolo na območju občine Šiška 9.129 učencev. Dosežen je bil koeficient učne izmene 1,35, kar je pod Ijubljanskim povprečjem. Delež učencev v celodnevni osnovni šoli je ostal na enaki ravni kot na začetku tega srednjeročnega obdobja, delež učen-cev v podaljšanem bivanju pa se je v primerjavi z letom 1980 v tem srednjeročnem obdobju celo znižal. Na področju investicij je bila zgrajena OŠ Medvode-Svetje iz sredstev samoprispevka in proračuna občine, izvedena adaptacija Oš Zvonka Runka ter odobrena izgrad-nja prizidka pri Oš Tine Rožanc. V usmerjeno izobraževanje je v šolskem letu 1982/83 vključenih 2.937 učencev. V obdobju 1981—1983 so bili na tem področju v glavnem razrešeni prostorski in kadrovski problemi. c) Zdravstvo V letu 1981 so si izvajalci osnovnega zdravstvenega var-stva prizadevali še nadalje izboljšati zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva. S sistematičnimi zdravstvenimi pre-gledi občanov po KS in drugimi oblikami preventivnega zdravstvenega varstva so povečevali delež preventivne de-javnosti v okviru zagotovljenega programa. Dograjevali so osnovno zdravstveno mrežo. Tako so v tem letu adaptirali s sredstvi TOZD in SIS za zdravstv6no varstvo zdravstveno enoto v Šentvidu in opremili 2 zobozdravstveni ordinaciji za odrasle in predšolske otroke. Razširili in modernizirali so zobotehnični laboratorij, splošne ambulante in rtg. i- Prizadevali so si utrjevati zobozdravstveno varstvo bor-cev NOV ter skušali z intenzivnim povezovanjem medicine dela z obratnimi ambulantami in organizacijami združenega dela zmanjševati bolniški stalež. Za čimbolj smotrno po-slovanje vseh zdravstvenih organizacij so skušali poiskati najbolj funkcionalno povezovanje med osnovnim, spe-cialističnim in bolnišničnim zdravstvenim varstvom. V letu 1982 so se izvajalci zdravstvenega varstva še na-dalje trudili, kljub omejenim finančnim možnostim, ohra-niti doseženo raven zdravstvenega varstva, doseženega v preteklih letih. Izboljšala se je organizacija dela, tako da imajo izboljšano kvalifikacijsko strukturo kadrov, kar je tudi vplivalo na izboljšanje kvalitete zdravstvenih sto-ritev. V zdravstveni delovni organizaciji imajo uvedeno izmen-sko delo za vse profile zdravstvenih delavcev, tako da je dostopnost do zdravstvenega varstva mogoča vsem upo-rabnikom. V letu 1982 so začeli izvajati večino dela v red-nem delovnem času in tako zmanjšali nadurno delo. Izvajalci zdravstvenega varstva so še dosledneje, v okviru možnosti, izvajali zdravljenje in nego obolelih na domu s ciljem, da bi zmanjšali stroške bolnišničnega zdravljenja. V letu 1983 si izvajalci zdravstvenega varstva še nadalje prizadevajo ohraniti raven zdravstvene dejavnosti, doseže-ne v preteklih letih. S preventivno dejavnostjo za vse uporabnike, še zlasti v VVO, šolah in v delovnih organizacijah s sodelovanjem medicine dela in obratnih ambulant, skušajo zmanjševati obolevnost in ohranjati zdravje uporabnikov, predvsem poklicnih bolezni in zmanjševati število nesreč pri delu. V letu 1982 se je pričela iz programa samoprispevka III izgradnja zdravstvenega doma v Medvodah, ki bo dograjen, omogočil boljše in celovitejše zdravstveno varstvo obča-nov na področju Medvod. d) Raziskovanje Poleg normativne ureditve (sprejem ustreznih samo-upravnih aktov in sporazumov) v tem obdobju, raziskoval-na skupnost izpolnjuje naloge, določene z letnimi resolu-cijami in srednjeročnim planom. Vsebina dela se v prvih treh letih ni bistveno spremenila. Glavna naloga in naj-večja aktivnost raziskovalne skupnosti je pospeševanje množične inovacijske dejavnosti, povezovanje z razvojnimi službami OZD in širjenje znanstvene misli med šolsko mladino. V občini Šiška ima sedež 19 raziskovalnih organizacij in razvojnih TOZD, med njimi je enovita raziskovalna orga-nizacija samo ena — Inštitut za turbinske stroje. Večji razvojni oddelki oziroma TOZD so v okviru DO Lek, Iskre, Litostroja, Donita, Agrostroja in drugih. Zaradi kadrovskih in prostorskih težav ob ustanovitvi Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana v letu 1981, je bila Občinska raziskovalna skupnost Šiška nosilka med-občinske koordinacije raziskovalnih skupnosti Ijubljanskih občin za oblikovanje skupnega raziskovalnega programa. Zaradi opravljanja celotnega strokovnega dela in priprave gradiva za skupščino, je svoj lastni raziskovalni program v letu 1981 priključila k skupnemu mestnemu raziskoval-nemu programu. Za leto 1982 je podelila denarne ih knjižne nagrade uspešnim avtorjem za 7 inovacij. Razpis za leto 1983 je v teku. V letu 1982 je izvedla tudi anketo o inovacijski dejavnosti v OZD (zadnja anketa je bila v letu 1977). Rezultati ankete so pokazali, da bo potrebno še veliko naporov, da bo postalo vključevanje inovacijskih procesov v družbeno reprodukcijo v naših delovnih organizacijah vsakdanji proces. Občinska raziskovalna skupnost je financirala iz lastnih sredstev v letu 1982 eno raziskovalno nalogo (Izkoriščanje odvečnih industrijskih toplot in CO2 ter uporaba v kmetij-stvu za pridobivanje vrtnin), medtem ko je raziskovalni program za leto 1983 šele v osnutku. Sprejemanje razisko-valnega programa kasni tudi zaradi kasnitve oblikovanja mestnega raziskovalnega programa, zaradi česar kasni sklic skupščine raziskovalnih skupnosti, na kateri se po-trjujejo in sprejemajo raziskovalni programi. . ;•-, ¦. - e) Socialno skrbstvo Upadanje življenjske ravni občanov je pogojevalo na-raščanje števila potreb, zlasti po nekaterih oblikah social-nih pomoči. Zato je skupnost socialnega skrbstva zaradi zoževanja materialnih možnosti skupne porabe in v okviru le-te tudi sredstev za dejavnost socialnega skrbstva, selek- tivno razvrščala naloge ter še zlasti oblike socialnih po-moči, tako da so intenzivneje naraščale tiste oblike pomoči, ki predstavljajo osnovo za življenje upravičencev. Krepitev preventivnega delovanja v strokovnih službah ter njihovo povezovanje s socialno-zdravstvenimi komi-sijami v KS, humanitarnimi organizacijami in službami, TOZD idr. je permanentna naloga socialnega skrbstva, opredeljena tudi v planu za to srednjeročno obdobje. Vendar pa moramo poudariti, da nadaljnje širjenje takšne dejavnosti ovira prešibka kadrovska zasedba ter velika obremenjenost strokovnih delavcev s kurativnim delom. Povezovanje z dejavniki v življenjskem in delovnem okolju je v veliki meri omejeno zgolj na obravnavo posameznih primerov. Dom starejših občanov razvija izvendomsko dejavnost. Poleg možnosti prehrane za izvendomske abonente (pre-ko 50 obrokov dnevno), možnosti pranja in likanja perila, bodo predvidoma v letu 1983 pričeli z dnevnim varstvom ter razvažanjem hrane po domovih. V razvito družabno in kulturno življenje v domu se čedalje bolj vključujejo tudi občani, ki v domu ne živijo. ' f) Zaposlovanje Na področju zaposlovanja ugotavljamo skladnost z re-solucijskimi okviri. Število brezposelnih se tudi v občini šiška povečuje. V letu 1982 je bilo poprečno brezposelnih 361 ali 9% več kot v letu 1981. Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti je v letu 1982 prejemalo 91 upravičen-cev (v letu 1981 jih je bilo v poprečju 15), denarno pomoč pa 25 upravičencev (v letu 1981 v poprečju 5). Od brez-poselnih se je v letih 1981—1982 dodatno usposabljalo 162 nezaposlenih, od že zaposlenih pa je opravilo dokva-lifikacijo oziroma prekvalifikaoijo 223 delavcev ali 21 % od vseh v Ljubljani. V letih 1981—1982 je bilo napotenih na usposabljanje 86 invalidnih oseb, zaposlilo pa se jih je 31. V občini Siška prejema štipendijo iz družbenih sredstev 286 štipendistov ali 27 % od vseh v Ljubljani ter 881 kadrovsko štipendijo ali 17 % od vseh podeljenih v Ljub-Ijani. Delež kadrovskih štipendij na število zaposlenih je bil v občini v letu 1982 2,4% in je močno padel glede na leto 1981, ko je znašal 4,4%. Razmerje med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev je 76:24, kar je pod Ijubljanskim poprečjem. g) Kultura Na področju kulture je v občini v drugem planskem letu tega srednjeročnega obdobja delovalo 24 kultumo-umetniških društev, ki so pripravila 235 prireditev, kar ustreza plansko opredeljenim ciljem o razvijanju amater-ske kulture. Od vseh dejavnosti se je najbolj povečala knjižničarska dejavnost in dejavnost Lutkovnega gledališča Jože Pengov. Pri izvajanju planiranega programa jih močno ovira pomanjkanje mentorjev in vodij kultumih skupin. Vzgajanje teh kadrov bi moralo postati prioriteta v nasled-njih dveh planskih letih. Na področju investicijskega vzdrževanja sta obnovljeni Vodnikova rojstna hiša in dvorana v Pirničah, preostale dvorane bodo obnovili po prioritetnem vrstnem redu ter skladno s finančnimi možnostmi. Tudi v tem planskem obdobju nastopa področje kulture kot nosilec zbliževanja med pobratenimi občinami, vendar ta sodelovanja omejujejo v zadnjem času zmanjšana fi-nančna sredstva. h) Telesna kultura V telesnokulturni dejavnosti se je število vključenih v osnovne telesnokulturne organizacije v prvih dveh plan-skih letih povečalo za 21,8%, prav tako pa se je tudi po-večalo za 12,9 % število osnovnih telesnokulturnih organi-zacij. Porast aktivnega članstva je največji v naslednjih panogah: atletika, balinanje, judo, košarka, nogomet, pla-ninstvo in alpsko smučanje. Z reorganizacijo Zavoda Tivoli, v okviru katerega je bil sprejet samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri oblikovanju programa ŠRC Tivoli, so rešili nalogo, ki je bila prenešena še iz prejšnjega srednjeročnega obdobja. Hkrati so tudi obnovili Halo Tivoli. Z obnovo ostalih objek-tov iz družbenih sredstev bo potrebno počakati do na-slednjega srednjeročnega obdobja. Zaradi racionalizacije dela so v telesni kulturi izvedli reorganizacijo med telesnokulturnimi organizacijami, na 8 osnovi katere delujejo posamezni profesionalni telesno-kulturni delavci v treh športnih centrih v Medvodah, sta-dionu llirije in Ljubljane. 2. MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1983 IN PREDVIDEVANJA ZA LETO 1984 V letu 1983 gospodarstvo posluje v izjemno zaostrenih razmerah in visoki stopnji inflacije. Dosežene stopnje rasti so posledica gibanja cen, povečanja obsega in kvalitete gospodarjenja. Cene so že v polletju presegle načrtovana razmerja, povzročale resne motnje in ogrožale stabilizacij-ska predvidevanja. Razmerja v delitvi dohodka se sicer niso bistveno spre-menila, čeprav so visoke rasti cen vplivale na višja sred-stva in s tem tudi na počasnejšo rast dohodka. Gospodarski tokovi se odvijajo v neusklajenih tržnih razmerah. Povpraševanje daleč presega ponudbo. Problemi preskrbe z domačimi in uvoženimi surovinami ter repro-dukcijskimi materiali so se v zadnjih treh mesecih še bolj zaostrili. Zaradi poslabšanja proporcev v zunanjetrgovinski bilanci republike so bile restrikcije pri uvozu večje, isto-časno pa so se zmanjšale tudi možnosti nabave materialov na domačem trgu. Takoj so se pojavile posledice, ki izvi-rajo iz tržnih neskladij. Neurejena preskrba ter neustrezne in pičle zaloge surovin in reprodukcijskih materialov so povzročile spremembe proizvodnih programov in celo ustavljanje proizvodnje. Vse to je zniževalo produktivnost dela, kvaliteto in še povečevalo stroške ob že tako pre-tiranem naraščanju cen. Kljub takšnim pogojem se z izjemnimi napori v OZD ohranja rast fizičnega obsega proizvodnje, ki je v teh štirih mesecih 1983 zadržala 7 % rast. Do konca leta pričaku-jemo nadaljnje zaostrovanje možnosti nabave domačih repromaterialov in upočasnitev dinamike proizvodnje. Cene na drobno naraščajo nad pričakovanji in dvigajo življenjske stroške. Kljub temu, da so v zadnjem času osebni dohodki zaposlenih ponovno začeli naraščati, pa so realni osebni dohodki v letu 1983 nižji. Gospodarstvo občine Ljubljana-šiška je imelo v prvih treh mesecih leta 1983 v poprečju višje indeksne rasti osnovnih elementov poslovnega uspeha kot gospodarstvo mesta Ljubljane in gospodarstvo SRS. Doseglo je 36 % več celotnega prihodka, 37% več dohodka in 51 % več sred-stev za akumulacijo kot v prvih treh mesecih leta 1982. Združeno delo je obračunalo 16.579 mio din porabljenih sredstev, višja so bila za 38%, kar je več od rasti ce-loletnega prihodka, zaradi česar se je ekonomičnost po-slovanja v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta po-slabšala. Prvo tromesečje 1983 je sklenilo z izgubo 19 organizacij v skupni vrednosti 545,8 mio din (od tega 78 % Petrol DO Zemeljski plin), kar predstavlja 27 % vseh izgub v me-stu Ljubljani. Znesek izgub se je glede na prvo tromesečje lani povečal za 56,9 %. Temeljna naloga razvoja v letu 1983 je doseganje boljših rezultatov v ekonomskih odnosih s tujino. Cilji so opre-deljeni tako, da bi z načrtovano politiko počasne rasti domačih cen, aktivno politiko drsenja tečaja, selektivno usmerjenim kreditiranjem proizvodnje in investiranjem za izvoz ter z drugimi (fizikalnimi) ukrepi stimulirali konverti-bilni izvoz. Ugotovimo lahko, da se tako opredeljeni pogoji za pospešeno prodajo na konvertibilna tržišča v letu 1983 niso ustvarili. Slabša se reproduktivna sposobnost izvoznih dejavnosti, v letu 1983 je bila pogojena z težjimi pogoji pridobivanja dohodka na tujih trgih, kot na domačem: — celotni prihodek izvoznikov narašča počasneje kot v industriji, saj izvozna cena s povračili za izvoz v nobeni od izvozno intenzivnih panog ni dosegla domače cene oziroma je bila nižja v poprečju za 20 %, kar ne pokriva niti direktnih stroškov; — s politiko tečaja dinarja niso vzpostavljeni realni odnosi med domačimi in tujimi cenami, devalvacija ni od-pravila različne stopnje konkurenčnosti po državah, na-stale zaradi vplivov medvalutnih odnosov; — monetarna politika je bila s koriščenjem primarne emisije preko selektivnih kreditov bolj v funkciji spodbu-janja uvoza in financiranja kmetijske proizvodnje kot v zagotavljanju dopolnilnih sredstev za izvozne potrebe; — lansko štirikratno povečanje obrestne mere za se-lektivne kredite za izvoz je obremenilo pretežno dohodek izvoznikov, letošnji dvig obrestnih mer za ostale kredite pa je to potenciral; — možna hitrejša rast OD izvoznikov (po dogovoru) je realizirana v breme počasnejše rasti sredstev akumulacije; — izvozniki nimajo olajšav glede prispevkov na skupno porabo; — olajšave glede davkov za splošno porabo so relativno manjše kot so bile; — izvozna povračila oziroma stimulacije na nivoju fe-deracije finančno niso pokrite, postopek za njihovo uvelja-vitev je zapleten; — restriktivna neselektivna investicijska politika prepre-čuje nujne naložbe v modernizacijo proizvodnje za izvoz; — zakonsko omejena rast izdatkov za službena potova-nja v lujino resno ovira poslovno iniciativo. Devizni prilivi od izvoza blaga in storitev ter prilivi po kreditnih odnosih so v prvem trimesečju letošnjega leta znašali 1,944.261 tisoč din. Prilivi od izvoza blaga pred-stavljajo 90,6 %, od storitev 6,1 % in po kreditnih odnosih 3,3%. Prilivi iz konvertibilnega področja znašajo 947.747 tisoč din, kar predstavlja 48,7 % vseh prilivov. Devizni odlivi za uvoz blaga, storitev in odlivi po kre-ditnih odnosih so znašali 2,728.965 tisoč din in so v pri-merjavi z enakim obdobjem leta 1982 manjši za 15,3 %. Odlivi za uvoz blaga predstavljajo 87,8 %, za storitve 8 % in za najete kredite 4,2 %. Odlivi na konvertibilno področje znašajo 898.607 tisoč din, kar predstavlja 32,9 % vseh odlivov. Bilanca deviznih prilivov in odlivov je bila v letošnjem prvem trimesečju negativna. Saldo znaša —784.704 tisoč din. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1982 se je izbolj-šala za 20,9 %. Bilanca deviznih prilivov in odlivov na konvertibilnem področju pa je bila v letošnjem prvem trimesečju pozitivna, saldo znaša 49.139 tisoč din, medtem ko je bila v enakem lanskem obdobju negativna (—490.544 tisoč din). Rezultati na tem izredno pomembnem področju družbene reprodukcije tako glede obsega kot tudi ekonomskih učin-kov so dobri, vendar bi bili v letu 1983 in 1984 lahko bi-stveno boljši, če ne bi stalni pritiski intervencijskih ukre-pov tekoče ekonomske politike ustvarjali neugodne pogoje za trajnejšo usmeritev organizacij združenega dela v med-narodno menjavo, zlasti na konvertibilna tržišča. Zato so odločilnega pomena za hitrejše uveljavljanje samouprav-nih družbeno-ekonomskih odnosov in doseganje sprejetih materialnih ciljev na tem področju, zlasti za bistveno po-večanje konvertibilnega izvoza, takšni ukrepi tekoče eko-nomske politike, ki bodo ustvarjali ekonomske pogoje za povezovanje organizacij združenega dela za skupen izvoz in združevanje ustvarjenih deviz na podlagi proizvodnega, delovnega, poslovnega in drugega interesnega povezo-vanja. V letošnjem letu se bodo nadaljevala že začeta investi-cijska dela. Večino sredstev za investicije so zagotovile same gospodarske organizacije, z blizu tretjino so ude-leženi bančni krediti, združenih sredstev je sorazmerno malo. Vse investicije je preverila komisija za preverbo družbene upravičenosti in so v skladu s planskimi usme-ritvami. Nekoliko počasneje kot je bilo načrtovano, se nadaljuje prestrukturiranje gospodarstva z investiranjem v izvozno usmerjeno, tehnološko zahtevnejšo in ekološko sprejem-Ijivo proizvodnjo. Tako se nadaljuje investiranje v ll.fazo tovarne Iskra Mikroelektronika, Iskra Center za elektro-optiko in laserske naprave, Iskra TOZD Feriti razširitev in modernizacija proizvodnje, Iskra TOZD Usmerniki mo-dernizacija proizvodnje, Color rekonstrukcija mešalnice in novo skladišče ter rekonstrukcija in razširitev proizvod-nje poliestrov, Aero TOZD Celuloza rekonstrukcija pro-izvodnje celuloze. Do konca leta 1983 se bodo načrtovani programi SIS družbenih dejavnosti odvijali v okviru danih materialnih pogojev ob upoštevanju prioritete, ki je bila opredeljena z resolucijo 1983 in restrikcij, s katerimi je zagotovljeno prioritetno financiranje obveznih in z zakonom opredeljenih programov družbenih dejavnosti. Pri tem bo potrebno še nadalje dosledno uresničevati sprejete stabilizacijske usmeritve in programe tako v OZD kot v SIS družbenih dejavnosti. V letu 1984 bo treba še nadalje uresničevati selektivni način financiranja prednostnih programov, kot so osnovno šolstvo, zdravstvo, osnovno zdravstveno varstvo ter po-dročje socialnega varstva. Izgradnja objektov družbenega standarda, ki so v ob-močju občine Ljubljana-Šiška in so zajeti v enotni pro- 9 gram Ljubljane, poteka v skladu s terminskim planom. Do konca leta 1983 se bo pričela izgradnja VVO v KS Dolomitskega odreda (za 200 otrok), pridobljena bo pro-jektna dokumentacija za izgradnjo prizidka pri osnovni šoli Stane Kosec in za osnovno šolo v KS Bratov Babnik, ki se bo pričela graditi leta 1984. V letu 1984 bo predan na-menu nov zdravstveni objekt v Medvodah. V istem letu naj bi se pričela tudi izgradnja varstveno-delovnega centra v KS dr. Petra Držaja, ki predstavlja objekt skupnega me-stnega pomena. Ocenjujemo, da so predvidevanja o možnostih razvoja v letu 1984 v prvi vrsti odvisna od uspešnega uresničeva-nja letošnjih nalog, zlasti na področju družbenoekonom-skih odnosov s tujino, zagotavljanja nemotenega odvijanja proizvodnje in gibanja vseh oblik porabe v začrtanih okvi- rih. Rezultati gospodarjenja v letu 1982 in predvideni v letu 1983 nakazujejo, da obstajajo realne možnosti, da v letu 1984 gospodarstvo tudi še v naprej zaostrenih pogojih go-spodarjenja, lahko doseže predvideno gospodarsko rast. Za to pa bomo morali tudi v letu 1984 dati vso pozornost nadaljnjemu povečevanju konvertibilnega izvoza, hkrati pa si glede na problematiko v letošnjem letu prizadevati za ohranjanje vseh oblik porabe realno na ravni letošnjega leta; pogoj za vse to pa bo seveda doseganje realno večjega dohodka, med drugim tudi z večjim aktiviranjem dokončanih investicij. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo