SEIKJtH
PPICOGA »DOMOCJUBA« IN »SC O VENSKE GA GOSPODARJA«
■........ . - >........... - - - ..........-1-1.........1 ai—
FEBnUAR * 1928 * LETNIK III. * ŠT. 2.
Dragoceno
darilo novorojenemu kraljeviču Tomlslaou;	/W/oto zibelka.
■ „ Rreziah	Udeleženke gospodinjskega tečaja t< KogaSki Slatini.
Romarski dom pri Mariji Pomaga, na Bre iaH. U	^	^ ^ ^^
K,r so romarji večkrai v zadregi radi prenočišč o OospodmJskMe ^	ien8,¥0m vrč Inl In so ogronv
--- -........•. ^9ospod,n,s,v<"
Domača lončarska obrt.
V vsaki kuhinji, tudi boljši, se rabijo naše domače glinaste posode, dasi jih je žele/na in aluminijasto roba /e v veliki meri izpodrinila. Izdelujejo jo največ v okolici Ribnice. zlasti v Dolenji »asi. Prigorici. Rakitnici. Blatni in Nemški vasi Način izdelave je silno preprost Potrebno glino dobivajo pri kočevskem rudniku. Doma jo najprvo
dobro pregnelejo. da je bolj voljna razr, -žejo na manjše ko- k, jih po..,,.,
na okrogle podstavke. Ti s,- / nogo vrle in i/ kupčka gline	rasle pod vesco
roko lonec skledo ali vaz,.. Nato s, izdelki na solncu posus.	polo/.e v oz.ago.
|„ j, peč. v kaleh S.' posoda ožge tla poslane Irda in krhka	Kon. no jo se s kollovno (odpadki od bakrenih kotlov in vsebuje zeleno l>,.rw>l in svlneern po, i
nljo in M enkrat nalože » peč. s čemer i- posoda Izdelana do konca. Vrhu lega izdelujejo ribniški lončarji še razne glinaste igračke, kakor konjičke, pl.cke. piscal-ke šparovčke itd Seveda vse samo z roko Dasi «m- lo da mnogo del« in vzame veliko časa. vendar je glinasta roba zelo poceni Lončarji s,. pni s um manjšim zaslužkom zadovoljni Žal. da s, la prislna domača obrt zelo izgublja, ker njeni izdelki ne najdejo več loliko odjemalcev kol nekdaj. Danes j,- v omenjenih vaseh še okrog jO hiš ki se pečajo / lončarstvom.
V t. številki Novic v slikah smo prinesli sliki- prvih j) dobitkov II. Sladionske loteriji': vilo Stadion ki je glavni dobitek (vredna HiS.dOO Din), 10 šivalnih strojev in 20 koles. Danes pa prinašamo vilo po fotografiji, da se čilalci prepričajo da v resnici sloji, in celo množico drugih dobitkov tako nihalne in žepne ure ter raznih predmetov, kateri so vsi vredni po 100 —1000 Din Srečke so po 10 Din in se naročajo na naslov: Akcijski odbor za II. Sladionsko loterijo v Ljubljani. Ljudski dom. Žrebanje se bo vršilo 25. marca. Srečke so veljavne, čeprav je na njih zapisano, da bo žrebanje l.dec. 1927.
l'ol<igrafični posnetek noi<c vile Stadion, kakor je i< resnici- G ta on i dobitek II. Sladionske loterije.
SEOVEMEC
Političen Ust so slovenski narod
»tedensko prilogo ,, Ilustrirani Slovenec". KI obseij« osem siranl slik v bukrollsku -
Najzanesljivejši in najcenejši slovenski dnevnik. Točna poročila iz domače in svetovne politike. Strokovne gospodarske vesli. Prosvelni in zabavni članki Povesti. Številni oglasi. Slike ludi v dnevni izdaji
Naročnina :
20 Din mesečno (za inozemstvo 35 Din) Naroča se: Uprava »Slovenca«, Ljubljana
Divji prošiči so si' po naših gozdih /.lasti na kranj-sko-štajorski meji v zadnjih lotih prav rez mero razmnožili. Ker živijo največ <xt poljskih pridelkov, delajo na poljih silno škodo. Zato jih naši lovci brezobzirno preganjajo. Ta žival pa jo zolo previdna in ji je težko priti blizu. Gornja slika nam kaže lovsko družbo, ki jo je organiziral pri Radečah na Dolenjskem gozdni oskrbnik V. Jan in ki je podrla dve prošičji mrrini.
Pustni torek v Niči. glasovitem francoskem morskem letovišču.
Egiptovska pošta je izdata pred par ledni samo za par ur nove znamke. Od vseh strani so prihrumeli takozvani filatelisti. nabiraletji poštnih znamk, da bi priš i do čim večje množine redkega papirja. Razvila se je med njimi pravcata vojska, v kateri je morala posredovati policija.
Hodniki v jetnišnici Moabit v Prusiji, ki so sezidani tako, da ima paznik, z onega mesta pregled čez vso notranjščino in v slučaju silo pozvoni z. zvoncem, letnlšnico bodo sedaj podrli in sezidali modernejšo.
Šivalni tečaj v Šenčurju pri Kranju.
če je pretiran, ludl svoje velike senčne strani, zlasti to, da le preveč In enostransko povdarja moč telesa, dočim plemenitejši in važnejši del človeka ter za njegovo resnično notranjo srečo odločilnejši, lo je dušo, rad zanemarja. Naloga treznih in dalekovidnih ljudi je, da te senčne strani odstranjujejo ne s tem, da so načelno /.oper spori, temveč s tem, da s sodelovanjem pridobivajo vpliv na pravilen razvoj športa.
Slike nam kažejo priljubljeni šport smučarjev v Švici, kjer je smučarstvo kakor tudi v severnih deželah pogosto ne samo šport temveč v veliki zimi skoro edino možen osebni promet. Desne slika zgoraj predstavlja zanimivo sestavo sank z Jadri. Take sanke drče kol veter po zmrzllh jezerih in rekah. — Spodnja slika pa kaže drsalno Igro na ledu. Imenuje se „hockey" ter zahteva silno velike spretnosti in gibčnosti telesa In duha. Pravkar so se završlle v Švici zimske olimpijske Igre, pri katerih so zastopniki raznih narodov tekmovali tudi v „hockey".
Zimska $abava in šport.
Brez dvoma ima šport, ki ga današnja doba v tako veliki meri uvaja, to solnčno stran na sebi, da krepi telo, kar Je tudi za duševni razvoj ljudi ugodno In pa da odteguje mlade ljudi popivanju in vsemu, kar je s tem slabega združeno. Seveda pa ima šport, zlasti
Sanke na Jadra.
9o svetu
Indija je prostrana zemlja v južni Aziji. Je pravzaprav angleška kolonija, iz katere črpajo Angleži nezmernega bogastva. Angleži brez Indije bi bili kmet brez polja. Slika na levi nam predstavlja slovesen začetek šole. Bogat mohamedanski Indijec izroča svojo petletno hčerko učiJeljtr. Za to priliko malo učenko okrase z vsem nakitom, ki ga imajo pri hiši in deklica se mora za prvi dan naučiti nekaj stavkov iz korana (mohamedanske-ga sv. pisma), ki jih ob tej slovesnosti deklamuje.
Iz časopisov nam je znano, kako hočejo italijanski fašisti vse ljudstvo s silo vpreči v svoj fašistovski voz in se pri tem nič ne strašijo vsako svobodo poteptati v tla. Že otroke hočejo narediti za zagrizene faši-
Dečki mladinske fašlslovske organizacije ..Bali/a".
ste in so v ta namem ustanovili otroško organizacijo „Balilo". Tu Hi slovenske otroke v našem za sužnjetiem ozemlju silijo In sira hujejo, da se morajo vpisati v to društvo. Seveda je pri tem glavni fašistovski namen ta, olrokom za moriti ljubezen do slovenskega ma terinega Jezika.
Na Kitajskem Je ljudstva eno četrtina vseh ljudi, kar jih je na svetu. Država pa Je gospodarsko strahotno zanemarjena. Zato ni čuda, da gredo cele množice Kiiajcev čez tiho morje v Ameriko služit kruha. Druge množice pa ostajajo doma in delajo za najnižjo ceno. Tako je danes na Kitajskem človeška moč cenejša kot strojna. Zato vidimo na sliki, kako se ' ilajski delavci mučijo z vrtenjem ogromnega kolesa ter črpajo vodo za namakanje obširnih polj.
Tudi male deklice morajo v Italiji obleči črne srajce ter vzklikati fašizmu.
Ameriške
Največji žerjav (dvi-galec lovorov) na svetu je seveda v Ameriki. Ta orjak, ki je zgrajen iz samega železa ter visok kot naši večji zvoniki, igraje dvigne tovor težak 25.000 kg (ali poltretji naložen de-setlonski vagon) ter ga položi varno in nalahno v dno ogromne ladje kot mati avoje dele v zibelko.
Holel za ljudi — to so naši evropski pojmi. Hotel za konje, in lo večnadstropni, ta pa ie seveda ameriška. Pravzaprav je lo večnadstropen hlev in žival gre kakor po nekakšnih odrih v nadstropja. Kjer se labi veliko konj in gre trda za prostor, je lako večnadstropen hlev prav dobra iznajdba.
Nič manj praktični so Američani glede garaž, ki tudi zavzamejo veliko
Amerlkanska trgovina s hipodromom za otroke na strehi.
posebnosti
prostora, zakaj v Ameriki ima danes avtomobil že vsak peti človek. Kam z avtomobili, ki Jih je v kolikaj večji hiši precejšnje število? Na streho, je praktičen odgovor Avto zavozl na dvigalo, ki ga v eni minuti postavi na slreho in tam Je proslora več kol dovoij. Na ia način ludi ni mogoče vozila ukrasti.
Pa še eno so pogrun-tali Američani. V Ameriki so ogromne trgovine, v katerih dobiš vse od Iraku za čevlje do velikega tiskarskega stroja. Take trgovine so seveda vsak dan polne ljudi. Da morejo starii bolj nemoteno izbirali blago, dvignejo medlem njihove nepočakane olro-člče na streho, kjer mali oslički v dobrem varstvu prenašajo male jahače, kar jim je v veliko veselje.
Večnadstropen hlev zu
Avtogaraia na strehi.