Hatolisk cerkveni Ust. V Ljubljani 10. velcig-a (ravna 1860. i Asi 10. XIII. Creiiica na grob prečastitiinu Očetu provincialu frančiškanov na Kostanjevici v Gorici 1860. ;.BIagor človeku, ki pošteno živi in pravično izroči svojo dušo Gospodu; zakaj blag je njega spomin pri Bogu in pri ljudeh !u V število takih prcblažcuih duš gre v. č. Oče Klar V a s c o 11 i, provincial reda frančiškauskiga horvaške in krajnske okrajine, ki je 30. mal. travna tekočiga leta v Gospodu zaspal. Spodobi se, de se po smerti takih vcrlih mož kaj več o njih lepim življenji in dragi smerti spregovori vsem živim v posneino, mertvim pa v čast in hvalo. Torej to malo, kar sim o življenji, bolezni, smerti in pogrebu ranjciga O. Klara utegnil zvediti, rad semkaj pristavim iz čistiga spoštovanja, kteriga mora vsak dober kristjan občutiti do takih mož po Božji volji. Kajni O. Klar je bil Istrijau iz Isole doma, rojen 26. grudna 1799 od bogoljiibuih, še precej premožnih posestnikov, kteriga mati še živi, stara nek 83 let. »Sina, pol-nign lepiga upa, so izšolati dali najpred v Isoli, potem v Kopru do šeste latinske šole. /daj pa, pokoren svetimu poklicu Najvikšiga, stopi v frančiškanski red 21. mal. serp. 1823; po doveršenim uoviciatu v Tersati je bil koj pridružen tukajšnjim frančiškanam na Kostanjevici, kjer je potem zunej eniga samiga leta vedno prebival do zadujiga trenutka svojiga življenja. Opravljal jc izverstno vse časne službe tega reda: bil je vikati, gvardijan, skoz dolgo let profesor cerkveniga prava in zgodovine v domačih bogoslovskih šolah, talijanski pridigar in lani k drugimu kratu izvoljen provincial svojiga reda horvaško - krajnske okrajine; tudi jc bil postavljen I. 1857 svetovavec zakonske sodnije za goriško nadškofijo. Kako drago dc mu je bilo samotariti tu na tem prijaznim griču, od kodar doli se zdravimii očesu nar lepši panorama žlahtne goriške planjave razgrinja, ki ptujiga pri pervem pogledu zamakne; se lahko povzame iz neke njegove knjižice, v kteri kratko popisovanje tega hribca takole sklene: rVenirc a Gorizia, e non salire alla Casta-gnavizza č lo stesso, comc suol dirsi, che andar a Koma e non veder il Papa.u — Popisovati, kakor bi šlo, vse njegove čednosti in lastnosti, zavolj kterih jc bil tu sploh spoštovan brez razločka vere, stanu in starosti, sc jaz preslabiga čutim; toda naj se bravec zadovoli, ako rečem odkritoserčno: Bil je mož skoz in skoz po Božji volji, skerbni in občno ljubljeni oče svoje duhovske deržine, ki mu je bila iz vsiga serca vdana; bil je premoder gospod, bodisi kot duhovnik ali deržavljan, kot učenik ali hišni prijatel, kot vikši ali podložni, kot spovednik ali pridigar, kakoršuih se redko kje najde. V cerkveni zgovornosti mu je bil malokdo kos; tekla je Božja beseda iz njegovih ust ko sladka medica, ki je um jasno razsvitlo- vala. globoko v serce segala, grešnika z lepama na pot zveličanja klicala. Za takiga je pri naših Goričanih vselej veljal; so ga pa tudi tiar raji poslušat hodili, bodisi kot postniga pridigarja, kar je menim dvakrat v našim mestu bil, bodisi pri drugi priložnosti čez leto, kadar koli so zvedili, de bo rpadre C'hiarou na prižuico stopil. Ker jc bil visoko učen in je izverstno govoril talijausko, francosko in nemško, so si tukajšnji plemenitaši v posebno čast šteli, se ž njim družiti; bil je nekdaj lit bivajoče kraljeve francoske deržine drag hišni prijatel. Izobraženi in pri prost j so zlasti v dušnih zadevah veliko zaupanje v njega stavili, spokorniki so radi k njegovi spovednici stopali, bolniki so v urah britkosti po njegovi duhovni pomoči hrepeneli, in to po vsej pravici, ker bil je mož zveden, ki je dobro ume I žalostne tolažiti, nevedne učiti in dvomečim vselej po naj bolji poti svetovati. Kar je meni znano, je spisal in na svitlo dal naslednje knjige: Institutiones historiac eccle-siasticae novi foedcris na 516 straneh; — cuchiridion juris canonici na 392 straneh; obe te knjigi v veliki osmerki. v Kiinu natisnjene, ste namenjene bogoslovskim šolam; — storia della Castagnavizza tudi v osmerki na 208 straneh; — domina deli' immacolato coneepimento di Maria Vergine na 96 straneh pa v 16ki. Tudi jc neko drugo knjižico in posamesne ogovore natisniti dal, kar pa meni ni znano. Kakor slišimo, se je že kdo oglasil, de bi se ua beli dan spravile vse njegove izverstue pridige in drugi spisi, ki jih jc ranjki v rokopisu zapustil. S tem bi se gotovo mnogim prav vstreglo in bi se morebiti tudi želja ranjciga nekoliko spolnila, ki se je bil neki lanskiga leta pri nekaki priložnosti razodel: Ako bi bilo Bogu všeč. bi rad še štiri leta živel, de bi vse svoje reči prav vrcdil. Toda llogu ni dopadlo, zrel je bil za nebeško prebivališč, hotel ga je torej Bog k sebi imeti. Kar sim o njegovi zadnji bolezni mogel pozvediti. je nekako tole. Začel se jc slabiga počutiti 21. aprila, ali kmali sc mu je obudil bode/, na straneh, budi napovedo-vavic vmorivniga vnetja, ktero se je »nI dneva do dneva zmiraj bolj narašalo. 24. potem je prav oblegel. k oltarju stopiti mu ni bilo več mogoče, postelja mu jc bila edina potrebna podpora. Zdravila sta ga dr. Gentilli iu dr. Mav-rovič -"). Vsaka zdravniška skerb jc bila brez naj manjiga vspeha; bolnik je zmiraj bolj hiral, njegov sicer bister pouincž ga jc vedno bolj zapušal. I)a mu bo treba kmali umreti, da bleda smert žc naglo koraka njcgoviinu življenju ojstro koso nastavit, jc sam dobro prcčutil. rOimiis con-summationis vidi finem < ps. 118. 96.) ;u in spet: rBog me hoče pri sebi v nebesih imeti !J je večkrat odgovarjal tem, ki so si prizadevali ga tolažiti. Posebno je proti zadujimii vedno v mislih imel sv. Avguština, kteriga tekste jc po-gostama narekoval. Oh res je, česar je serce polno, listo jezik govori (udi zadnjo uro. De bi derzuiši v zgrozivno *) Telegrafiralo sc je tudi po dr. Lorenzzutti v Tcrst. ki je pa prepozno došel. obličje blede smerti premogel gledati, in de bi se v sredi smeri ne sence ne ba! (p*. 22), poprosi sprejeli se enkrat Tajistiga. ki ga je vsaki dan pri daritvi sv. maše z vso pobu/nosijo prejemal, ki je satana in smert hrabro premagal. brez kteriga ni večniga življenja, ni prave tolažbe na zemlji. 21». aprila ob 4 /.jntrej že v. č. gosp. O. gvardijan bolniku Odrešenika pod podobo bel i ga kruha podarijo, kteriga je od polnoči sem popolnama tešč, kakor je sain po vsaki puli želel, z vso ginljivostjo sprejel. Še tisti dan pa. ob 2 popoldne, je bil v poslednje olje djan vpričo vse domače deržine. Že se mu bliža Irenulik zadnji ga vojskovanja, pred kterim se clo nespametna žival tre^e iu vpije, ko ji uino-rivee nabriiseiii no/, v vrat /.asaja: že sta si s smertjo nasproti. ž njo >e bori /. mcrziim potam na čelu; de bi mu pomoči od zgorej ne primaiijkalo. se hoče še apostoljskiga žegna \dele/iti. kliče Jezusa iu Marijo, od kterih jc ne-stevilnokrat svojim poslušavcam govoril: zdaj pa še z obema rokama /.a božjo martro prime, jo na vso moč ua svoje obledeue ustnice pritisne, še parkrat po jame. /.dihne iu ... močnejša smeri ga objame, duša se loči od telesa, in njegoviga ti« det iiiga življenja je konec ob 1 4 ti zjutraj 30. aprila. ... Naj -olzica kane ua merzlo tvoje truplo, hrabri u če nec >v. Frančiška. goreči vojšak Kristusov !! — Velike žalosti, ki se je odsihmal v blage serca pobožnih sauiostaii-cov \cepila, mi ni dano popisati; občutiti se le da temu, ki je kedaj miliga očeta. prc>crčniga prijatla uaglama zgubil. — Kmali po njegovi smerti je bil prenesen v mali parla-torij pri tleli, kjer je bil skoz tri dni ljudstvu izpostavljen. 4Mi a poslednjiga dneva. 2. t. m., popoldne se še enkrat domači redovniki zberejo okoli merliča. ga kušujejo med gla-n u jokanjem ko dobri otroci svojiga umcrliga očeta. l»o dokončanim lem prebrilkim prizoru, ki je mogel gotovo v.-akmiii pričijočitiiu gledaveu solzico privabili, ga v preveliko zalo>t zamaknjeni mnihi prenesejo v cerkev ua oder, kier je v odperti irugi do pogreba osial. Čeravno je truplo skoz «il ur uepokopauo ostalo, in pa ob času mokriga vremena. ui vender »lajalo nar manjšiga neprijetniga duha od sebe. I.. 2. in 3. maja so eč. očetje v domači cerkvi peto mašo s primcrjeiiimi molitvami po rajnim opravljali. — Kes. ..draga je v Gospodovih očeh smert Njegovih svetnikov* ( ps. ti .">). Koga pri tej priči ne obhajajo želje sv. pisma: „Oh da bi moja du^a smert pravičniga umerla. iu de bi moj konec kakor njih bil!- (Num. 23. 10.) /e iz povedaniga si vsak lahko povzame, de je bil ranjki o.Klar veri moz v življenji in v smerti. in de naša zguba je velika. Kes, zgubili smo dragi biser! Kdo bi ne žaloval, kdo se ne solzil? Naša Gorica se torej po vsej pravici žalosti topi. groze se nad neusmiljeno koso prekanjene smerti, ki nam je se krepkiga in čverstiga moža zmed nas ugrabila. Ali kaj? taka je volja Njega, ki ob vsakem časti, v vsaki starosti človeka ua odgovor kliče, brez kteriga pripušcnja se nam še las na glavi ne skrivi. ..Torej pa hodite tudi vi pripravljeni; ker ob uri, ki je ne veste, bo Sin človekov prišel/ (Mal. 24. 44.) Kako jako de so naši mestiijani tega blagiga mniha spoštovali, so očitno razodevali ob času njegove kratke bolezni. Od ust do ust se je kmali po celem mestu razglasila za los i na novica, de je rpadre Chiaro- nevarno bolan. |.judje so zdihovali. njegovi spokorniki se solzili, preplašeni li in uni so po njegovim stanu skerbno opraševali, in marsikdo se je sam na Kostanjevico podvizal, o bolniku kaj bolj na tenko pozvedit. Berž pa ko je mertvaški zvončik v visokim lurnu farne cerkve sv. Ignacija naznanil njegov odhod iz lega sveta v daljno deželo večnosti, so jeli po njem žalovati vsi njegovi zuanci iu prijatli, giiijeni do obilnih solz; milovali so ga vsi. ki so ga le kolikaj poznali. z glavo majajc. rekoč: „Oh ubogi rpadre Chiaro;" kako velika škoda za takiga verliga gospoda — Ves čas. kar je bil izpostavljen na odru, so mestnjani zahajali. ga kropil. od njega slovo jemal. Nar očitniši znamnja svoje ljubezni do o. Klara so Goričanje obelodanovali v dan njegoviga pogreba, ki se je 2. maja popoldne obhajal. Bilje pokop tako slovesen, de bi se bil spodobil vsakimu slovečimu prelatu. Živo nam je pred oči postavljal uni veličastni pogreb nepozabljiviga ranjciga nadškofa Frančiška Ks. Lušina, kteriga smo tudi te-kočiga mesca, pa tri dni pozneje I. 1854 obhajali. Nešte-vilna množica vsake starosti in vsih stanov se o določenim času trumama gnjetc na Kostanjevico v cerkev, še enkrat in zadnjikrat vidit obličje svoji«-* ljubljenca. Vzdignili so merliča ob li zvečer. Ze se odmeva žalostna pesem „Misererett vpletovaje se v košate veje divjih kostanjev; zadnjikrat se zdaj sprehaja o. Klar pod senco lipoviga drevja, pod kterim je v svojim življenji neštevilnokrat pre-udarjal prečudno žlahnost Božje natore; listje se za njim solzi, menim s solzami, ki so jim jih razparani oblaki komej eno uro poprej v gosti plohi dežja v lice zalili. V nar lepšim redu osnovana mertvaška procesija je v naslednjim redu dalje šla. Najpred so šli ubogi iz siromašuice; za ujiiiii odgojenci naprave zanemarjenih otrok, učenci začetne šole iu mnogo drugih učencov; potem usmiljeni bratje, ka-puciui iu frančiškani; za njimi pevci iiietropolitanskc cerkve, ki so s pozavnami vsako drugo verslo „Miserere~ odpevali; za njimi so šli bogoslovci. stolni vikarji, kanoniki, duliov-šina doiične farne cerkve v čemi cerkveni obleki, in za vsimi temi so stopali visokočastiti gospod prošt v ponlifi-kalni opravi. Nosilo je častilo truplo šest mestjanov, 24 drugih pa je svetilo poleg truge z baklami. ki so si jih blagi Goričanje sami priskerbeli. Za merličem so šli nado-mestovavci vseh tukajšnjih vradnij. med njimi sam okrožni predsednik, mestni župan s svojimi svelovavci. profesorji in učeniki viših in manjših šol, advokati iu zdravniki, kupci iu rokodelci, gospodje in kmetje, šolaricc iu učeuicc itd. Šli so med katoličani clo judje in luterani s tukajšnjim pastorjem vred. V takem redu osnovana procesija je pod čisto razvedrenim neham šla počasi proti mestu v farno cerkev sv. Ignacija, kjer so se predpisane molitve odpele. Počastili so ranjkiga tudi sami nas prcmilostivi nadškof Andrej s svojo pričujočuostjo ravno v tej cerkvi. Po odpravljenih molitvah in blagoslovljenji se procesija zopet vzdigne proti daljnimu pokopališču. Po ulicah, kodar sc jc truplo neslo, so bile zaperte vse štacune: gledavcov je mer-golclo po vsih vogleh iu oknih, ki so se za ranjcim z zamišljenim pogledam ozirali. In še posebniga spomina vredno je to, de so bili vsi spremljevavci ves čas tega obhajanja v neko britko tihoto zamaknjeni, česar lii pri druzih vsakdanjih pogrebih ni navadno viditi. To je očitno znamnje, de so veliko zgubo resno občutili, pa tudi, de k temu vde-leževanju jih ni gnal ne dobiček ne dedšina. ampak čisto spoštovanje, ki so ga do ranjciga imeli. — Po poli treh resuiga hoda je o. Klar na pokopališu.. .. Zročen je naročju černe zemlje do tistiga časa. ko se bode zaznala zarja poslednjiga dneva ter zabučala Vsegamogočuiga trobenta: „Vstanite vi mertvi in pridite k sodbi! — Pravični! stopite na desno; krivični na levo!u — In kakor prijatel. ki pri svojim odhodu v daljno deželo pregloboko ginjen besedice spregovoriti nc more, razun joku in zdiha. ko svojimu pri-serčnimu prijallu zadnjikrat v roko seže; ravno tako se je vsih pričujočih spremijevavcov neka dolgočasna otožnost lotila, ko je oče Klar v nar poslednje slovo še pest zemlje na svojo prosto hišico prejel iu so se spoštovavci na dom vračali, pervošivši uiu večni R I. P. ter stoterno plačilo v nebesih za ves njegov trud na tej zemlji, zavolj kteriga bo gotovo vsim v naj bolj dragim spominu ostal. Vam pa, dobri Goričanje' bodi izrečena očitna hvala iu slava, ki verle može veste in znate prav spoštovati. Jož. F u r I a n i, mest. kaplan pri sv. Ignacii. Spominicii rajnimu prečastitimu Očetu •viutvi vm+Ti bivšimn nadst .jniku frančiškanov Kriške okrajne po Hro-vaškim, Štajerskim , Krajiiskim in Primorskim. umerlimu v Gorici na Kostanjevici 30. mal. travna 1860. Le ranih ubog si bil. pa toljke čete Te spremljajo k pogrebu vse solzeče, Se čast poslednjo skazat' hrepeneče. Za kogar čisel vse so bile vnete. Scer tod' za posvetnjakam vro najete. Al zanj gore, solzijo se le — sveče; Za Tabo serca romajo plameče. Iz vsih stanov se gnjetej« neštete. Sprevod p rez al ponižniga m in i ha Je priča čeznavadniga spoštvaaja. ki le zaslug sijajnost ga udiha. TI. Svitko hi 1 A k vin si na stolnici. Ti Z lat o ust na leei pridgovanja, Vodnik Ti Salezjan zašli ovčiei. O Bog daj svet'ga raja Ti plar:l<» : In de tud nam bi s Tabo v dcicž bilo! Hladnik. MifO fthn ftozieet? \ e k t e r e resnične, p a p o «1 u č i v n e in s v a r i v n e prigodbc iz moj i ga življenja v pote rje nje za re>nico Božje besede in v čast Božje previdnosti. Spisal L. Dolinar. III. A ml rej P. Kar katoliška Cerkev pepclnično sredo vsakimu kristjanu glasno govori: ^Spomni se človek, de si prah in se bos v prah vcrnil. to bi bili smeli tudi Andreju I*, reči: Revež si bil in boš. \e kakor bi ga bila Božja previdnost v nemar pustila, ampak ker nekteri človek sreče prav obračati ne zna. kakor tisti revež, kije vedno srečo na pomoč klical, in kadar je kopaje nekaj zlate rude našel, jo je zlatarju za malo denarjev prodal. Andrejev oče Jožef, tesar, kakor njegov sveti patron, pa reven goslač, jc imel od perve žene dva sina. Marka iu Janeza, od druge žene pa samo sina Andreja. Janez je služil, se potem oženil iu je bil reven gostač. Marka pak je tudi s perviga služil za hlapca, se je naučil tkanja, iu je platno tkal za plačilo, pa tudi na svojo roko. Bil je pametuiga zaderžanja, in kar si je prislužil, je hranil, in tišal v skerbi za prihodnje čase. ker inu oče ni imel kaj dati. S časam je vzel vdovo; je hišo vterdii, de je nar bolj i liisa v vasi. Ljubljanska hranilnica pravi: Delaj, spravlaj. obilšaj! Naš Zvelicar pa: Kupc.ijtc s talenti, dokler ue pridem. To je storil Marka l1. in bi bilo prav, de bi bil tudi Andrej tako: bil bi si. kakor njegov brat, starost brez skerbi pripravil. De je pri očetu iu materi ostal, in jima starima v hribih pomagal vsakdanji kruh služiti, jc bilo hvale vredno. Imetje prijatla. Janeza po imenu, in bila sta po izgledu Jonata iu Davida, ker ta ljubezen je oba varovala druge ljubezni. Temu svojimu prijatlu jc večkrat potožil svoj revni stan. iti dc mu nič ne kaže, kakor v tih hribih se postarati. Božja previdnost pak je tudi njemu duri sreče odperla in hotla nad njim četerto zapoved spolniti. Njegov prijatel Janez je šel k nunam za hlapca, in jc leto pozneje (udi Andreja v to službo spravil. Knaka starost, enaka služba, enako delo je njuni serci še bolj vezalo in sta tukaj vesela iu zadovoljna kake dve leti skupej služila in si svoje težavnice tožila. Ker pa na svetu nobena reč stanovitna ni, se je tudi ta zvesta prijaznost razderla. Janez se je oženil v neko kajžo. je bil priden, še preveč, de je pred časam, pa vender pobožno umeri. Bog ga je bil blagoslovil, in njegovim trem hčeram ne bo trebo kruha prositi. Z Andrejem sta malo kdaj skupej prišla, ker sta vsak v svoji fari bila. Cerkovnikova ali mežnarjeva služba se je pri nunah spraznila, in nune so Andreja, tako pridniga, zvest iga, vbogljiviga, v to službo vzele, pripravniga za cerkev, za vert in za vse. Posebno pak se jim je prikupil, ker se je bil naučil, vošene sveče prav lepo liti samostanu v velik prid; in ni le bilo vedno slišati: Sliš'te Andrej, sliš'te Andrej , temveč nektere darila so iz nunskih rok v njegove roke padale, marsikaj dobriga je bilo njemu prihranjeno, iu rastel je v veljavi, v priljudnosti in premoženji; pa tudi dobro je živel, in se tega tudi kmalo privadil; z eno besedo: Njemu so takrat ptice pele. Ali vsaka reč le en čas terpi, in sreča se kakor riba iz rok izmuzne, in kakor moder pravi: Na koncu veselja se žalost derži. Tako je bilo z našim Andrejem. Za prihranjeue denarce si je kupil hišico, jo popravil, je pustil službo, se lotil rokodcla svečarstva. se je ožeuil in z doto plačal hišo do dobriga. Kaj mu je manjkalo k njegovi sreči ?u V tim novim stanu je bilo treba denarja za robo, ali zaupanja in moške besede: je bilo treba terdo delati, po semnjih hoditi, vse bolj pičlo ravnati, doma in po svetu, de se novinec pri takim rokodelu na verhu vode ohrani. Tega pak Andrej ni bil vajen in ni bil začimen. včasi ni mogel besede deržati; dostikrat se je na poti preveč zamudil. Ker doma ni bilo jesti, kakor v samostanu, je šel drugam iskat in tu je šel denar /.a denarjem, in manj-kovec seje začel glasiti, delo zastajati, dolgovi vikšati. tako dolgo, de je šla hiša na boben, Andrej s svojo družino gostovat, dela za dan iskat, in je! je revno živeti. Zdaj misli na svoj živež v samostanu, in kako je iz tega raja v velike stiske prišel, kako je bil v hribih srečen: zdaj pa spomin, de je te svoje in svojih ljubih nesreče sam kriv, obtežana vest in silna skerb za prihodnje, sramota pred svetain neizgovorljiva. To je moža tlačilo kakor huda mora, de je zbolel iu po ne dolgi bolezni umeri, zapu-slivši ženo iu dvoje otrok. — Ce (e torej, o človek v mladosti tek Ivojiga življenja skerbi. dopolnuj zvesto svoje dolžnosti, vari se »;rclia. služi Bogu. izroči sc Božji previdnosti iu verjemi, de te bo ona vodila iu k tvojima namenu pripeljala. Salomon ui prosil »a bogatijo, ne za ponižanje sovražnikov, ue za dolgo življenje; ampak za modrost. izraelsko ljudstvo prav vodili in soditi; tako prosimo tudi mi za modrost, prav živeti iu sc zveličati. ZamMMc/i ozvh Hr ubožci stergani?- ..Nimajo denara. »>i novo obleko napraviti. .kako pa. kadar obleko čisto Mergajo?*4 __Jim dober človek *pet kej s t ar i za da."4"4 .kadar bom je»t velik, bom pa revežu novo obleko napravil.14 V govorjenji imajo arabljanje čudno lastnijo in če se tudi druziga jezika naučijo, še dolgo časa mnoge smešne arabizme delajo. Tako na pr. je vozove brate med seboj imenoval: „Naprej gre voz — brat le - tega." Ni mu bilo všeč in sramoval se jc. dostikrat je tudi čmernost razodeval, ko so ga ljudje zijalasto gledali. Zlasti je bil hud v Postojni, ko so Lahi radovedno v voz prežali. Pohvalil je pa vojake, de niso bili zijalasti, ko so se mem peljali. Ilitro pa se je privadil otrok in druzih ljudi v Ljubljani, česi tudi so za njim tišali, ker vidil je, de so mu dobrot oljni. 28. vel. serpana sc je jel Abece učiti, pa ni mu šlo prav dobro. V verskih rečeh je prav rad kej izpraševal. Neki dan vpraša; „Ce je Mohamed v peklu?" in pristavi: „Sempre mi dice sopra mia testa: r„Mohauted in inferno, Mohamed in inferno!"1" (Zmiraj mi nekaj nad glavo — v glavi — govori: Mohamed je v peklu. — dice sopra la testa: «,„Noii rubare; non fare bugie!uu (Reče mi nekaj v glavi: Ne kradi; ne lagaj !u — Maj »neni Aikota o glettišn. i. Ta učeni mož sklene čez glediše naslednjo sodbo: 1. Poklic gledišuiga igravca je pregrešili, se ne vjema h keršanskim življenjem in je zaveržen od veliko cerkvenih zborov. Kdor pa hodi v glediše, poterdi poklic gledišuiga igravca kakor dobro reč. 2. Glediše stori človeka mehkužniga in babjiga, in zapusti mu pogosto nevedama nevarne vtise. 3. večidel v vsih igrah vlada strast ljubezni. Gledavci se mislijo v gledišu zastran te strasti brez nevarnosti: ali ravno ta golufljiva varnost jim izmuzue toliko bolj gotovo sramožljivost iz serca. Oblečene so tukej pogosto naj ostud-niši dela in značaji s svitlo obleko posebne poštenosti. Tacih del in značajev se gledavec veseli, v veselji se ž njimi sprijazni, jih jenja čertiti in začne ljubiti. Kdor hudobijo v resnici sovraži, se mu bo nad njo merzilo tudi, ako ravno jo le v podobah kažejo. 4. Ne samo ljubezen, ampak tudi druge strasti se vidijo v gledišu v blišu prijetnosti, velike cene iu plemenitosti. Glcdavci, ki take igre gledajo in poslušajo, sc ne zavedo, kdaj spijo do zadnje kaplice strup, ki se jim skrit podaja v ti lepi kupi. 5. Razveseljevanje in kratkočasovanje v gledišu nima lastnosti, po trudu podeliti truplu in duhu novih moči. Le nekaka struna se napne, de človek jame po romantiško (sanjarsko) misliti, in da se mu vse pristudi. kar je pravo, navadno, vsakdanje. 6. Nc more se vjemati glediše z duham molitve, z ljubeznijo do Božje besede , z obljubami sv. kersta, z dolžnostmi do Jezusa. z duham prave spokornosti in z ljubeznijo do resnice. A. P. Oozderanfe nekaterih slovet* i h mo-ser zastran prihodnosti. Friderik II., kralj pruski. je pisal to-le: ,,Francozi bodo seme nezložuosti med kneze riinsko-nemškiga cesarstva sejali; si bodo vse prizadeli za prijaznost tistih. katerih naj bolj potrebujejo. In med tem. de bodo zurno eniga oplašili, bodo druziga prav zvito z mer-vicami za nos vodili. Takrat se bo zgodilo, de veči del evropejskih vladarjev, ravno tako, kakor nekdaj Greki v neko spanje zakopanih, zamudilo bode, se s svojim sosedam skleniti, in tako bodo v gotovi zapad hiteli.44 Wiener Kir-chenzeitung Nr. 9. 1860. Ali nam ne poterduje tega zgodovina jasno in čisto kakor soluce ? Matevž Ravnikar, teržaški škof, govori: „Približujejo se velike stiske. Na ognjobruhniku stojimo. Neka nezgodna soparica nastopa po našim svetu. Na to hinijivo brezvetrije more prihrumeti gotovi vihar. Francozi jo bodo sprožili. V več krajih bo vrelo, in tudi naše cesarstvo čaka težka skušnja. Jez sicer tega ne bom doživel .... ali k sreči Avstrije se bodo ti zapletki zvozlali." Drobtince 1858. Kervave leta 1848 in 1849 so nam to očitno popri- čale. Ali kakor prerojen je izplaval iz tistih rovarij av-strijanski orel. Bog dodeli novo moč njegovima slavnima krilama! Melhijor Diepenbrok, kardinal in knežni škof brezlavški beseduje: „Prišli bodo slabi časi, časi vse druge prekucije, kakor pa leta 1848. Ro varstvo v Kvropi je sicer potlačeno, pa ne premagano, in njegov nauk je al pozabljen al pa ne umet. Na nove postave in vstave mislijo eni, na bodake in topove drugi, in nekateri menijo še zgolj na oboje zidati srečo ljudstev; pozabijo pa pri tem ediniga, česar je potreba. Zakaj vladarije dandanašnje šege se ne morejo sprijazniti z mislijo, de bi Cerkev prosta bila.4* Stern-Kalender 1860. In zgodilo se jim bo, kakor Jeremija v svojih žalnih pesmih (^1, 14.) čez Izrael toži, rekoč: (Jehova) je omislil jarem za moje hudobije. ki jih na kupe v svoji roki ima, In ž njimi tilnik moj ovije. Ter pahne mojo moč na tla. Gospod sovražniku me v roke da, Iz kterih, de bi rešel se, mi upanje ne sije. Donozo Kortes, španjolski starašina pred devet leti, ko je bil sedanji Napoleon III. šc le predsednik francoske ljudovlade, sc jc tako le oglasil: „Napoleon je mož, od kateriga jc vsega pričakovati ali pa se vsega bati, nar bolj pa tistiga, kar se — nemogoče zdi. Jez mislim torej, de bomo gotovo prej ali po-znej vse poprek vojsko imeli, in de prihodnji cesar rovar-ske pajdaše na pomoč klical bode." Volksfreund Nr. 73. 1800. Mislimo, dc tc besede ne potrebujejo nobeniga tolmača , in de je dosti, ako rečemo: Et nune reges intelligite: erudimi qui judicatis terram, Ps. 2. 10. »f. Visoke besede. In ker si bil Bogu prijeten, si se mogel s skušnjavo pretehtati. Tob. 12, 13. I. Leta lanskiga dan pervi sproži se beseda Na Posenju . ki politika jo križogieda In nevidna Avstrii za srečo Sprejme kakor sebi zgodbo všečo. Opica sardinska puhne svoj sovražni glas . Kača prekucije se vzdiguje, Nemec iVIiha spi in Rus tuhtuje, Otočan tergovec tihotapsko mede kvas. Vender Avstrija, za svojo čast in pravdo vneta. Akoravno zapušena je od vsiga sveta. V edno dvojmici v nečast Evropi, Po junaško kar na noge stopi. In poprime brez strahote za pošteni meč. Glavo streti kerrižcjni spaki, V boj hitijo ukaje vojaki, Doprinest cesarju in deželi dar goreč. SSibek. raven, čverst, kot bukva drage domovine, Zdrav ko riba, ki predre rek bistrih globočine, Kakor sin spomladi rožnoličen Če Slovan poterpežljiv je mičen. — Ako Nemec zvest in stanoviten, če Madžar Serčcn in pogumen. Al vsi taki Vboju zgolj in zgolj so le junaki Oroslani, — naj Slovan bo, Nemec al Madžar. Oroblani so junaki v kervavih bojih. \ ender v mir:; krotke jagnjeta pri ljubili svojih. Cesar zove. — Starše sin objame. Ženin od neveste slovo vzame, Se odterga mož od sere zenice in otrok. .Zdravi starši! zdravi ljubi! zdravi rZena in otroci! vojak pravi. „Zdravi! zdravi! čast me kliče v boj — vas čuvaj Bog!" Kvgen! Lavdon! oče nepozahljeni Radecki! Nevmerjoči naši vojvodi. O muza! rec' ki Teh možev, ki so moliti znali. Boj % Bogam začeli in končali, Stradali z vojakam. za lesiše jmeli — tla, Premagavci zmiraj pa ostali, In pa v naših dedov večni hvali. Ne bi želel biti teh junakov vojvoda? O Magcnta! o moriše strašno Solferino! Gelboe sedanjih časov! vredna de b' s kletvino Vaj' zaročil, kakor sive dobe Slavni pesnik Gelboe višobe: *) „De b' brez dežja in brez rose tlelo tam polje , „Njiva nikdar klasa ne nosila, „Tcrta nikdar grozda ne rodila. „Dreva žlahtni sad v zavesku že posušil se!~ Uboga oče. mati! sina vašiga objela Smert nemila je, — otroci, vam očeta vzela Smert nemila je. — vkania nevesto Smert nemila je, — ženico zvesto In predrago vdovila smert nemila je. S tugo napolnila, smert nemila! Vse si, .d junake pa ovila Z večnim vcncaru. nevmerjoče sirila njih ime! Rajši ste vi hotli po junaško s častjo vmreti, Kakor v pozabljivosti brez vse časti živeti. Za to pa Magenta, Solferino ! \ aj' ne hom zarotil več s kletvino. „Božji blagoslov v plodi vajne svete tla. rStotemo boš zemlja tu rodila, rKjer si kri junakov zvestih pila, „Bod' jim mila. — grobe njih naj Božji mir obda!" In ker vidi cesar teči žlahtno kri armade. In pomisli na Lombarde. nehvaležne gade. Govori cesarske te besede: vSrct ji- priča, de junajtke rede ~ V nji h hrabrih boj podert ni, in de slarm vir T( pa mojih ljudstev nr odteče. rTe dari spoznam in rest mi rere. TIPe končam kcrcavi boj — in de podpišem mir." ••) II. „Mir vam bodi!** to jc zadnja pesnika zdravica, .Mir vam k«»di!~ toži r oja ža!o»'na modrica In se če* visoke Api^: iie \ zdigne v Rima slovesne planine. Tamkej. kjer so kralji, ljudovladi. cezari Ljudstev bli ocetjc sive veke. Al pa prelivali kar na reke Trinogi divjaški mučenikov sveto kri ; Tamkej v ti.«to mesto, kjer aposteljnov pervaka, Ki sc vmret' boji, pred durmi Jezus s križem čaka. Ki ga vid si Peter k njemu tecc, rKam greš. o Gospod in Bog moj!" reče. „Kaj še nisi dost za naše erehe storil ti T"4 „Hočcm enkrat še za tebe vmreti, „Ker ti drago ni za me terpeti" Ljubi Jezus njemu žalostno odgovori. Sveti Peter dohro te besede zapopade. K mojstru bliže stopi, v hipu na kolena pade. Boče ju poljubiti, objeti In v smert na to nazaj hiti; Vender Jezus zgine — Peter le objame zrak. Zdaj oblije mu goreče lica Mnoga grenka, kesasta solzica In v terpljenje verne se aposteljnov pervak. Koliko kervi in solz od Jonoviga sina Noter do velikiga cesarja Konstantina I)e so v času trinoštva prelili Jezusa namestniki, to mili Trojni in edini vsevedoči Bog le zna. Koliko pa muk od Konštantina Do vladarstva nialiga Pipina Zgodovina tistih časov nam na znanje da Nam spričujejo med drugim resne zgodovine De še :egolj pervaki ljudstev divje rodovine . Kateri niso milosti poznali. So osebe papežev spošt'vali. ») II. buk. kralj. t. 21. •') C. k. razglas iz Lak»eibnrga mai. serpana 1&59. Priče: Alarih in Cenzerih in Atila! Ali vidili so pa naai dnevi. I)e, ko enkrat v rajo kača k Evi, Jo s zvijačami perliznjenc v Rimu tava ta. Kaj sta Pija Šesti in pa Sedmi preterpela, Praviti mi ni potreba, to r6 zemlja cela: „C;ta od perviga Napoleona rBila pahnjena raz Petra trona. — Prazno delo ! svet'ga Petra atol spet osvetli, Al Napoleona pasta loka Male svete Helene otoka, Ki mu svet pretesen bil — zapre oči! Vender, glej o čudež! kje odpre se draga staja Materi in žlahti spoznaniga tolovaja, Ki v Kvropi več zavetja nima ? Nji odprti se vrata mesta Kima, Sediui Pij k Leticii *) prijazno besedi: rkar zabredel sin jc, za to mati .Se nedolžna ne sme kaznovati, „Varval tebe bom in tvoje, kakor Bog živi !** Svet se čudil in stermel je čez to djanje Pija, ki s svetnika diademam senci ma ovija. Al pa koliko še več etermeti In z nevoljo mogel bi sprejeti Svet nehralo, s ktero ravno zdaj Letič'ni vnuk To očetu svetimu plačuje, ki ga botra tudi imenuje, To botrinstvo pa mu trosi nestevilo — muk ? tuj! Napoleon poslancu svojim' v Rimu vkaže. I)e naj svetva, prosi, perlizuje se in — laže: De dedinstva svet'ga Petra vlada Skerb in žal »Svetosti Njih- naklada. In pa Njih življenja vsako uro ogreni; De bi vlade te-lc se znebili. Jo posvetni roki izročili. In storili, kar Napoleon in — svet želi. Uramont ••) sklene svoje govorjenje to prešerno. Sveti Oče naš obernejo pa serčno verno Zdaj oči v nebii s ponižno hvalo. Primejo za božjo martro malo. Ki n.i kinčni mizi vale tam pred Njim stoji, Uledajo poslancu v lica blede. In pa rečejo le tc besede : mMonsienr le dur! voila celui a ijiti je me confie. **mJ S a m o t n i k. 10yh>it /mi Sloren#tiini in tiopitti. Iz I juliljaiic. Kakor druge leta, ne tudi letaš po Ljubljani prijazne Sina r niče obhajajo, tode še z veči gorečnostjo in pa po vsih cerkvah. Povsod se jih vsi stanovi prav prav < hiluo in goreče vdeltžujcjo. V stoljui cerkvi imajo zjutraj oh ',5 v. č. g. Kosmač razlaganje lavrc-tanskih litanij s kratkim obračanjem na življenje, po slovcn-nko./večer oh 7 so pa |v nemškim jeziku z vsakdanjimi pridigami, v kterih sc pet gospodov versti in slavo visoke nebeške Kraljicc vsaki po svojim tloločku tako le razlagajo: v. c. g d e k a n i u stoli u i t a j m o š t c r .I u ž c f Z u p u u imajo razlaganj*' la\letaliških litani): gosp. tir. Pa uker velikost H. .M. h. t Mati Božja. Hreziiiatležua. Kraljica ild. j; gospod dr. (iogala: Marijo v oziru iu deležji na odrešenje; g. Kost!: Marijin- ž:«losti; gosp. II e i d r i c h: Čednosti Marije U.. posnemanje ild. — Pri čč. 00. frančiškanih je tudi vsaki dan pridiga zvečer oh 7 in sicer razlaganje sv. ro z e n k ra n ca. Zdaj pridigajo čast. O. Salvalor vsaki dan in razlagajo veseli tlel rožcnkranca; potem bodo č. O. Albert žalostniga. in poslednjič č. O. Konrad častitljiviga. I*ri sv. .lakopu je ob l'» zvečer branje, pri sv. Petru zjutraj tdi ' , .*) branje. V Spitalu tudi branje popoldne ob 5. V Tcrnovim ob 7 zvečer: t odstavek sv. rožcnkranca. I cvetlica iz verta večnosti (t. j., kratko premišljevanje večnosti). I lilija iz verta Marijnih otrok, molitev Letieija, mali perviga Napoleona. ••) Vojvoda IJramont je francoski pualaaec v Rimu. tjo»p od vojvoda! glejte Njega t kteriga zaupam. Memorare, cvetlica za na dom. V7 nunski cerkvi so Šmarnice za domačo deržino. O ti priliki opomnimo neko prav lepo in blagoserčno dobro delo. Ravno v obletnico, ko je bila nova prelepa kapelica B. M. D. posvečena, je prišlo pismo od mladiga vojaka visoke stopnje, v kterim je bilo 100 gld. za to kapelico. Marija lepiga darila nc bo pustila brez plačila. — Zjutraj je sv. opravilo s sv. mašo sklenjeno in 1. lit.; kjer je zvečer, pa z litanijami, blagoslovama in Marijnim petjem. — Toliko molitve in prošinj tega mesca Božja Mati zanesljivo ne bo zavergla, de bi le saj tudi bilo s skesanimi iu očišenimi serci opravljano! Prav posebno je želeti, de bi sc po zmešanih puntarskih glavah jelo že jasniti, de bi pravica zmagala in se vojskini oblaki razkadili, iz kterih tolikanj hudiga prehudiga izvira; pred vsim pa, de bi se greh zaterl, ker on je oče vsega zlega. MMarora»\fe Marii. (Iz Volčičevih novih Smarnic.) Skerbno nabiral sim rcžice zale, De bi si pušeljček lepi nabral ; Bodil po ternji sim, lazil čez skale. Kakor sim vedil. sim vse preiskal. Našel sim v'joPce temno zagorele — Pač res te rož'cc prijetno diie — So na samoti lepo dozorele. Sveto ponižnost me one uče. Našel sim nageljne r'deče cvcteče . Tudi tc rož'cc prijetno diše, In so tni znamnje ljubezni goreče. S ktero Boga prav ljubiti nic uče. Hodil sim dalje, šc rožic iskaje. Našel sim kmalo zelen rožmarin. Tik ene skale duliti na vse kraje. Srečne — keršanske zvestobe spomin. — Lepe cvetlice so. lepe, prav zale. Pušeljček zvezan prijetno dušeč; Lepši težko bi se kdej še nabrale. Pušeljček vender pa meni ni všeč. Manjka mi samo le rožice ene . Ki nadomesti mi sama vse te, Lepši nikjer in nikdar ni nobene. Moje serce hrepeni le po te. Lepe vijolice so zagorele. Rožmarin, nagelj - teli nisim iskal. Za me nar lepši so „Smarniče" bele; Teli sim iskal in Ic teh bom nabral. .S m a r n i ccu — one 60 moje cvetlice, Teh bom jest v pušeljček lepi nabral — Za sc nc — k časti Marije Deviec — Te so podoba Nje — Nji jih boni dal. rš mamice" v pušeljček nježno nabrane Neseni tje v cerkev Marii na altar. Njo tam ponižno poprosim, naj vzame ..S m a r n i c e." v znamnje ljubezni, za dar. 0 kak bo duša zdaj moja vesela, Ko bom Marii ta šopek oddal. Vidil bom . de ca Marija bo imela ; Saj sim le samo za Njo ga nabral. Zdihniti hnčent. (i Vitli premila! ljubim Te — v znamnie ljubezni Ti dam: Kar je ljubezen tii v šopek zarila. Pufteljc t« „Smarnicu jtoiiii.no nabrati. — Pa, o Marija ! zastonj Ti je.11 dati .Smarnica ue morem in tud jih ne dam — Gnado mi sproti: Itoga prar spoznati, Hud'g* na duši in telesu me bran'! Raj bo duhovna vez rsopek" med nama, Kaže. de ljubim Te 's cele mori. Saj ga nabrala ljubezen je sama. Ker .Te pa ljubim, me ljubi tud Ti! O kar premorem, res. moja Marija! Ljubim Te — za Te gori mi serce. Ves. kaj želim, o presveta Marija! Vsi naj Te ljubijo, « mano raste ! Tvoj nevredni v Te zaupajoči sin. V praznik čistiga spočetja Device Marije. 1659. V Novim mestu je na Hinertni postelji v katoliško Cerkev se povernil g. karol Seifert. (Drugi pot več.) Iz Cirklan na Gorenskem 25. mal. travna. Danes sta se tukajšnja gg. učitelja: Andrej Vavken in Kari Kali-ger iz stare šole v novo, zalo šolsko hišo preselila. Ta dva sta perva, ki bota v novi šoli stanovala, oba neoženjena, eno in dvajsetletna mladenča. — Bog njima daj mnogo let delo učiteljsko tukej izdatno opravljati in veliko v Gospodu veselih dni doživeti! Enkrat pa naj se tudi nad njima spolnijo besede Daniela preroka, ki pravi: rCčeniki pa, iu vsi ki druge k pravičnosti in svetosti napeljujejo, se bojo svetili kot zvezde — vekomaj." Marhurg. 1. vel. travna. Xa prijazno povabilo našiga Milostljiviga kneza in škofa do mestnih gospčj, de bi se po zgledu drugih mest tudi gospe iu gospodičine tega mesta združile v katoliško družbo, namenjeno v podporo ubogih iu v zrejo zapušene, posebne ženske mladosti: se je ročno šc nad 150 gospčj podpisalo, iu blizo 50 zmed njih velikonočni poncdcljik v škofovim dvoru zbralo, kjer so Njih Milost nar poprej v silno prijaznim nagovoru namen in potrebo tega društva tudi v tem mestu razložili in potem pričujoče opomnili, de naj si pred vsim svojo prednico in njene pomočnice izvolijo. Veliko veselje je vstalo, ko so Njih Milost po večini glasov ime prednice razodeli, ter pobožno, zavolj keršanske iniloserčnosti daleč okrog slovečo grofinjo Sofijo Bran d is imenovali. Enako veselje se je vnovič vzdignilo, ko so po dokončanih volitvah Milostljivi knez še enkrat besedo povzeli, ter rekli, dc vsaki keršauski družbi je treba tudi duhovuiga varha in svetovavca, iu de kar zadeva družbo g o s p e j k I c p i m u namenu keršanske iniloserčnosti, boljši ga ne vejo in ne poznajo, kakor prečastitiga gospoda Franca Fridriha, stoljniga prešta, kterih naj veči veselje od mladih let do sive starosti je bilo, žalostne tolažiti, uboge podpirati, za vse dobrotne naprave z icutrudljivo gorečnostjo milošnjo nabirati, in vse „to svoje" med uboge deliti. Zavolj njih starosti in bolchuosti jim je bil kakor pomočnik pridjan g. Franc Košar, špiritval v duhovšnici. Oznanili so tudi Milostljivi knez, de so trije neznani dobrotniki .'100 gold. kakor glavo istnige družbi podarili, ktera se jc do današ-njiga dne že na 500 gold. narasla. Mlade družbe pervo delo je bilo, de so se gospe prednice v kratkih dneh jmzneje k Njih Milosti podale, prosit, de bi perve slovesne Šmarnice za Marburško mesto inilostljivo dovoliti iu vpeljati blagovolili. V ta namen so knez iu škof odločili seme-niško cerkev sv. Alojzja, iu ravno včeraj na večer ob 7 so sauii slovesno to pobožnost pričeli s presilno lepim iu ginljivim nagovoram, v kterim so dve resnice obilno zbranim poslušavcam v premišljevanje podali: 1) Zakaj je Bog rože vstvaril? Odgovor: Nam v veselje, — nam v pod učenje; — Sebi pa v počešenje, in od tod so prestopili na drugo resnico: 2) Zakaj tedaj ta nar lepši mesec celiga leta Marii v čast posvečujemo iu zakaj pri Smarnicah Mariine altarje in podobe tako obilno z rožami venčamo? — Ta pobožnost se bo skoz celi mesec v cerkvi sv. Alojzja zvečer ob 7 v nemškim, v predmestni cerkvi Matere Božje pa zjutraj ob 5 v slovenskim jeziku obhajala. — Za včerajšnji večer, ki je bil poln toliko svetiga veselja, smo Njih Milosti toliko bolj hvaležni, ker so sc komej dve uri poprej utrujeni z birmanja domu povernili, in kakor navado imajo, že dvakrat ta dan: pred in po birmanji, pri-digovali. Potujejo pa že en tedeu po birmanji v Mariborskih okolicah in bodo mende še celi ta mesec v tem težavnim delu doprinesli. Binkoštno nedeljo je birma v stolni cerkvi, binkoštni ponedeljik pa v predmestni cerkvi Matere Božje. Iz Ciorice 6. vel. travna - J. F. — Dne 24. pretekliga mesca zvečer je v naše mesto došel in pri nas čez noč ostal Goričanam dobro znani grof Henrik Chambord (Sangborj ua svojim potovanji proti Dunaju iz Benedk, kjer je, menim, čez zimo stanoval. Zjutrej druziga dneva se je podal sv. mašo slišat k čč. oo. frančiškanam na Kostanjevico, kjer v cerkveni raki med drugimi mirno počivata: njegov ded, Kari X. kralj francoski, umeri v Gorici na Cingrofa 6 listop. 1836, — in njegov ranjki stric, vojvoda angu-lernski , pervorojeni sin omenjeniga kralja, (irof Chambord je pa sin nesrečniga 13. svečana 1820 umorjeniga vojvoda Berri-ta, mlajšiga sina Karla X. — Mogel je I. 1830 v pregnanstvo s svojim dedam in stricam vred, ki sta se v njegov prid odpovedala kraljevimu tronu in nasledstvu pre-stolnimu. Zrejen je bil v Pragi, od leta 1838 pa v Gorici. Ze je nckej let, kar se je iz našiga mesta preselil v Frohs-dorf blizo dunajskiga Noviga mesta (\Viener - Ncustadt.) kjer svojo grajšino ima. Ko naslednik svoje dinastije bi se smel imenovati Henrik V. — Gorica je omenjeni francoski der-žini veliko hvale in spoštovanja dolžna; zakaj bila je ves čas njeniga prebivanja v tem mestu obilna podpora revnim iu potrebnim deržinam. Vsako leto se tu 2. vel. travna v veliki cerkvi opravlja peta sv. maša z biljami v blagor duše ranjciga nadškofa Frančiška Ksav., ki je ta dan I. 1H54 v Gospodu zaspal. Iii ravno 2. t. m. tekočiga leta je bil slovesno pokopan v. č. O. Klar Vascotti, provineial frančiškanskiga reda na Kostanjevici, ki je 30. mal. travna umeri. B. I. P. (Glej zgorej spis ^Cvetlica na grobu itd.) Mtazfffetl /po kep* fin h* kim srelu. V Gradcu jc bil Belo nedeljo v katoliško Cerkev sprejet Friderik Grill. ranjen vojak nndotniga polka. iVa Dunaj i v kapeli papeževiga poslaništva jc .13. mal. serp. t. I. profesor Vilbelm Kosegarten pre-topil v katoliško Cerkev. liilllsko. ^Armonia" piše, de so sv. Oče v nekim zaslišanji nekomu rekli: rSvest sim si, »le bom Romanjo nazaj dobil; ue kje moji nasledniki, ampak jest sam. Zaupam zastran lega v Boga iu preblaženo Marijo Devico, naso sveto in ueomadežauo Mater, ki mi bo to milost dosegla/* — .Marija šmaruicna bo kej sprosila, ki se zdaj tolikanj časti po vsim svetu. Xovo južno-amerikansko semenišč v Rimu je ze v življenji pod vodbo oo. jezuitov iu ima v začetka 30 rejeneov, med kterimi jc tudi Noče Garcia. nekdanji peru-anski poročnik i konzul). ki sc jc pa službi odpovedal in bo Cerkvi služil. Rimsko mesto je pod Pijem IX. dobilo že šest novih vstavov; posebniga spomina vredin jc ^Collegio Pio-za odrašenc Angleže in zlasti za doktorje oksforške in kembriške <0.\fort, Cambridge), ali za duhovne angleške ccrkve, ki se pokatoličijo in hočejo duhovni bili. kako prckurulii meglo delajo. V Rimu naroče za Viktor - Fmanvcla 2 častna meča, plačajo ji pa skorej čisto sami, ker Rimljanje se nočejo vdeleževati; in časniki vpijejo: Rimsko ljudstvo se je k puntu oberuilo. — V vse-učelišu „Sapienzaktero je vsim odperto. prckucuhi naredijo hrup; prepove se pa, drugim razun učencov v vseu-čiliše, iu kmal je vse pokojno. — V dan sv. Jožefa rivci in kerti z neizrečeno prederznostjo v vseučilišui cerkvi Te Deuui zavoljo ropa Romanje zapojo. nad čimur so bili študentje nedolžni, ki so na trume iz cerkve šli; časniki pa so imeli le (oliko pisati od študentov, češ, dc so Viktor Hmanvclu zahvalnico napravili! — Rovarji natisnejo tiho-topsko na zid, dc se ne smejo smodke očitno puhati. Drugi dan se puha, kakor poprej in goreče konec rovar-skim ogleduhain pod nos mečejo, kup mladih ljudi na Pinča znaniga smodkočerta prav pošteno ukadi. in še kaj enacih šal: prckucuhi pa raztrobentajo po svetu, kdo ve, v kakim strahovanji de Rimljane imajo. Viktor Kllianvel je Šel na ogled v poropane dežele, pa mu niso povsod rožic potresali. Kardinal Corsi. vikši škof v Pizi, jc pri vsim žugauji in strašenji stanovitni ostal in zaterdil, de duhovstva kratko malo ne pripusti kralja po cerkveno sprejemati, de naj bo kralj zadovoljin, če ta mesec pride, ako nadškof v škofovi opravi, kakor nekdaj sv. Ambrož cesarja Teodozija, kralja pred cerkvenimi vrati ne čaka in ne ustavi. Res je bil kralj 20. mali travna prišel v to mesto tode nobeden zmed duhovstva ga ni prišel pozdravit. Ob 3 se je imel kraljevi ropar v stoljno cerkev podati, tode vikši pastir je s cerkveno prepovedjo žugal, ko bi ga kdo zmed duhovstva v cerkvi sprejel. Sve-sti smo si, meni dopisnik v Volksfreundu, de se bo kralju v Bolonji in Ferari ravno taka godila. — Vikši škof v Florenci, se je bil dal premotiti, de je kralja cerkveno sprejel, ter mu blagoslov s sv. Rešnjim Telesam dal, pa se je mende precej potem pokčsal iu Rimu svoj prestop spoznal. Dalje je bilo rečeno: Berž ko Viktor Kmanvel v Bo-lonjo pride, gredo kardinal vikši škof Viale Prelit na deželo, korarstvo pa se bo v neki samostan umaknilo. — Pri tem so pa vender časniki raztrobili, de jc 1. t. m. kralju v Bolonji „velika množica duhovnov zahvalno pesem pela." Kako je t j ? ... Bili so piemontcški vojniški duhovni, ki jih je kraij Viktor Kmanvel seboj pripeljal, vohajoč, kaj bi utegnil tam dočakati. Vikši škof v Bolonji so v razpisu duhovnam prepovedali tiste v spovedi odvezovati, ki so za zedinjenje Romanje s .Sardinijo glasovali. Prekiiculii se strašno pertajo, punt po vsim Laškim podkurjati, zlasti zdaj po Sicilii. Mazzini Siciljance s posebnim pismam podžiga. Lamoricicru so nesramni morivci potuhnjeno smert odločili. Keršanski general, to slišavši, je odgovoril: „Tega sim si bil sv est. Božja volja se izidi. Kar Bog varuje. je dobro varovano.- V Parizu je ugasnila zvezda, ki v duliovskim življenji zasluži vse drugačneji slove/, kakor Napoleon v posvetnim. 25. uniga mesca je namreč po dolgi bolezni umeri 81 letni starček Duffrichc Desgenettes (r. Diifriš Dcženet), fajino-šter pri cerkvi Marije Device Zmagovavke. po vsim svetu znani začetnik imenitne bratovšine Marijniga pre-s vet iga Ser ca, ktera se je poslednje leta tudi po Kranjskim močno razširila. Za take junake v duliovskim svetu je škoda, kakor za Radecke in Jelačičc v deželskim. Truplo ranjciga je več dni ležalo v kapeli Marije Device in ljudje vsih stanov so ga od jutra do večera med veliko gnječo hodili kropit. Pri sprevodu so bili kardinal Morlot z vsimi fajmoštri pariš k iga mesta, in cesar je pripustil, de je bil ranjki pod veliki oltar svoje cerkve pokopan, na kterim jc tolikrat neomadežani dar Bogu daroval, in kjer sc mu jc obudil tudi sklep za imenovano bratovšiuo Marijniga pre-svetiga Scrca. s ktero je toliko število nar terdovratniših grešnikov spreoberujenih in se jih še zmiraj na prošnje toliko tavžent družnikov spreobrača. Desiravno je upati, de prošinj ne potrebuje, naj bo vender podružnicam te bratovšine v molitev priporočen. Prav bi utegnilo biti, de bi se pri zadevnih podružnicah ta prigodek tudi vernim naznanil ali se kje tudi kako drugo znamnje razodelo. Iz lr*kiiga je prišlo 30(1 junakov se sv. Očetu v vojaštvo ponudit. Pij IX. so jih prijazno sprejeli in s papeško vojno zedinili. V Ameriki so povračevanja v katoliško Cerkev brez števila; le v sv. Alfonsa cerkvi v novim Jorku jih je bilo lansko leto čez sto sprejetih. Tudi ainerikanski poročnik ali konzul v Gvatimali. Beverlcv L. Clark, je slovesno k uam prestopil v ondotni stoljnici. — V Bostonu je krivoverska učeni-ca ubogo 8letno irsko deklico neusmiljeno pretepala, ker je pri besedi „Jezusu se z glavo priklonovala. V tih deržavuih šolah so otroci siljeni protestanško biblijo brati, vsako znamnje katoliške vere pa je preklicano. — Pri ljudskim misijonu. ki ga je obhajal jezuit O. Fr. Kr. Veninger 4. sušca v Fila- delfii, je 24 krivovereov se povernilo v katoliško Cerkev, med njimi več družinskih očetov. Iz Kanade so poslali škofje sv. Očetu pismo verne vdanosti s 40.000 podpisi. — Tudi iz daljne Amerike taka ljubezen do namestnika Kristusoviga! Pač marsikteri veliko bližnjiši svojeglavci in našuntači bi radi pozneje sv. Očetu svojo vdanost pokazali, pa bo prepozno, ker zanje nalaš ne bo nobeden v Rim pisal. Mtoihovske zadeve. V goriški nadškofii je prestavljen za d. pom. g. Anton Cibiš iz Kanala v Koborid. Koboridški duh. pomočnik ostane za administratorja na mestu. Uinerla sta: v. č. g. O. Klar Vascotti, provincial na Kostanjevici, in Jož Makorič, I. kaplan v Ronkih. R. I. P.! V ljubljanski škofii. Gospodu fajm. Jerneja Reitz-u v Sen t-Ju rji pri Svibuim je podeljeno privoljenje v pokoj se podati, torej je imenovana duhovnija 2. t. m. razpisana. V lavantinski škofii. Prečastiti gosp. Anton Murko, Zaverški dekan (Sauritsch) in Lavantinski kon-zistorialni in Sekovski duhovni svetovavcc, je izvoljen dekan in nadfajmešter v lločah (Kotsch); — gospod Jožef B r a t a n i č jc izvoljen fajemšter v Podsredi in g. Valentin F ras fajmešter pri Materi Božji v Zušah (Rast.) — č. g. Anton Veres. domski korski vikar in učitelj koraluiga petja, je izvoljen fajmešter na Sladki gori. — Prestavljeni so gg. kaplani: Franc Toplak k sv. Križu pri Lutomercih, — Jožef Kolarič v Koprivnico, — Jožef Sever v Pišecc, — Franc Petan k šent-Jako-pu v Dolu, — Gregor Orcšnik v Crešnicc, — Andrej K a j t n a v Skale, — Jožef B u n č e k v Šoštanj, — M a-tevž Pogelšek v Galicijo. — C. g. Janez Kerzan, nekdanji vodja Marburške gimnazije v pokoju, je bil o priliki svoje zlate nove maše izvoljen v duhovniga sve-tovavca. — Umeri je g. Jako p Dulcr, fajmešter v Zavcu. Z. I. P. Zalivata. Farna cerkev sv. Ane v Javoru je bila od častite bratovšine za vedno češenje sv. Rešnjiga Telesa in olepševanje ubožnih cerkev s 25 raznimi prav lepo in primerno izdelanimi cerkvenimi rečmi obdarovana, med kterimi samo mašni plajš 50 gold. velja. Za ta blagoserčni in dragi dar se v imenu cele fare častitimu odboru in vsim bratam in sestram te bogoljubue družbe z nar veči spoštljivostjo zahvalimo. in bomo Boga prosili, de bi bratovšiuo čez dalje bolj v prid cele škofije razširjal, njene ude pa obilno blagoslovil. V Javoru 7. vel. travna 1860. Cerkveno predstojuištvo. Slava Marti. Zapisal 1. majnika. Naj Ti ivijem. Mati nula! Vse stvari naj Tc častijo. Venček cvetja majnika, Naj razlijem Ti čutila, O Devica sladka vsa! Teb' naj dije cvetje maja, V Tvojo slavo naj cvete. Vse naj lepi čas obhaja. Tvojo čast naznanja vse. Mati! spomladanski čas. Mile ptice zvergolijo Tvojo slavo naj na glas! Vsi studenci, vsi potoki Vse doline . vse gore, Zelenine vse po loki Naj v češenji združ'jo se! Orgle, sladko zabučite. Glas povzdignite z menoj; \»i jeziki Njo častite. Vse kar zna, glasno zapoj: Slava Tebi, o Devica, Večna 6lava naj Ti bo; Tvojo slavo naj, kraljica! Žene zemlja in nebo! korl kaliger, nčenik.