263997
naša
skupnost
LETNIK IV ^	AVGUST 78	številka 8
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
NOVA STANOVANJA PRED VSELITVIJO
Vsa stanovanja v novozgrajenem bloku A-2 v Grosupljem so še oddana. Delovne organizacije so za potrebe svojih delavcev odkupile 6 stanovanj, individualni kupci 73 20 stanovanj pa je kupila Samoupravna stanovanjska skupnost - Samoupravna enota za pomoS v stanovanjskem gospodarstvu. Slednja je namenila IS stanovanj družinam z nizkimi OD in mlade družine3 dve stanovanji za upokojence 3 eno za udeleženca WV in štiri za potrebe kadrov v drušbenih dejav-r nos tih.
Stanovanja bodo vseljiva takoj3 ko bo izdano uporabno dovoljenje.
Še v letošnjem letu bo vseljiv IS stanovanjski blok v Ivančni gorici.
SGP Gsiotuplje jz dognadilo v Gnotupljm Iz zn stanovanj6Ivi blok A-2, v kcUzAzm jz 33 6ta.nova.nj, psiltličjz pa jz namznjzno za potlovnz pKOAtonz.
Foto: A. Ficker
PRED KONSTITUIRANJEM KS
Pred nami je nova in odgovorna naloga; v mesecu septembru bomo morali izvoliti organe naših KS. Akcija, ki jo bomo pri tem vodili ni lahka, kajti pred očmi moramo imeti krajevne skupnosti v katerih živimo, odlašamo in sodelujemo pri vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za uresničevanj e naših interesov.
Pri oblikovanju skupščin krajevnih skupnosti, kot osrednjih samoupravnih organov, nas mora voditi misel, da je krajevna skupnost neločljivo povezana z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Le če bodo v naših skupščinah sodelovali delegati iz teh sredin, bomo dosegli identičnost interesov, ki jih čutimo na eni strani kot krajani, zainteresirani, da se naše potrebe in interesi čimprej uresničijo in na drugi strani delavci v TOZD, kjer se zavestno odrekamo delu ustvarjenega dohodka za zadovoljitev potreb v kraju, kjer živimo.
Želja vsakega krajana je, da bi bila njegova KS najboljša, da bi čimprej izpolnila naloge, ki smo si jih zastavili v planih. V življenju pa nam ni ničesar podarjeno, vse si moramo prislužiti z lastnim delom in predanostjo. Zato bomo morali v naslednjih štirih letih veliko delati. Morda več kot doslej. Nemalo tega pa bo odvisno od ljudi, ki smo jih evidentirali in ki jih bomo kasneje izvolili v organe krajevnih skupnosti. Pri tem imamo v mislih zlasti vloge predsednikov skupščin in svetov, odborov za ljudsko obrambo, poravnalnih in potrošniških svetov.
Izbrati bomo morali ljudi, ki so se ze doslej izkazali z delom, katerim zaupamo in smo pripravljeni delati z njimi, ljudi, ki bodo pripravljeni žrtvovati marsikatero uro svojegd prostega časa za delo v krajevni skupnosti. Morda bo ta naloga še nekoliko težja, kajti držati se bomo morali tudi omejitev, ki jih postavljajo naši statuti, da lahko opravljamo določene funkcije le dvakrat zapored.
Morda o teh problemih govorimo nekoliko pozno; nekakor pa ne prepozno. Še je čas, da o vseh problemih temeljitov premislimo, sprejmemo najustreznejše rešitve, kajti odgovornost za to nosimo vsi, v prvi vrsti pa družbenopolitične organizacije.
VIŠJE CENE VODE IN ODVOZA SMETI
Skupščina Komunalne skupnosti občine Grosuplje je na seji 26.6.1978 sprejela sklep o določitvi novih cen vode iz javnih vodovodov in za odvoz smeti, h katerim je dal svoje soglasje tudi Izvršni svet Skupščine občine.
Od 1. septembra dalje bo Komunalna skupnost zaračunavala vodo iz javnih vodovodov po 3,60 din od m3 za osebno potrošnjo,
OZD in občanom, ki opravljajo posebno obrtno dejavnost pa po 4,65 din za 1 m3, ka.r predstavlja 8 %-no povišanje prejšnjih cen. Nova cena za odvoz smeti pa je 0,38 din mesečno od 1 m2 stanovanjske površine in 0,50 din za poslovne prostore. Delovne organizacije, ki same odvažajo smeti, bodo morale od poslovnih prostorov prispevati 0,30 din za 1 m2 uporabne površine.
JAVNA RAZGRNITEV NOVELACIJE URBANISTIČNEGA PROGRAMA
Izvršni svet je objavil sklep o javni razgrnitvi predloga novelacije urbanističnega programa in urbanističnega reda za območje občine Grosuplje. Predlog novelacije obeh dokumentov je izdelal Projektivni atelje Ljubljana že v marcu, vendar je šele sedaj pridobil vsa potrebna soglasja.
Občani, krajevne skupnosti, TOZD, družbenopolitične in druge organizacije, društva, samoupravne interesne skupnosti lahko dajo na te predloge obeh dokumentov svoje pripombe in predloge. Dokumenta sta razgrnjena v prostorih oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Grosuplje, Kolodvorska 4, pritličje levo, do 16. 9. 1978.
DOBRI REZULTATI GOSPODARJENJA V PRVEM POLLETJU 1978
====:===
V	prvem polletju letošnjega leta je gospodarstvo na območju občine doseglo dokaj ugodne rezultate. Zabeležilo je 1,147.678.000 din celotnega prihodka, kar je za 1.9,8 % več kot -v prvem polletju preteklega leta. Porabljena sredstva celotnega gospodarstva so narasla od 663.510.000 din na 758,709.000 din ali za 14,3 %, kar je razmeroma ugodno, saj porabljena sredstva zaostajajo za celotnim dohodkom in tako beleži gospodarstvo dohodek v višini 388,960.000 din, to je 44,3 % več kot v prvem polletju preteklega leta. Razmeroma ugoden je porast čistega dohodka, ki znaša 298.438.000 din ali 31 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Pri delitvi čistega dohodka pa še vedno obstojajo težnje za hitrejšo rastjo osebnih dohodkov, ki ni v celoti posledica večje produktivnosti dela in ostalih kvalitativnih dejavnikov razvoja. Še vedno se v nekaterih delovnih organizacijah gibljejo osebni dohodki neodvisno od rasti dohodka, čistega dohodka in produktivnosti dela, kar vpliva na razmeroma visoko rast sredstev za osebne dohodke in s tem na manjšo rast sredstev za razširjeno reprodukcijo. To seveda slabi reproduktivno sposobnost gospodarstva.
V	občini kot celoti se je tisti del čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke, povečal od 173,527.000 din kolikor je znašal v prvem polletju preteklega leta na 212.715.000 din v prvem polletju letošnjega leta, kar predstavlja porast za 22,6 %. Istočasno pa ugotavljamo, da je indeks amortizacije le 97, kar pomeni zmanjšanje sredstev od 30,642.000 din na 29,739.000 din v letošnjem prvem polletju.
Najugodnejše rezultate v prvem polletju 1978 je dosegla industrija, gradbeništvo in promet.
USPEŠNO RAD10FOTOGRAFI RANJE PREBIVALSTVA
V času med 12. in 21. julijem letos je bilo v občini radiofotografira-nje prebivalstva, starega nad 29 let. Vabilu na radiofotografiranje se je odzvalo 11.287 občanov. Vse radiofotografske filme so v Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik že odčitali. Pri 470 osebah so bile najdene takšne spremembe na pljučih oziroma srcu, ki zahtevajo podrobno preiskavo v dispanzerju za pljučne bolezni. Te občane že vabijo na preglede v dispanzer.
SPODBUDNI PREMIKI
Gradbeni odbor za gradnjo šolskega centra Ivančna gorica - Stična uspešno zaključuje postopek za pridobitev zemljišča. Zemljišča, kjer je predvidena gradnja I. faze šolskega centra, so bila last 8 posestnikov, ki so znali prisluhniti skupnim interesom, zato je bil z večino od njih kaj hitro dosežen sporazum glede cene za odkupljena zemljišča.Dogovori tečejo s poslednjim lastnikom zemljišča v tem kompleksu. Tako že lahko rečemo, da je zemljišče za gradnjo novega šolskega centra v izmeri 3 ha, 61 arov in 58 m2 pridobljeno. Plačilo odkupljenih zemljišč v znesku 900.000 din je zagotovila Občinska izobraževalna skupnost iz združenih sredstev.
PROSTORI ZA LEKARNO V IVANČNI GORICI
Gradbeno podjetje Universal Ljubljana je začelo z deli na prenovitvi objekta trgovskega podjetja Tabor Grosuplje v lekarniško postajo v Ivančni gorici. Investitor je zavod Centralna lekarna Ljubljana. Predračunska vrednost preureditve prostorov in nabava opreme je 1,600.000 din. Od tega je Centralna lekarna Ljubljana zagotovila 700.000 din, Občinska zdravstvena skupnost 900.000 din in KS Ivančna gorica 100.000 din. S preureditvijo prostorov bo lekarni v Ivančni gorici omogočeno normalno delo.
PRAZNOVANJE 13. JULIJA V IVANČNI GORICI
Tudi Ivančna gorica je proslavila 13. julij - praznik šoferjev in avtomehanikov. Organizirala je proslavo s parado motornih vozil in ešalonom 76. uniformiranih članov ter izvedla avto relly, na katerem je sodelovalo 36 tekmovalcev, med njimi tudi 4 ženske.
Predsednik ZšAM Ivančna gorica je v svojem govoru orisal herojsko borbo 13. julija 1943 v Žužemberku, v katero je bila prvič v zgodovini NOB vključena tudi motorizirana edini ca, sestavljena v glavnem iz šoferjev in avtomehanikov. V spomin na ta dogodek so šoferji in avtomehaniki Slovenije izbrali 13. julij za svoj stanovski praznik.
Zbranim sta spregovorila tudi Žirovnik Stane - sekretar ZšAM Slovenije general Jože šeme.
redni
Ivančna
BRIGADIRJI Z MDA "SUHA KRAJINA 78" ZAKLJUČILI DELO NA OBMOČJU
NAŠE OBČINE
V soboto 5.8.1978 se je končala tretja izmena na MDA Suha Krajina 78, v kateri so sodelovale brigade iz Beograda, Podujeva, brigada Rdečega križa Slovenije in birgada Univerzitetne konference ZSMS iz Ljubljane.
Na deloviščih v naši občini je delala brigada "Bratstvo in enotnost" iz kosovskega mesta Podujevo pri Prištini. V prvi polovici izmene so brigadirji gradili in tudi dogradili vodovod na Velikem Globokem, nato pa so delali na cesti na Korinj. Na terenu naše občini je v tej izmeni delala tudi specializirana mladinska brigada Rdečega križa Slovenije, ki jo sestavljajo mladinke in mladinci, ki se šolajo za poklic vzgojiteljic, medicinskih sester in socialnih de-1avcev.
Ob koncu izmene je bil v Ambrusu organiziran zaključek za obe brigadi, katerega so se udeležili tudi predstavniki DP0 in SO Grosuplje. Ti so povdari-
li pomen mladinskega prostovoljnega dela in se brigadirjem zahvalili za prispevek pri hitrejšemu razvoju tega dela naše občine.
Na predvečer zaključka izmene pa je bilo v brigadirskem naselju v Prevolah organizirano svečano pobratenje vseh štirih brigad. Pokroviteljstvo nad to svečanostjo je prevzela SO Grosuplje. Uradni boter pobratenja je bil tov. Kotar Marjan, sekretar OK SZDL Grosuplje. V svojem priložnostnem govoru je pov-daril pomen bratstva in enostnosti naših narodov kot ene najpomembnejših pridobitev naše revolucije, ki se na mladinskih delovnih akcijah najbolj izraža. Brigadam je ob tej priložnosti podelil tudi spominska darila.
OTROŠKI ŽIV-ŽAV V AMBRUSU
Od 17. julija pa do 6. avgusta 1978 je trajal potujoči vrtec v Ambrusu^ v katerega je hodilo 38 predšolskih otrok. Občasno jih je bilo tudi do 50. Vodili sta ga dve brigadirki, dijakinji vzgojiteljske šole iz Kopra, ki sta se udeležili akcije RO KR Slovenije "Suha krajina 1978". Brigada RO RK Slovenije je imela nalogo pomagati ljudem Suhe Krajine na področju zdravstvene in socialne dejavnosti in otroškega varstva.
Skupnost otroškega varstva Grosuplje in Vzgojno varstveni zavod Grosuplje sta s skupnim delom pripomogla, da je delo uspelo. Skupne so bile organizacijske priprave in nabava materiala, mentorstvo piri delu v vrtcu pa 'sta nudili tov. Drobnič Dragica, ravnateljica VVZ Grosuplje in pa tov. Blatnik Jožica, vzgojiteljica v istem zavodu. Pohvaliti velja tudi Braneta Bracovi-ča, ki je bil kot sekretar KK SZDL vedno pripravljen pomagati, kadar smo v kraju potrebovali pomoč, prav tako pa tudi kuharico Marijo, ki je poskrbelo za dobro hrano našim malčkom.
Otroci so pridno in radi hodili v vrtec ter ob koncu pripravili tudi dva programa, da so pokazali, česa so se v teh treh tednih naučili. Ob zaključku vrtca smo pripravili otrokom pogostitev.
Občinski odbor RK Grosuplje pa je bil skupaj z Občinskim odborom RK Novo mesto, kot pokroviteljem, koordinator dela, zlasti glede nabave materiala za prehrano in finančnega dela te akcije.
Zaključne prireditve so se udeležili tudi predstavniki Občinskega odbora RK Novo mesto.
Skupnosti otroškega varstva Grosuplje, VVZ Grosuplje in seveda vsi starši otrok.
ki so obiskovali vrtec.
POSPEŠEVANJE RAZVOJA SUHE KRAJINE
Dne 4. julija, ob osrednji slovenski proslavi Dneva borcev, ki je bila v Dobrepolju, so predstavniki republiških organov in organizacij, krajevnih skupnosti z območja Suhe krajine, občinskih skupščin, interesnih skupnosti s tega območja, kmetijskih delovnih organizacije, bank in drugih pomembnejših organizacij in interesnih skupnosti, podpisali družbeni dogovor o pospeševanju razvoja na manj razvitem območju Suhe krajine v obdobju 1976 - 1985.
S tem dogovorom je vsak podpisnik sprejel določene konkretne naloge, ki jih bo moral izvršiti do konca leta 1985.
K podpisu je prišla večina podpisnikov, zamudniki pa bodo predvidoma podpisali dogovor do konca avgusta ali v prvih dneh septembra.
Ob tej slovesnosti je zbrane pozdravil predsednik skupščin skupnosti krajevnih skupnosti Suhe kr-ajine narodni heroj Jože BOLDAN - SILNI.
(Foto: Kerševan Alojz)
MODERNIZACIJA CESTE GROSUPLJE - BLATO
Republiška skupnost za ceste in občina Grosuplje sta sklenili pogodbo po kateri bo Republiška skupnost sofinansirala ureditev vozišča Regionalne ceste 11/331 Grosuplje-Blato. Skupno vrednost popravila ceste znaša 1.400.000 din. Republiška skupnost za ceste bo prispevala 700.000 din, 500.000 din bo zagotovljenih iz viškov posojila za ceste, razliko pa bodo prispevali občani iz tega območja in Krajevna skupnost Grosuplje. Pogodbo o izvedbi del bo sklenila Komunalna skupnost občine Grosuplje, katera bo tudi zbiratelj navedenih sredstev.
Modernizirani odsek ceste bo dolg 931 m. širina vozišča pa bo predvidoma 5,5 m in na vsaki strani 0,5 m bankine. Z modernizacijo tega odseka ceste se bo vas Blato rešila blata in prahu, saj se bo po asfaltu lahko prišlo iz Grosuplja pa do konca vasi Blato oziroma do čebelarskega doma.
STANJE VPLAČIL POSOJILA ZA CESTE
Po stanju 31.7.1978 smo v naši občini vplačali 9,435.917 din posojila za gradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji. Ker smo vpisali 9,563.087 din posojila pomeni, da smo obveznosti izpolnili 98,7 %. Do 100 %-ne izpolnitve obveznosti manjka še 127.170 din vplačil.
ILOVA GORA JE DOBILA TELEFON
PTT Ljubljana je zgradilo na Ilovo goro kabelsko telefonsko mrežo. Dobili so prvi telefon. Več naročnikov pa se bo lahko priključilo na novo zgrajeno telefonsko omrežje šele po razširitvi telefonske centrale v Grosupljem ali Dobrepolju. Napeljavo telefona so financirali občani, krajevna skupnost Ilova gora, PTT Ljubljana in delno tudi občina.
V občini je še precej oddaljenih krajev, ki težijo za telefonsko povezavo s svetom. Med temi so zlasti aktivni na tem področju Temenica, Dob in Hrastov dol.
INVESTICIJE V ISKRI DOBREPOLJE
=s:========================
Iskra, Industrija za avtomatiko, TOZD Tovarna električnih aparatov TELA Ljubljana namerava povečati proizvodnjo svojih izdelkov v Sektorju proizvodnje relejev Dobrepolje. V ta namen želijo na lastnem zemljišču k obstoječim objektom dograditi novo proizvodno halo dimenzij 30 x 20 m s kletjo, v kateri bo kotlarna in drugi ustrezni prostori, pritličje z nadstropjem, v katerih bodo proizvodni prostori in podstrešjem, kjer bo menza in kuhinja. Zgradili bodo tudi biološko čistilno napravo. V obratu je sedaj zaposlenih 195 delavcev, po razširitvi obrata pa bo dobilo zaposlitev v tem obratu še 30 - 50 občanov.
TP MALA RAČNA
TOZD Elektro Ljubljana okolica je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo transformatorske postaje v Mali Račni. TP bo tipske izvedbe, na železnem predalčnem jamboru. 20 kV priključni daljnovod bo potekal kot odcep od obstoječega 20 kV daljnovoda Grosuplje-Kočevje.
Gradnja nove TP je potrebna zaradi slabih elektroenergetskih razmer v Mali Račni. Predračunska vrednost izgradnje nove TP in obnovitve priključnega daljnovoda ter nizkonapetostnega omrežja znaša 370.000,00 din.
PRVI AVTOBUS NA VELIKEM K0RINJU
Za mnoge naše občane je povsem nekaj vsakdanjega, da v njihovo vas pripelje avtobus. Za Korinjča-ne pa je bil 23. junij, ko je prvič v zgodovini obstoja vasi pripeljal v vas avtobus, tako pomemben dogodek, da so ga slovesno proslavili. Za sedaj je v Veliki Korinj dovoz z avtobusom možen le iz smeri Krka - Laze. Prihodnje leto pa nameravajo brigadirji s pomočjo domačinov usposobiti za avtobusni prevoz tudi cesto iz smeri Ambrusa.
TP GROSUPLJE - ČISTILNA NAPRAVA
TOZD Elektro Ljubljana okolica je zgradila transformatorsko postajo Grosuplje - čistilna naprava. Objekt je lociran ob cesti Grosuplje - Sp. Slivnica. Transformatorska postaja je betonsko montažne izvedbe, izdelek Tovarne stikalnih naprav Maribor. Zaradi predvidene zamenjave transformatorja je postaja postavljena tako, da je dostopna z mehanizacijo.
Predračunska vrednost za izvedbo 20 kV priključnega daljnovoda in izgradnjo same postaje je znašala 620.000,00 din.
V skladu z veljavno zakonodajo je energetski inšpektor oz. oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve delovni organizaciji dovolil poskusno obratovanje, ki bo trajalo od 15.8.1978 do 30.10. 1978 .
TP RADOHOVA VAS ŽP Z 20 KV DALJNOVODOM
TOZD ELEKTRO Ljubljana okolica, Titova 40 je na podlagi gradbenega dovoljenja pričela z izgradnjo transformatorske postaje Radohova vas - železniška postaja. 20 kV priključni daljnovod bo izveden kot odcep od obstoječega daljnovoda Ivančna gorica - Selo. Transformatorska postaja bo tipske izvedbe na železnem predalčnem jamboru opremljena s transformatorjem ustrezne moči. Predračunska vrednost vseh del znaša 525.000 din.
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SPET V GROSUPLJEM
Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo tudi v drugi polo vici tega leta uradoval v prostorih Občinskega sindikalnega sveta v Grosupljem, Kolodvorska ul., vsako drugo sredo od 14 do 16 ure. Tako bo v mesecih avgust - december 1978 uradoval v navedenih prostorih dne 16. in 30.8.1978;	13. in 27.9.1978:	11. in 25.lo.1978;
8. in 22. 11. 1978 ter 6. in 20. 12. 1978.
Predstavniki samoupravnih organov družbenopolitičnih organi zacij in drugih delovnih organizacij, kakor tudi posamezni delavci naj se oglašajo v navedenih dneh zaradi nudenja pomoči pri samoupra vni organiziranosti ali zaradi kršenja samoupravnih pravic in družbene lastnine.
" KRPAN " TUDI V GROSUPLJEM
SAP Ljubljana je 1. avgusta vključil v lokalni promet za Grosuplje avtobus - " Krpan ", ki je razredčil gnečo na avtobusih lokalnega prometa. Sočasno je bil uveden tudi krožni lokalni promet skozi Grosuplje, ki je prometne zveze za Ljubljano približal krajanom. Izhodiščna postaja je na avtobusni postaji pri železniški postaji, avtobusna postajališča pa so se pri Adamičevi ploščadi, pri mostu, pri Rubinu in na Zupančičevi cesti na Mrzlih njivah.
PONAZORITEV KROŽNE POTI LOKALNEGA PROMETA V GROSUPLJEM
AVTOBUSNA POSTAJA ODSLEJ PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Dosedanja lokacija avtobusne že resno ogrožala varnost prometa, saj so ob prometnih ko-zastoji na , Zato je bila kraj evne sku-za preventivo v cestnem prometu občine s 1. avgu-
postaje pred gostilno "Grosupeljčan" je
nicah nastajali Adamičevi cesti, na pobudo sveta pnosti in sveta in vzgojo skupščine
stom za vse avtobuse določena avtobusna postaja pred železniško postajo v Grosupljem.
ZA VARNEJŠI PROMET
I
S prestavitvijo avtobusne postaje in uvedbo krožnega lokalnega prometa so v Grosupljem nastale spremenjene prometne razmere, ki so terjale tudi dodatne rešitve talnih cestnih označb. Komunalna skupnost občine - samoupravna enota za ceste je pravočasno poskrbela za talne označbe na avtobusni postaji, na postajališčih lokalnega prometa in za označitev novih prehodov za pešce.
REZERVNE VOJAŠKE STAREŠINE IZ BANJA LUKE V NAŠI OBČINI
Ob praznovanju Dneva borca 4. julij v Predstrugah pri Dobrepolju je občinska organizacija ZRVS sprejela v goste tudi 54 delegatov rezervnih vojaških starešin iz Banjaluške regije v Bosni.
Med bivanjem v naši občini so si gostje iz Banja Luke ogledali grad Turjak ter se seznanili z njegovo zgodovino, zlasti v obdobju NOB.
Obiskali so še Taborsko jamo, spomenika revolucionarja in borca Dolfe-ta Jakhla ter pisatelja Louisa Adamiča na Grosupljem. Vsepovsod so naleteli na prisrčen sprejem krajanov, zlasti mladine in pionirjev.
Po krajši slovesnosti na sedežu občine so gostje odšli na Polževo, kjer so se srečali s tovarišico Vido Tomšič, članico sveta federacije, generalmajorjem Petričem ter borci Tomšičevega bataljona, kateremu je bila na hotelskem objektu odkrita tudi spominska plošča. Delegacijo iz Bosne in goste je nato sprejel predsednik SOb Grosuplje tov. Janez Lesjak ter z vodjem delegacije tov. Smajom Jusuovičem izmenjal zdravico. Naslednji dan pa so se vsi skupaj udeležili zaključnega srečanja "BRATSTVA IN ENOTNOSTI V PREDSTRUGAH".
NOVA PREGLEDNA KARTA OBČINE GROSUPLJE
Zadnje dni septembra ali prve dni oktobra bo natisnjena nova pregledna karta občine Grosuplje v merilu 1 : 50 000. Poleg običajne vsebine bodo v njej vrisane tudi meje in sedeži krajevnih skupnosti, šole, spomeniki NOB, zdravstveni domovi, postaje milice, kulturni spomeniki in drugo. Potreba po taki karti je bila v zadnjem času zelo velika, tako da bo z njeno izdelavo napolnjena praznina na tem področju. Koristno je bodo lahko uporabile šole, zdravniki, miličniki, teritorialna obramba, pošte, lovci in turisti.
Karto bo moč uporabljati tudi za obdelavo raznih tematik.
Ker kljub trudu, ki sta jo v karto vložila Geodetska uprava SOb Grosuplje in Geodetski zavod SRS, ki je karto izdelal, le-ta najbrž ne bo brez napak, bo Geodetska uprava zbirala pripombe uporabnikov, ki bodo upoštevane v ponatisu karte. Karta bo izšla v nakladi 3.000 izvodov, njena cena pa bo 70,00 din, za učence osnovnih šol pa bo cena nižja, ker bo regresirana.
Podrobne informacije lahko dobite na Geodetski upravi SOb Grosuplje.
BRIGADIRJI VETERANI POZOR !
Republiška konferenca ZSMS bo v mesecu oktobru organizirala srečanje in proslavo ob 20-letnici izgradnje avtoceste bratstva in enotnosti (Ljubljana - Zagreb)^ ki bo v Novem mestu. Da bi organizacija proslave uspela, je potrebno zbrati čimveč podatkov o sami akciji: katere brigade so sodelovale, kdo je bil organizator brigade, ime brigade, število brigadirjev, točen čas, ki ga je brigada preživela na akciji, v katerem naselju itd.
Pozivamo vse brigadirje veterane iz naše občine, ki so sodelovali na tej akciji na relaciji Ljubljana - Zagreb, da se javijo na Občinski 'konferenci ZSMS Grosuplje, Kolodvorska 2 (telefon 771-310). S seboj naj prinesejo tudi izkaznice, značke, priznanja in druga gradiva. Vsi udeleženci akcije, ki jih bomo na ta način zbrali, bodo tudi vabi j eni na proslavo.
PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN V OSNOVNI ŠOLI "LOUIS ADAMIČ" GROSUPLJE
^ ■— — — —— — — n i m — M mi —— —— i — —.---- - —   ■ — '	.*""" '	'
Prizadevanje, da bi vzgojno izobraževalni proces čimbolj približali uporabnikom (staršem učencev) se je pridružila tudi naša šola, ki je skupaj s trgovskim podjetjem "TABOR" Grosuplje organizirala v avli nove šole prodajo šolskih potrebščin, ki je potekala 16., 17. in 18. avgusta 1978 od 8 - 17 ure. Prodaja se je v prvih dveh dneh zavlekla do 19. ure, saj so starši prihajali tudi po 17. uri.
čeprav je minilo le teden dni od prodaje šolskih potrebščin pa so predstavniki šole in trgovsko podjetje že pretehtali pomanjkljivosti v organizaciji prodaje ter podali nekaj predlogov za naslednje leto. Tako bodo skušali trgovci kompletirati šolske potrebščine po razredih, cenik potrebščin bo izobešen na vidnem mestu itd.
Navkljub nekaterim pomanjkljivostim pa ima prodaja šolskih potrebščin prednosti, ki jih starši toplo pozdravljajo, saj jim prvič do sedaj ni potrebno nabavljati potrebščin v Ljubljani, prav tako pa so te dobili na istem mestu in ob istem času.
Poleg prodaje šolskih potrebščin pa se je začel uresničevati tudi dogovor staršev in delavcev šole o prispevku staršev "Brezplačni učbeniki za vse šolske otroke". Učbeniki bodo v bodoče praktično brezplačni in jih bodo učenci puščali v šoli. V tem šolskem letu so starši prispevali od 15 do 130 din, kar je odvisno od razreda, ki ga učenec obiskuje. V naslednjem šolskem letu pa bodo starši prispevali le za obrabnino, ki bo seveda manjša, če bodo učbeniki dobro ohranjeni.
Redakcija je bila zaključena 29. 8. 1978.
Socialni delavec Dare Erdeljec
Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-225).
Tiska: KB birotisk Grosuplje
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1975, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni prometni davek od prometa proizvodov.