Z gospodarskega polja. = Nora zadružna postara. Minister prarosodja Klein je sklical za 4. majnik zadružne strokovajake na Duuaj k posvetoranju gled« nove zadružne postave. Med vabljenimi se nahaja tudi predseduik cetjske Zadružne Zveze g. Mib. Vošnjak. Enako posvetovanje se je že vržilo 1. 1895., h kateremu ,je bil tudi vabljen g. M. Vošujak. Vlada je sad tedanjega posvetovanja predložila državuemu zboru leta 1898. v obliki zakonskega načrta; ker pa drž. zbor tedaj ui rešil predloga, pride stvar letos ponovno v državni zbor. == KararoTanje kiuetor iu roko- delcer. Svobodna zveza agrarnih poslancevje bila pri miiiistru notranjib del ter mu izročila svoj sklep, naj bi se tudi mali kraetovalci in rokodelci pritegnili v zavarovanje za starost in onemoglost. Minister je odgovoril, da mu ,je predlog simpatičen, vendar bi bilo želeti, da bi prišli srednji stanovi s pozitivnimi predlogi pred vlado. Vendar je treba premisliti, da je med zavarovaujera delavcev in samostojnih kmetov in rokodeleev velika razlika; pri delavcih pridejo v pošte? trije faktorji: država, delodajalvi in delojemalci, katerih vsak bi nosil tretjino breuien. Kmetovalci in rokodelci pa bi morali prevzeti sami dve tretjini breraen, tako da bi plačevanje ne bilo v nikakem razmerj« z rento. = Koliko zlata porabi industrija ? Industrija zahteva ^edalje več zlata. V Araeriki se .je od leta 1S90. do 1905. poraba zlata v industrijske. nam«ue podvojila. Na vsem svetu je pocrebovala industrija leta 1890. zlata za 240 milyonov K, leta 1905. pa za 340 milijonov kron. = Preseljevaiije t Ameriko. Dočim se je lansko leto okrog 32.000 oseb odpeljalo iz hamburške luke v Ameriko, se jib je odpeljalo letos komaj 3500. == VarstTo plaaik. Cesar je potrdil zakonski načrt koroškega deželnega zbora, r varstvo planinskih evetlie, n. pr. planik. = Prri štatut za splošni penzijski zarod, ki mu pripade izvedba penzijskega zavarovanja za zasebne usiužbenee, je te doi objavl.jen v državnem zakonu, hkratu je prijavljen vzorni poslovni red za deželne poslovalce splošnega penzijskega zavoda. Priprave za izvedbo zavarovanja se tako točno vrše, da se pri vsakem nadaljnjem koraku more spoznati jasneje, da vlada povsem zapostavlja intereseslovenskih interesentov. Pripravlja se moena Deražka trdujava. Prvi štatut sieer še direktno ne reši vprasanja, kje in s kakim obsegom se nstauove deželne poslovalnice, iz predpisov o scstavi načelstva pa se vidi, da je že odločena usoda uaših krajev. Načelstvo bo štelo 20 članov, od teh jih mora stanovati osem na Nižjem Avstrijskem, štiri je vzeti izmed intereseatov na Geškem, po dva člana pa iz skupia deželnih poslovalnic, aj za Moravsko in Šfezi.jo, b) Goruje Avstrijsko, "Solnograško, Štajersko, Koroško ali Tirolsko ia Predarlsko, c) Galicijo ali Bukovino. Videti je torej z za nas žalostno jasnostjo, da bomo zopet deležni one dvoraljive prijetnosti, ki jo nudi skupnost z ItalijaDi ob laški komandi. = Zelenjadarski poučui tečaj se vrši na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru od 11. do 13. maja. = Poudnl tedaj o rarstvu rastlin8tra priredi štajerska kmetijska družba dne 5. raaja v Bogaški Slatini. Tečaj traja en dan. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za ta tečaj 300 K podpore. = Cena pšenici pada. Zadnje dui je zopet padla cena pšenici v Budimpešti. V dveh dneh je padla cena za 40 stot. Vzrok je terau neuspela spekulacija trgovcev z žitom in tudi povoljno stanje žetev. == Podržarljcnje lekarnic v Arstriji. nZeit" poroča, da so se pričela pogajanja zaradi podržavljenja vseb lekarnic v Avstriji. Lckamar Willertb, predsednik gremija lekar- narjev, je dobil nalog, da izdela tozaderno spomenico. = Kako so zadolženi arstrijski kmetje l V preteklih 25 letih je bilo v Avstriji zasilniin potozn prodanih 220.000 kraetij. Skupna vsota dolga, ki je obremenjeval prodana posestva, je znašala 1460 milijonov kron, pri prodaji pa se je izkupilo sarao 854 milijonov kron, tako da so upniki izgubili 606 milijonov. Leta 1895. je bi'o sodnijsko prodanih 14.089 kmetiškib posestev, katerih cenilna vrednost je znašala 60,310.680 K, dolgovi 75,980.116 K, izkupiček pa 45,001.234 K. Kakor je razvidno iz teh podatkov. prodajajo kmetiška posestva po javnib dražbab ranogo pod cenilno vrednostjo, ker znajo razne pijavke že tako urediti, da zanje prav hodi. Ker je bilo v 25 letib sodnijsko prodanih 220.000 kmetij, koliko ljudi je bilo prisiljenih ostaviti rodno grudo in si iskati kruba po tvornicah ? Ako štejemo povprečno na vsako družino po pet glav, več nego milijon ! Ce dalje upoštevamo, da je v Avstriji vsake četrt ure prodano eno posestvo. kaže ta žalostna slika nujno potrebo, da se kaj ukrene za razdolžitev kmetov, in sicer kmalu !