IJIJI rii

junij. 2000
V okviru praznovanj občinskega praznika je letos potekata vrsta športnih prireditev. Med njimi tudi tekmovanje v kajakih in kanujih ter raftu.
m
Razvojne možnosti
Tokratna številka časopisa prinaša kar nekaj »zoprnih« tem, takšnih, ki jih v časopisu neradi t>eremo oziroma zanje slišimo. Otičina je uvedla prvi ot>čin$ki davek, nadomestilo za uporat)o stavbnih zemljišč. Plačevali ga bomo vsi občani. Občinski svet je sprejel od-k)k o zimski službi, ki prinaša dodatne obveznosti lastnikom nepremičnin. Pišemo še o ot>čin$kem proračunu, pa dopolnitev prostorskega načrta občine...Da, kar nekaj »težkih« tem se je nabralo.
Stopili smo v tretje tisočletje. Njegova značilnost bo prav gotovo še hitrejši razvoj tehnike in tehnologije, kot smo mu bili priča doslej. Tehnika in tehnologija sta našo občino v preteklih petdesetih letih obšli, z njima pa tudi znanje, ki ju spremlja. Zato bomo morali pohiteti, da bomo lovili razvoj, ki nas je v preteklih desetletjih pustil ob strani In bomo kos spremembam, ki se dogajajo tako v državi kot v svetu. Razvojne možnosti občine -tudi o njih govorimo v tej številki časofMsa -so obetajoče, obstaja pa bojazen, da jim ne bomo kos. Vsako leto nas je namreč manj v tej naši dolini, starost prebivalcev se zvišuje, izobrazbena struktura pa ne izboljšuje.
V študiji, ki jo je pripravilo ministrstvo za drobno gospodarstvo in razvoj, je predvidena možnost zaposlitve 60 ljudi v naslednjih petih letih • v kolikor bomo seveda uresničili predvidene naložt>e. Obetajoče možnosti za mlade in tudi tiste, ki že danes iščejo zaposlitev ali so zaposleni izven občine. Seveda pa bodo to delovna mesta, ki bodo zahtevala točno določeno izobrazbo, ki je danes nujna za vsako deh. Zato je prav, da že danes razmišljamo, na kakšne io/e bomo usmerili najmlajše oziroma razmišljamo tudi o tem, ali je za tiste, ki že imajo poklic, potrebno dnjgačno ali dodatno znanje.
Možnosti za razvoj so ponujene. Ali jih bomo znali idcoristi-ti?
^voritve razstave z naskjvom Oblačilna kultura shvenskega kme&(ega prebivalstva v Rožu se je udeležil tudi nadškof Petko. saj je avtork^ razstave Manja Makarovfč - na fotografij s^op^' z županom občine O&lnk^ Otonom Kovačem - njegova sošolka.
Skromno, vendar prisrčno
Prvi maj je praznik oi>^*ino <>NÍÍnÍt*a. Toltrat Nmo f(a - v Npomin na prvi maj pred ve^* kol S^nIo leli« ko Je o^lejNki pafriarh v \1dmu ir^nl liNlIno. H kalero je potrdil Namo^loJnoKt OHÍInÍ!i<ke župni> Je - praznovali v KamoNtoJni ob^>ÍnÍ že ^íeMti^'*«
Oobhh šesto let kasneje smo z ustanovitvijo lastne obdne ponovno dot)ili enkratno, lahko rečemo zgodovinsko pritožnosl, da našim krajem omogočimo tisto kar je za dnjge samoumevno, da ustvarimo, kar je bik> drugim krajem, ki niso bila zaprta obmo^. dano že pred mnogimi leti ozironria desetletji.
l^ko bi rekli, tivala bogu. še snw tu, saj je pred sedmimi teti, ko je nekaj zanesenjakov priček) razmišljati o ustanovitvi lastne občine !e mak)kdo verjel, da nam bo uspek) ustanoviti in ohraniti jo. Toda ob Kolpi v najlepši dolini na svetu živimo trdni ljudje, ki bomo to ob6no in dolino ohranili in tudi razvili za bodoče rodove. Čeprav nam velikokrat trda prede kamort^oli se ozremoin česarkoli se totimo. strmo in vztrajnost rinemo dalje. In tako bo tudi v prihodnje. Prihajajo mladi rodovi, ki jih bomo naučil - tako kot so nas naši - ljubiti to našo lepo dolino.
Občinski praznik smo letos proslaviti skromno, vendar kot vedno prisrčno in veselo. V preteklih letih smo ob t^ pritožnosti odpir^ različne investicije kot je bil pretvornik za TV signal, čistilna naprava, gasilska brizgalna itd. Tokrat smo praznik počastili le s športnimi príredi^ami in z razstavo, katere otvoritev je bila ob prisotnosti nadškofa Perica, ki se nam je po birmi pridružil, nadvse sk)vesna.
Razstavo z nastovom Obiačilna kultura skjvensKega kmečkega prebivalstva v Rožu je pripravila Marija Makarovič v sodetovanju s Stovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik iz Celovca in Krščansko kulturno zvezo iz Celovca. Na razstavi so bite poteg oblačilnega blaga In obladine dejavnosti Stovencev na avstrijskem Koroškem predstavljeni tucfi nx>ška in ženska oblekain njeni sestavni deli iz18., I9.in prve četrtine 20. stole^.
Pri organizadji razstave je sodetoval tudi Nužej Tolmajer iz Krščanske kulUjme zveze Iz Cek>vca. ki je na otvoritvi spregovorit tudi o dejavnosti zveze. Njena najvažn^ša skrb je ohraratev in štrjenje stovenske kulture in jezika. V zvezo je vključenih 40 stovenskih društev in skupin. Krščanska kulturna zveza jim kot ena od osredn^h kulturnih organizacij koroških Stovencev nudi pomoč, posvetovanje in lu)or(jnadjo pestrega dekyvanja. R>sebno pozornost posveča sodetovanju s kulturnimi Ir^u-djami v Avstriji. Stoveniji In zamejsNu, svoje uspešno dek) pa gradi predvsem na mladih.
Tako Marija Makarovič kot Nužej Tolmajer. ki smo jima ob koncu razstave izročili vsakemu po šopek cve^ iz papirja, del kulturne tradkáje naše doüne. sta obljubila, da se bosta ob pritožnosti ponovno ogte^ta v Osilntó, takrat morda s kakšno drugačno kulturno prireditvijo in predstavitvijo življenja koroških Slovencev.
Sprejem mladih
Birma Jo •>il4ft\oM»n Nprojom itilndlh v	odrnslih. IN»7.nali m» Jo \Ni pr\obilni r«Nlo% i na Mum-
iji.	in doi(ii4*o v d4»i»^*<^ni Nlan^Nli ajnjo v k vel <KlrnNlilt n poM'bnimi obrodi. (Vrkov Npr<*Joma
mindo v p<»inwvr(Hino ItriNliJnno h p4iM>iinini »brodom.
Za otroke je t>ila tstrma r>ekdaj. seveda pa je tudi danes, velik dogodek ob vstopu v življenje. Starši so ponavadi skrtKio izbrali botra, ki je moral biti tak. da je z besedo in zgledom podpiral svojega birmanca v krščanskem življenju. Nekdaj sta morala ti^rmanec aH birmanka poleg staršev tudi sama prositi botra ali botro, šele potem je dana beseda zares veljala. Od tedaj, ko sta boter ali botra dala besedo, sta samo še ona odločala glede birme.
šega je zahtevala, da sta svojemu birmancu kupila novo obleko. Kk>buk so ponekod fantu kupili starši, in sicer kar moško številko, čeprav ga je k bim>i nosil skoraj na ramah, je bil namenjen za vse življenje in skrbno spravljen v omari, tako da je bil kot nov tudi na dan poroke.
Med birmancem In botrom nastane duhovno sorodstvo. Tako so se naši predniki ponavadi odkrili. ko so stopali rnimK) hiše svojega botra, čeprav ni bik) nikogar na oknu. Botri ali bo^ je bik) treba voščiti h godu in iti za pogrebom, če je boter umrl.
V Ljublajni je bila nekdaj birma za »mestne« birmance na binkoštno nedeljo, za podeželske pa v ponedeljek. Brimo je vodil škof. pozdravljali so ga slavoloki in okrašeni mlaji.
Botre in botri so se ob tej pritožrtosti radi pokazali v pražnjih oblekah in vse do druge svetovne vojne so ljubljanske okdičanke prihajale na bin-ko^ ponedelj^ v cerkev v črnih svilenih oblekah s pečam! na glavi.
Po končanem obredu so se birmanke in bir-mand skupaj s svojimi botri ustavili pred cerkvijo pri kran^rskih stojnicah. Boter je segel v žep in kupil birmancu sladkarij, včasih tudi rožni venec ali mašno knjižico, če pa je otrok dobil še kakšno igračo, je bila sreča brezmejna.
če sla bila boter in birmanec z dežele, sta zavila v gostilno, kjer so spravili koleselj. Tam so se podprli z izdatnim kositom in se odp^jali domov. Če je bila birma doma. pri fari. je č^lo slavljen-ca na birmanskem domu stovesno kosik). Če je tNla cerkev blizu, so šli po kosilu k večemicam.
Take - v knjigi Praznično leto Stovencev jih je predstavil Niko Kuret - so bile včasih šege in navade naših prednikov ob birmi. Nekatere so ostale. druge so se spremenile.
Birma v «Kilnici
In kakšna je bila letos birma v Osilnka? Lepa In slovesna. V nedeljo, prvega maja. se je ob 9. uri
zbralo pred cerkvijo toliko ljudi, da za vse v njej kasneje ni bik) prostora. Prišli so starši birman-cev. botri in botrice. sosedi in prijatelji. Sedemnajst mladih iz vse občine, pražnje oblečenih, da je jih je bik) veselje pogledati, se je v sk)vesnem sprevodu, na čelu katerega je bil nadškof Periu) s šestimi župniki, ki so prišli iz sosednjih far, tudi iz Hrvaške, napotik) v cerkev. Le-ta je bila ^ovesno okrašena in urejena tako kot okolica cerkve in župnišča. Pritem so sodelovali člani župnijskega
sveta, starši binnancev. botri in tudi drugi prebi-vaka
Nadškofa Perka. ki je dolga leta služboval v Beogradu, je v imenu zbranih pozdravil Jože Ja-neš. Nadškof je v svojem nagovoru pozval mlade. naj postanejo dobri kristijani in vztrajajo v prelepi dotini ob Kolpi, ki se ji v prihodnosti prav gotovo obetajo boljši časi. Ob koncu obreda je Mladen Žagar v imenu občine izročil nadškofu darik). sliko našega rojaka akademskega kiparja Staneta Jarma.
Vsem letošnjim birmancem, nphovim botrom in drudnam želimo, da bi jim sk)vesri dogodek ostal za vedno v lepem sponftinu.
K.Š.
Birma je bila za osOnOko cerkev in celotno občno lep in svečan dogodek.
Po končani binni so se binnand fotografirali skupaj s svojimi botri in starši.
mmmm
Predvsem o kiiKiiri
Koimh* jnnuarjn smo sv \ nici M>Nlnii f^lnni ilnotfn ;iibn> nja in »e	orili« dn Im» l<^lnn
konfor<»n<'n uibnnjn 12. mnrcn. p Ion	pa v
aprila.
Sestanka se ie udeležilo več kot dvajset ¿ianov. govorHI pa snxi o mnogih stvareh. Najprej seveda o te^ skupščini, za l^tero bosta ^adivo inorgani-zadjo pripravila Jože Ožura in Miro Štimac.
Ko smo se pogovarjali o plesu. I<i je bil do sedaj dobrodelen in katerega iztujpiček smo v preteklih letih namenjali na poseben račun za gradnjo i-kovne galerije, smo se dotaknili več tem. Najprej o dobrodelnosti. V pretelOih teliti smo našli Kar nekaj sponzorjev, tu so na dražbi kupili likovne sWaritve. ki so jih umetniki pokk>ntli Ci^lnemu gibanju. Ker v prihodnje ne moremo več računati na veliko sponzorjev, bo potrebno razmisliti o morebitni dmgačni obliki zbiranja denarja.
Drug problem, ki zadeva ples oziroma galerijo je prostor zanjo. S sredstvi, ki smo jih zbrali v pre-teUih letih, bi bik) mogoče začeti imrestidjo. vendar občina še ni našla prostora zanjo. Župan Anton Kovač je pojasnil, da pripravljajo spremembo prostorski načrta za Sela in 0silnkx>. Ko bo načrt pripravljen, bi določili tudi prostor za galerijo. Javna razgrnitev načrta bo predvidoma maja. v razpravoo njem pa naj se vključi tudi Civilno gibanje.
Nekateri prisotni so predlagali, naj bi Civilno gibanje razmislilo o tem. da za galerijo namenijo nekaj prosk>rov tovskega doma. Dom je sedaj prazen in Če bi hoteli vanj privabiti obiskovak«, bi se morak} v njem nekaj dogajati. Stane Jarm je menil, da to ni primemo oziroma naj bi likovna dela za tovski dom zbirali na likovni kotoniji na temo k)va.
Ob tem so nekateri tudi predlagali, da se v turistične namene bolje izkoristi tudi ribiška cerkev, ki ima bogato zgodovino in o kateri turisti razen iz pripovedi ne morejo nič zvedeti. Predk>g je bil tudi. da se popišejo in v pisani obliki pripravijo podatki o vseh cerkvah v občini, obenem pa naj se cerkve primemo označijo s pkjščKaml. na katerih naj bodo osnovni podatki.
Ob koncu te točke je stekla tudi razprava o tem, kje naj bo ples. Nekateri so predlagali. r\a) bo tokrat v Osilnid. Dogovorili smo se. da dok)dmo točen datum in tokadjo plesa do letne skupščine Civilnega gibar^.
Sprejet program dela
'{"hko kol \Nak(> Nnio sv ludi leí«»» #.brali ^«lani ('i\ llnofia }¿ibaiija na lelni <>»kupK^*ÍnÍ. ki Je kala 12. marca v IKilnifi. l*r(»^lodali Mm» delo \ pr«>loklcm <»bd<»bju. Íx\olÍli n»^ ix\r<«ni in nad* /.»rni «MllMir In no d<»)ío\(»rÍiÍ. kaj iMini» dviali prihfMinjo.
^sotne je najprej pozdravila predsednk:a Civilnega gibanja Vesna Klavora. Po sprejetju dnevnega reda in Izvolitvi organov skupščine je delo v preteklem obdobju orisal tajnik Civilnega gibanja. Jože Ožura.
-Spoštovani člani Civilnega gibanja, naši prijatelji in gos^. 2xali smo se. da pregledamo dek> v minulem letu in se dogovorimo za naše dek>vanje naprej. Dek>. ki smo ga opravili, je dek) nas vseh tukaj zbranih in tudi drugih. ki danes niso rTx>gli priti.
Civilno gibanje je s svojim dekjvanjem vUjučeno v mnoge prc^e. ki jih uresničuje osilniška občir^. Zato ne moremo govoriti samo o delu članov, temveč vseh nas. ki nam je kaj do te naše prel^ doline. Vsak prispeva po svojih močeh in upamo, da bo tako tudi naprej.
Zavedamo se. da je mladine v dolini malo in da je zelo veliko starejših, ki jim včasih zdravje ne dopusti aktivnejše vključitve v naše dek)vanje. Vendar. veselimo se vseh. lú se nam pridružijo v naši najve^ manifestadji živ-^r^ naše doline - našem Petruvu. Ravno starejši dajo pravo prispodobo nekdanjega življenja in mladi bi se morali še bolj aktivno vključiti in jih posnemati.
Veliko problemov smo načeli In jih začei reševati skupaj z osilniško občino, vendar sami. brez pomoči sh^enske države teh problemov ne bomo rešili. Življenje ob meji in z mejo, prometno še ne dobro povezani s središčem države, v okolju, ki se je desetletja praznik) in. ko je čk)vek pre-
Letno ^upéóino CMínega git)anje je vo(il Miro ¿tímac.
puščal svoj kultiviran prostor divjadi, to življenje |e precej drugačno kot nekje v osrednjem delu Stovenije. Zato poziv skupnosti, da ohranimo dolino poseljeno in da b« čimveč mladiti družin osta-k) doma.
CivilrK) gibanje je v preteklem letu uresnidto večirK) zadanih d^ev in kakšen je ostal neuresničen. Skupaj z osilniškimi društvi, organizadja-mi in občino smo pripravili zek) uspešno prireditev - Petruvo 99. Bik) je pestro in vesek). O tem ste lat^ prebral v Osilniški dolini. Mlajši in starejši so se vključili in sodetovali tako pri kulturnem kot zabavnem delu prireditve. Hvala vsem.
Zamisel, da ti Osilnka dobila galerijo, se počasi uresničuje. Civilno gibanje je že v tre^e pripra-vik) dobrodelni ples Osilničanov in pritx)dek zbiramo na po$ebrwn računu za galerijo. Koliko denarja smo že zbrali, boste slišali v finančnem poročilu. Brez pomoči občine, ki bo poskrbela za prostor in tudi države, bo težko uresničiti h> zamisel.
Nadaljujemo z izdajanjem našega glasila Osilniška dolina. Prišli smo že d016. številke in. glede na odzive, i^ko rečemo, da postaja vse bolj pestra in zarvmtva za vse rodove, še naprej bomo poskušali zapisati in otiraniti v spominu dogajanja v naši dolini. Moramo pa priznati, da sodeluje pri pripravi glasila mak) ^udi, ki pa želijo, da se jim pridojžijo novi sodelavci.
Sodelovali smo tudi pri prireditvah, ki so jih pripravila druga društva aH občina. Žal ostaja neuresničena želja, da bi po vaseh pripravili družabna srečanja. Bodimo optimisti in upajmo, da bomo tudi to udejanili.
Pričakujemo, da boste v razpravi o našem delu povedali svoja opažanja, nam povedali o slabostih in tudi dobrih straneh našega delovanja. Skupaj zastavimo delo za naprej In ga tudi skupno uresničimo.
V naši dolini, to stran in onstran meje. Žive dobri ^udje. ki so pripravljeni sode^ati in živeti v soži^u. Na mnogih priredi^^ se srečujemo in se bomo še srečevali in tako je prav.«
Izvršni odbor
Slano Frbržar« BomIJI>m l/oka Anloa Ga^iparac«
Gttri^« Ko^*«>vJe Poter IludobUnik, Krlj^mani Jože Janež« <Kilnii*a Slane Jarm« Ko^*evJe \'eMna Kla>ora« Medvode Anton Ko\a^« .Sela Olfia l^na<** BoKlJi^ a l.oka Klala Oražem« I.JublJana Jože On> ald. Sela Jože Ožura. I.JublJana Mirjana .^rcer. BoMlJi\a l.oka Slane ^rc^r. ljubljana Anamarija ^limec« .Mirlovidl DraKc» ^llne«*. OMlInlea Miro .^llmae« Orinlo%e«* Anion Volf. Sela IHIaden ii^^Kar. Sela
Madzorni odbor
Branka Alió« IH*agoMer
Marjan Kova^*« ljubljana
Anten .Mu h vid« Breii pri SI ari eerkvl
Aniea ^limiH*. Sllnlea
Sanda Žunta* Slrojl^l
Na seji smo sprejeli program dela za leto2000 in izvolili nov izvršni odbor. V njem je devetnajst članov iz različnih koncev osilniške define, ki bodo lahko predsednici Vesni Klavora in neutrudnemu tajniku Jožetu Ožuri pomagali pri delu.
Program dela za leto 3000
-	I*elru\u 20<N> - HolMila« I. julija (pripra\a kullurne|(a dela prlr«»dll\«»)
-	Plc»fi IKIIuK*ano« (d«»brodelni plei« /a |{alerijo> - pred> !• doma v maju
-	(;ia.«»iio <KllnlNka dolina Orjianly.aolja predajanj
Pohodil planlnwki l/.Ief« družabni i/.lel« po poleh Pelra Klep<*a (jeNeni)
Sodelo\anje x dru^\l in ob^'lno.

z roko v roki
ii«»t \Ka lota d4>!«l<*j« Mm» ko I udi lolo». v mi^M^'u niaiH'u. C'lani <'i\ Ílno)¡a gibanja xbrali na ob^>nom y.boru. l<<»po. nodolj^ko d<»|>4»ldan<»k4» M»n<*4' In \ oliko iito\ Mi» «mI ma.^ 4MlliaJaJo^*Íh 4»b^'ano>. Jo «ibolalo \W*Jo udolo>.b«» kol obi^«aJn«». \ondar! l*<mo\n<» «»ni<» no #m<»lill. NaJ Jo \o^*Ína <»b^*an4»\. o^*Ílno žo xa* d«»\ <»ljnih K llNlim. kar ironuino imajo In brov. pr<»blomo%, odftla mimo ^lo pr4»ll ojim domii^ c»m*
Ob napovedani uri se nas je r^to v dvorani ¿ole zbralo približno 20 članov gibanja. Ob pogledu po prisotnih rne je zaskrbek) predvsem dejstvo, da nas je kar lepo število takih, ki v dotno prihajamo občasno, medtem, ko je bik) prebivalcev dolino zaskrbljujoče majhno. Iz tega sem ponovno pričel sklepati, da so občani zadovoljni s tem. kar so doslej od občine dobili in da nimajo problemov, pri reševanju katerih bi jim lahko pomagak» Civilno gibat^. ki že vsa leta vzorno sodeluje z občinsko strukturo in s tem pomaga pri izboljšanju življenjskih pogojev v dolini.
Predsednica gibanja Vesna Klavora je v kratkem nagovonj pozdravila prisotne, med njimi še posebej župana, ki je reden udeleženec v^ sestati in zborov gibanja. Po izvolitvi predsednika dek>vnega predsedstva in članov smo pričeli z
detom. Tajnik in blagajnik gibanja sta podala svoji porodli. nakar smo prisotni v razpravi ugotovil, da je dek) gibanja plodno in še vedno naravnano v pravo smer. da pa bo potrebno v na^njih letih dodati nekatere nove vsebine.
Župan je. kot vedno, navzoče seznanil z dek)m občinske i^ave v prizadevanjih za izboljšanje bivalnih pogojev v dolini, pri čemer je prednostna nak)ga še vedno izgradnja ceste s katero bi se skrajšala in izboljšala povezava s Kočevjem in s tem odprtost doline v svet. V razpravah so nato prisotni pohvalil dek) župana in občinske uprave v skrbi za prebivak:e. na žatost pa je teh bito na sestanku premak). da bi se slišal tudi njihov glas in pripombe ter želje za izboljšanje pogojev. In tako smo ob koncu sestanka zopet vsi člani gibanja kot tudi župan ostali pred večno dilemo, kaj
ljudem še ponuditi, da jim do lažje v dolini. Zato vas. občani vabim, da se nam ob naslednjem sestanku pridružite in v sproščenem pogovoru izrazite svoje potrebe, želje in zahteve, člani gibanja pa se zavezujemo, da vam bomo pri nphovi uresničitvi pomagali.
Zame je bil najzanimivejši del sestanka, ko je bila načeta večna ten^a izgradnje male elektrarne na Mirtoviškem pok)ku. s katero je že uničen lep del favne in fk)re v tem delu doline. Investitor sicer vztraja v svojem prepričanju, da je njegovo dek)vanje legalno in da mora dokončati izgradnjo tega objekta. Na žatost pa vedno znova spregl^ da dejstvo, da so bila dovoljenja dana v nekem dn>gem času. v času. ko je blv^ SFRJ pričela v konceptu splošnega Ijud^ega odbora propagirati male elektrarne, ki bi oskrbovale obrno^ ob izpadu velikih elektro-energetskih sistemov. Danes. ko smo vdolino dobili stabilno oskrbo z električno energijo, za tako elektrarno ni več potrebe, saj energije tudi ni komu prodajati. Da pa bi nekdo uničil lep del narave ob Mirtoviškem potoku zato. da bo imel lastno električno energijo, je pa le mak) prehud udarec. Investitor bo moral ponovno zek) resno razmisliti o predk)gih za ureditev žage in njeno trženje v turistične namene, kar mu ponija občina.
Člani gibanja smo nato sprejeli še program dela za naslednje obdobje in se posk>vili v upanju. da nas bo na naslednjem občn^ zboni veliko več in da bomo slišali tudi vaš glas.
Miran Klavora
Poročilo o delu GvHnega gibanja v preteklem obdobju je podal tajn^ gibanja Jože Ožura. 6
mmsm
TVAT

''"•'■.'".-»"'i'' i

Zaposlitev za 60 ljudi
^ludija. ki jo jo pHpra\ il«» >IinlNlrNlvoxa diMibiio ^o»>p«Nlar>>l^ o In lurlM»m o niožn<»Mlili razvoja turizma v ob^«ini Silnica. d<»kazuj4*, da Imamo ludi v najmanj&l Klo«<»ni«ki ob^^Ini \eliko mo^.niMli za razvoj« olM^nrm pa p«itrjuJo. da Jo bila odlof*lto\ \ 4mI.sI\ a ob^*ino za UKmorltov v turiz«»m pra\ lina« bomo uronnk^ili pri^laiiano naf^rto. Im» dobilo v polih lotih zap<»Kllto\ v«»^* kol 60 ljudi.
ŠtucJija ima precej (Mg naslov Projektna nak>-ga in izdelava zasnov s predinvestkšjsko in tržno študijo za pripravo podlag investicij v turistično infrastrukturo in opremo na območju občine Osilnica. Pod tem nastovom se skriva vsebina projekta, s katerim je predviden razvoj turizma v občini v nasledr^ih petih letih.
Privlačnost naše najn^njše stovenske občine je predvsem neokrnjena narava, številne vode -Kdpa. MirtoviŠki potok, izvir Belk^ - in gore -Loška stena. Krempa. Šajbnik. Krokar - nudijo možnost za precej ve^i obisk turistov, kot ga imamo danes. Za turizem so zanimive tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti, arftitekturna dediščina in etnok>ške posebnosti.
Seveda pa za turiste niso zanimive samo znamenitosti. ki že obstajajo, dodati bo potrebno nove vsebine. Te naj bi temeljile - tako predvkte-va študija - na zgodbi Petra Klepca. Ideja je vsekakor zanimiva, saj smo pravzaprav edina občina. ki premore svojega, čeprav mitološkega junaka. V dolini naj bi uredili park Petra Klepca. v katerem bi gostom prikazali dogodke iz preteklega življenja in junaška dejanja iz zgodovine.
Za razširitev turistične ponudbe pa bodo potrebne investicije, tako vopremo kot tudi v objekte. Projektna nak>ga predvideva, najbi sevpolet-nih mesecih števik) gostov gibak> med 10 in 12 tisoč na n>esec. za kar bo potrebno zagotoviti v občini dodatnih 260 ležišč. To bi lahko bile hotelske sobe. sobe in apartmaji pri zasebnikih, gos^e pa naj bi imeli možnost bivanja tudi v avtokampu in v šotorih. Razširiti bi bik> potrebno tudi gostinske zmogljivosti in povečati števik) sedežev na 300. Na Kolpi bi bik) potrebno urediti kopališče z vso potrebno infrastrukturo. Povečati pa bo potrebno tudi ponudbo turističnih kmetij (2 aH fri kmetije s prenočiš6).
Za normalnodek>vanie obdne Osilnica kot turističnega obmo^ pa bo nujna tudi vzpostavitev centralne informacijske pisarne, kjer bo gost dobil vse potrebne informacije o turistični ponudbi. Ena od osnovnih natog te pisarne bo tudi koordinacija turistične ponudbe na obmo^u občine, nastopanje na predvidenih trgih, priprava turističnih programov in interna ter ekstema komunikacija.
K.Š.
prom«»romo % ob^^lnl 160 in pra\ toliko .««odežo% \ odprtih In zaprtih prostorih. €«oNt«»m nudimo razli^*ne vrMo pro\ ozo% p«» Kolpi« izpo!<H»jo koloM. jahanje« l«»keMlrolj«l%o« Ioni», o^lod nekaterih <*erk\a« razli^>no p4ih4»de« lov In ribo-lov«	|i<»Mlo^« ki prihaja v
dolino, je »portnlko« In re-kreati%<*e\« na dru|(em me^tu NO .%4»larJI. Nledo druji:lne: izlet* nlko\, rlbif*e\ in lov<*ev je pribllž.no enak odstotek. 'Mm vjiio to |S(»Nle pa je zna^*llen kratek {•mn bi «anja dolini, «»d 2 do -I dni. Preložen dol |{0Mt0\ (Kko-raj 87^) jo Slo\en<>o\. Nledljo ^«»Nlje Iz Hr\a&ke. Ilalljo. >em<i|Je.
Naša dolina f^emore nešteto prijetni f(0tičk0v. primernih za p^ike. Eden od t^išrnh je gotovo tu(f v vasi R^. kjer turisti lahko kupjo tudi sveže ritie.



Ohranimo Mirtoviški potok
Žc doi«4»li<»IJe in Je (e|¡a. «»dkar Je 4»b .MÍrtoviS>k(»m p<il<»ku. eni (»d naravnih znamenitra.«ife mala hÍdr<M»leklrarno. Uanes. v^*a.«iu iírraxilih prÍ7.adevanJa xa var4»v'anJeok€»lja p<»meni fjrndnja
Začetek ({ei spada v čas. ko je ttila gradnja malti hidroelektrarn zaželer^. cek> zek) zaželena, saj je priman^ovak> električne energije, velikiti investicij pasi takratna država ni mogla privoščiti. Zato je podpirala privatno inkiativo. meneč, da bodo takšne natožbe rasle kot got>e po dežju in bodo reševale energetsko situacijo. Vendar ni bik) tako. Časi so se spremenili in elektrike ima-
danes dovolj, cek) preveč, še več - in tudi cene^ - bomo imet, ko bomo v Evropski uniji, oziroma cek) prej. ko jo bomo lahko kupovali na prostem trgu po dnevniti (najnižjih) cenah.
V zadnjem desetle^u oziroma dveh pa se ni obrnila na glavo le energetska situacija, temveč tudi okotjska. Vode. reke. potoke, skušamo zaščititi pred vse ve^m onesnaževanjem, saj se vsi ljudje na zemlji zavedamo, da pitne vode. ki je eden glavnih virov preživela, primanjkuje.
In v $kk)p zaščite voda sodi tudi akcija, ki jo je za ohranitev Mirtoviškeg apotoka ^ožila civilna inkaativa. v katero so se združili posamezniki, zelene stranke in mnogi drugi, med njimi tudi več kot osemdeset poslancev stovenskega parlamenta. Predstavniki te mreže za ohranitev Mirto-viškega potoka so 22. maja predali ministru za okolje in prostor petkšjo. s katero so zahtevali, da se gradnja male hklroelektrarne ustavi.
Lastnik hklroelektrarne ima za njeno gradnjo dovoljenje, ki pa je bik) izdano že pred desetletjem, zato je CMjbor za ohranitev zgornje doline Kolpe pozval vlado in ministrstvo, naj gradnjo takoj ustavita in dolino zavarujete, saj gre za nedopusten poseg sredi bodočega krajinskega parka. Odbor predlaga, da se ministrstvo dogovori z lastntt(om za odškodnino in vzpostavi prejšnje stanje.
Mirtoviški potok je donita pravljični potoček v prelestni dolini, je v skoraj cek)stranskem članku v Delu zapisal novinar >^ktor Luskovec. eden od inicatorjev pobude za ohranitev te naravne zna-ni>enitosti. $k)vi po svoji izjemnosb. neizmernem bogastvu in razriolikosti rastlinskega ter živalskega sveta. Redke in ogrožene vrste. ki so dnjgod že zdavnaj izginile, so v tej čudoviti dolini domala nekaj vsakdanjega. Je zadnje zatočišče vidre na Sk)venskem. nad tem območjem preletavajo orii in štorkljem po pobojih nad pok)kom zasitimo jelene in velike zveri. Klimatske razmere omogočajo svojevrstno simbk)zo običajnega rastlinstva z mediteranskim elementom.
Konservator Aleš Rorjanc in ljubljanskega za-
voda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa je o mirtoviškem potoku pred desetle^i zapisal k)le>Soieska Mirtoviškega potoka predstavlja eno redkih ohranjenim območij naravne dediščine. ki poleg same tipične kraške krajine vsebuje številne in redke objekte naravne dediščine izrednih geomorfoioških obiik. hidrok>ških in bio-topskih posebnosti in vrednosti. Mirtoviški potok ustvarja cek)wt hklrok)ški sistem, ki vklju^ s podatalnico pogojuje enkratne biotope mokotnih površin, Potok je v srednjem toku poln otokov, meandrov. sipin in prodišč. tolmunov, šumelišč. gorvodno od edinega ve^ega levega pritoka pa
je struga potoka vrezana v apni^ kameninsko podlago, kjer je voda ustvarila enkratne geomor-fok)ške oblike: pravacata korita, prelivne žlebove. kaverne in fasete. tolmune, slapišča. izjemen naravovarstven pomen potoku pa daje kraški izvir.«
O gradnji IMrocentrale pa je zapisal: »Graditev hidrocentrale po predloženem proj^u bi estetsko in iunkdj^ prizadela neokrnjeno območje in porušila naravno ravnotežje.
Hklroelektrarna ob Mirtoviškem potoku bi danes že detovala. če ne bi investitorja, oče in sin Emü in Stane Štimac vkopala bistveno večjih
Mirtovišiv potok je ena znanih naravnih znamenitosti naše <k>line in za turiste privlačna izletniška točka.


oevi. Kot bi jih smela. NaravovarstvenlKi so izračunali, da bi v njih izglrvk) Kar 86 odstotkov vode. LahKo bi rekJi tudi. da Mirtoviškega potoka ne bi bik) več. Leta 1993 je dr. Vladimir Topler zahteval od vlade, da dela takoj ustavi. ln^>ekcij-ske službe so to nemudoma storite, saj za gradnjo. pri akteri investitorja nista upoštevala projektne dokumentacije, niso bila izdana vsa potrebna dovoljenja. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je ugotovito. da je bito pri vodenju postopka storjeno več napak, na mirnstrstvu za okolje in prostor pa so poudarili, da gre za črno gradnjo.
Kljub temu je v začetku leta 1997 ministrstvo za okolje in prostor izdato soglasje za nadaljevanje gradnje. Sredi leta 1998 so že potekali poizluisi. da bi lastnikoma gradnje, v Kolikor bi jo ustavila, ponudili pomoč pri obno^ntvi mlina in žage. Vendar je takrat ministrstvo nek^ pozabito na dogovor in lastnika sta z gradnjo nadaljevala.
(Jstavno sodišče je septembra sprejelo odk}čitevorazveljavitvi vladne uredbeopodelitvi Koncesije za energetsko izkoriščanje Mirtoviškega potoka, ker državni uradniki niso spoštovali inštituta javnega razpisa. Prav podelitev koncesije je pn<i korak do lokadiskega in gradbenega dovoljenja. Pristojni bi torej n^rali poodtočbi ustavnega sodišča razveljaviti izdana dovoljenja in zadevo vrniti v ponovni postopek. Novembra 1999 je občina Silnica investitorjema ponovno ponudila finančno pomoč pri pripravi projektne dokumentacije za obnovo starega mKna in žage. če seodpovesta graditvi hidroelektrarne. Vendar dogovor ni bil dosežen. Sedaj se je pričeto z investitorjema pogajati tudi ministrstvo za ok^je in prostor, vendar zaenkrat tudi pri teh sogovornikih dogovor ni bil dosežen.
Kako se bo vsa s^a^ z Mirtoviškim potokom razpletla, bomo videli in seveda tucfl pisali o tem. Velikanska škoda pa je vdolini. ki se je opredelila za razvoj turizma in nima drugih n>ožnosti kot izkoriščanje naravnih bogastev v ta namen, ki je obenem bogata z različnimi vrstami rastlinstva in živat$Wa. ki je v dnjgih predelih Slovenije in tudi Evrope že iz^nito. graditi hidroelektr^. ki bo uničita eno naših najlepših naravnih znamenitosti.
K.1
Prvi občinski davek
v pretoklih lelih prebivalci obdine nlNmo plado« vali nikakrftnili oM^luNkih davkov« ^«eprav bi jih po zakonu morali. Dritava namreč* zalileva« da v.saka ob^*ina na Nvojem obm€»^'ju pobira davke« kalerih pobiranje je pri^lojna« in jih nameni %a financiranje NvoJIh polreb. l^iko je ob^*in.«(ki Nvel na de4*embrNki NejI lani NpreJel odlok o nado* meNliiu za up<»ralM» Nlavbnih zemlji.^** V lelu 2000 bomo vnI ob^*ani plaf^ali prvi ob^*in.*iki davek na nepreml^*nine.
Nadomestite za uporabo se plačuje za nezazklano in zazidano stavbno zemljišče. Nadomestito za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačujejo od stanovanjske oziroma postovne površine stavbe. Zemljišča pa so razvrščena v Štiri kategorije: na Usta za stanovanja, na tista za po-stovno in gospodarsko dejavnost, na tista, ki se uporabljajo za vikende in na tista, na katerih so opuščene oziroma dotrajane stavile.
Pri določitvi višine nadomestila se upošteva opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in d^anska možnost priključiNe na te objekte in naprave, lega stavbnega zemljišča in nenamenska uporaba stavbnega zeml^ (upošteva se priK^učitev na vodovod, električno omrežje, javno kanalizadjo. teletonsko omrežje in bližina ceste).
Glede na vrsto dejawtosti oziroma namembnost in lego se z najmanjšim števitom točk ovrednotijo postovni in gospodarski namen uporabe zemljišča. to je z 20 oz. 30 to^mi (odvisno od tega. ali leži v pn^m ali drugem območju). Z največ, od 170 do 190 točkami, pa se ovrednotijo opuščeni in dotrajani objekti na stavbnih zemljiš6h.
Mnogi se boste tu vprašali zaKaj, oziroma bodo lastniKi takih objektov (največ jih je v Osilnid), prav gotovo negodovali, da morajo za zemljišče, na katerem stof prazna hiša, plačevati davke. Vendar, tako je povsod po svetu in evropska zakonodaja se seli tudi k nam. Prazni, zapuščeni, neur^ni objekti in rijihova okolka so vsaki obdni le v sramoto in v nikakršno korist.
Nezazidano stavbno zemlpšče je ovrednoteno s potovico točk glede na vrsto dejavnosti oziroma namembnost uporabe in glede na njegovo lego. ne točkuje pa se komunalna opremljenost. Nadomestito se ne plačuje za objekte, ki se uporabljajo za kmetijsko dejavnost (skedn|i, gospodarska po-sk^j.
Nadomestito se plačuje enkrat letno. Višina prispevka zanj se izračuna tako, da se skupno števito točk pomnoži s površino objekta oziroma površino nezazkjanega stavbnega zemljišča in vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Vsi zavezana za pladto nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini morajo spremembe, ki vi^ivajo na odmero nadomestila, sporočiti v 30 dneh po njihovem nastanku.
Plačila nadomestila so lahko oproščeni zavezana, ki prejemajo stalno sodalno pomoč.
Odk>k predvideva tudi kazni za primer nevtožitve prijave za nadomestito aS kadar ne pr^vi pravilnih površin oziroma spememb. Kazen znaša od 20.000 do 50.000 SIT za občane. Za tiste, ki ne bodo prijavili zahtevanih podati^v. pa se bo odmerito nadomestito za 250 m' stanovanjske površine ai 150m' površine za počitniško dejavnost ali 500 m' za postovno in gospodarsko dejavnost.
mmvm
Ceste in poti
bodo
plužene
Olk^lnMkt H\et	<Kllnl<*a
Jo koncH* novembra lani »prejel 4Milok o ureditvi ximNke mIuj^.lie v ob^-ini. t. «Mliokom Je doi«»^'il naf*in opra\ljanja« organi^aei-jo ler iy.\ajanje ifirnske Nluž.be. ki Je »e»lavni del v^^lri^^^anja iokainili in Ja\ nili poli.
Zimska služba se bo v prihodnje opravljala na k>katnih javnih cestah, javnih poteh in površinah za pešce, inten/endjskih poteh in dmgih cestah. V opravljanje zimske službe sodijo poleg pluženja tudi odstrar^evanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin, odstranjevanje poškc^ vanih dreves in odtomljenih vej, ki ogrožajo varnost stvari in ljudi, čiščenje uličnih odtokov itd.
Lastniki zemljišč, stanovanjskih hiš. stanovanj in posk>vnih prostorov ali njihovi najemniki pa so dolžni v zimskem času ne glede na to. ali je površina javna ali ^upna:
a) sproti odstranjevati s streh in žlebov ledene sveče.
posipati poti za pešce ob poledici, skrbeb. da so nanfieščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih vod. snežni ščitniki na pročeljih hiš. ki so obrnjene na cesto, odstraniti novo zapadli sneg s pločnikov oz. poti za pešce, partornih prostorov in drugih dohodov k objektom najkasneje do 7. ure zjutraj, podnevi pa so ga dolžni odstranjevati sproti, ko zapade 15 cm snega, odstraniti sneg in led s površin, ki so potrebne za inten/endjo in požarno varnost.
b) C)
d)
e)
Če bo pooblaščena oseba, ki opravlja nadzor ugotovila, da zgoraj navedeni niso opraviN svojih obveznosti, lahko c^redi odstranitev snega izva-jak»j zimske službe, stroške pa bo nx>ra poravnati lastni stavbe oziroma zemlpšča.
Odk)k tud določa, da je z javnih površi n prepovedano odmetavati sneg na druge javne prometne površine. Lastniki vozil, ki jih paridrajo na javni) prometnih površinah, so v ča^ dela zimske službe dolžni odstraniti svoje voz^ s prometnih javnii površin, da se le-te lahko očistijo. V odhjku so za zgoraj navedene dejavnosti oziroma njihovo neizvajanje predvidene tudi kazni; od 5.000 do 10.000 SIT.
K. S.
Urejene brežine
l*ra« prijetno »e Je y.adnjili nekaj me»iec*e% p«»-IJali p4» <*«»Nll fMl liroda d«i Sv. Ane in opazovali na (^ni Mirani «»eNle /.el<»no lep<»li4*o Kolpo, na dru^l Mirani pa urejene bre/lne. <'eMlno podjetje !\o%o meMlo jih je lanMko Je^en na meMtlh utrdilo. Maj Je ob de^.evnem \r«»m<*nu na (*eMto letelo kamion Je in xemlja. Ilr«»>.ine m» pr<^ dobrima dvema letoma ponekinl na tej IraMl že utrdili, \endar Me Je p4»kay^l<K da jili je potrebno iio na ve^* druiSlh meMtlh. 1'rejena <*eMta. ^•epra\ ozka. Im» n4Ml\om* no priMp4»\ala k temu. da ImkIo turiMti w. «eMelJem prihajali v naM kraj.
K urejenost) glavne ceste v doini pa je prispevala tudi občina. Vse od SH-niče do Starih malnov so zaposleni na javnih delih oästii obrežje Kolpe, posekali gosto gnTK)vie. ki se je že leta dolgo razraščalo in z^(rivak> pogled na eno od naravnih lepot Osilniške doline. Očiščen breg Kolpe je nedvomen prispevek k urejenosti kraja.
Zavzemamo se. da bi osilniška dolina postala turistično območje. Turizem pase lahkorazvija le vkrajih. ki so urejeni in čisti, saj turisti ne cenijo le svežega zraka, temveč se radi vračajo tja. kjer je prijetno in ur^no.
K.Š.
te d^j časa ¡e Ko^ spoc^ala brežino v Bos^ Loki. Sedaj so pričel/ brežino urejati, kamnita ograda je prav Učna.
Božični in novoletni prazniki
liolo 2<KH) Nmo v n».šlh krnjih |>rir*nkali lopi» in \	4ll>^*ina Jo ludi lol«»» priprav ila žo lradi<*io>
na I no pr(^n4»vol<»lno nr<»^*anJo v šoKkl d%4»ranl. kjor no Jo /.bralo vollko oirok In 4MlraNllh. Ilcdok >lra% jo «»bdaril oiroko In vse najNlart^j^ «»b^*ano. Kulturni pro|jram no pripravili na.4l ^ilarjl p4»d v(nlnl\oin ur*iloljiot» ^lirjano ^roor.
Lepo je bilo tudi nasveti večer v Ostlnid. Ko so se ludje vračali s polnočke. so vsem na praznično okrašenem placu postregli s kuhanim vinom, kto-basami in pišfcob. za kar so prispevali poc^nM naše občine. Pobudnikom in prizadevnim organizatorjem -Jožetu. Toniju, Ivanu in Sandi vse priznanje in hvala za lep večer.
Tudi po vaseh so ^udje vesek) pričakali novo lelo. V Bosljivi Loki je vaško slavje na prostem organizirat Miran Frbežar s svojimi domačimi. Ob bogato obtoženi mizi so se zbrali vsi vaščani in ob petju vesek) nazdravili novemu letu.
V nedeljo po novem letu pa je naš župnik g. Jože Briiej povabil Vaško etnotoško društvo iz Hrovače
pri Ribnici. V Osilnki in Bosljivi Loki so pri maši predstavili žive jaslice, popokine pa so v osilniški dvorani uprizorili ljudsko igro Ribniški trojčki, kj jo je napisala in priredila Urška Tekavec. Vsi gledalci. tako v cerkvi kot v dv(yani. smo bili navdušeni. Mladim iz Hrovače naše čestitke za nphovo ustvarjalnost. Takih prireditev st še želimo.
Urejeno okolje je prijetno za bivanje
/Ima Jo 4Nljiila. n p<»mladjo pa n4» NO za njo marNikJo pokazalo Nmoli. ki Nuio jih Nami ali kdo dru^ «Kl\r}iil v Nnojf. S prvim \W*Jom dožo\Jom jo ludi vcNia napla\ ila marNikaj. kar jo. k«» no Jo znižala. «»Nlalo na bromovih ali dr«»vju ob njoj.
Večina ljudi se vedno bolj zaveda, kako pomembno je urejeno okolje za kakovost življenja. Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava in prav je. da ga slujšanDo našim zanamcem pustiti vsaj takšnega, kot snfK) ga dobili.
Pomlad je čas čiščenja. Tega se vsako leto zavemo tudi v naši dolini. Tako kot vsako leto. je tudi (elos občina v sodetovar^u z vsemi društvi in Civilnim gibanjem organizirala ästiino «ü^djo. Večina prebivalcev je v soboto. 6. aprila, pospravljala okoli svojih hiš. Lovske poti. k)vski Ä)m in gozd so čistili lovd in gozdarji, öani ribiške sekcije in člani društva Outsider. ki so se jim pridružiti kolegi iz Kočevja in Hrvaške, so pokrbeli za smeti v Kolpi. Aktiv žena je poskrbel za cvetno urejenost krajev. Tako kot vsakokrat je bil tudi tokrat zaključek akcije pri kivskem domu v Ribjeku. kjer so udeleženci dobili toplo makco in pijačo.
Popotovanje po zibelki iiršeaiii^tva
v vW>ornlh urah dno 11^1.2000 no Jo prod ^lo. na Ir^iu v (Kilnioi. prl^H*la zbirali Nkupina ljudi. Mim«»id4»^*i NO NO ^«udill l«*mu nonavadnomu pojavu. kaj NO zop4»l dodaja. !\am. ki Nmo \ Nkupinl bili. pa Jo bil zolo jaN«»n namon In ollj nai^^ja pri-h<Mla v <Kilnl<'0.
Že nekaj časa prej je namreč Civilno gibanje za Osilniško dolino povabilo svoje člane in prijatelje ter prebivalce doline, na predavanje Anamarije Štimec iz Mirtovičev o popotovanju po zibelki krščanstva- IZRAELU.
Ob napovedani 16. uri se je poleg Anamarije. osrednje osebnosti tega večera, na žatost zbrak) samo 18 poslušalcev, in naj povem že v tem trenutku. po koncu predavanja nam ni bik> žal. da smo prišli.
Po predstavitvi in kratkem uvodu je Anamarija Štimec prešla na bistvo večera. V lepem, izbranem in tekočem jeziku je prisotnim predstavila deže-k> in državo Izrael, njene posebnosti, lepote, pa tudi težave, ki čakajo turista. ko se poda v te kraje. Med predavanjem in ogledom diapozitivov snto izvedeli in vkJeli marakaj. kar nam do tedaj še ni bik) dano vkieti. Izvedeli smo tudi marsikaj novega o deželi, v kateri se je rodik) krščanstvo in za seboj pustilo mnogo sledov, ki jih današnji pr^ak^ ohranjajo, z njimi pa tudi služijo denar, saj na ogled prihaja iz leta v leto več romarjev in seveda turistov kar tako*. Ob koncu v^ra so prisotni Anamariji nam^ili dolgotrajen aplavz, kar je bil najboljši izkaz njene uspešne predstavitve Izraela.
Tistim, ki vas v Osilnid ni bilo. bo Civilno gibanje ponudite še več možnosti, da pridete na podobna predavanja in le pridite, saj vam je za k>. ki ste ga zamudili, lahko žal. Ana Marija se je respotnjdila. povedala in pokazala veliko novega in tak, poseben večer se ne bo ponovil.
Miran Klavora

Podružnična šola
^'a ^11 .M» lolON fttirjo oIrfK'i. prvi raxrod IkmIÍ Aioiii. v dru$¡i raxrod Klaudija. v IrotjI razred .^leían. ^«elrteifa pa oblNkujo Mark«». Imamo I udi fri male i^larje: Ano. Sandija in Davida. P«»uk p4»leka kombinirano. Xjuiraj ob It. url prideta Aleft In Klaudija. Ob 10.110. url pa za^*nela n poukom jíilefan In Marko. Mala ^»la je ob petkih. Jeleni bodo I ako na p<Nlružni<'*ni ^11 v prv<*ni razredu trije otr<K*Í. v oNtalih treh pa v v.nakem eden. ^íew! otriik tor4>j. liar je dovolj za obstoj tako male p«Nlružnif*ne^le v Npe4>in^*nih krajih. /^doNtl za obstoj ^le je že pet otr4»k.
V razredu imamo v akvariju zlati ribka, ki smo si ju kupili meseca rK>vemtxa. Zanje vsak dan skrbimo. Februarja smo imeli kulturni dan. Učili smo se o Prešernu. Pa tudi namaškarali smo se in odšli po vasi. Ob 8. marcu smo se pogovarjali o mamicah in jim izdelali papirnato rožo za ta praznik.
Tokrat nismo organizirali praznovanja za občanke. Pripravljali se bonx> za nastop ob občinskem prazniku in za praznik doline. Petnj-vu. V veliko pomoč pri nastopiti so nam učenci, ki obiskujejo pouk v 5. do 8. razredu na Fari. Posebno p^ne so deklice, ki rade nastopajo. Brez njih skoraj ne bi mogli pripraviti prireditev.
Mirjana Šercer
Moj Kuni
M(^emu psičku je in>e Runi. Živi na hodniku. Je rjave in črne barve. Rad je kosti in pasjo hrano. Laja na tujce. Star je tri leta. Imam ga zek) rad.
Aleš Žagar. 1. razred
Moja Pika
Moja muca Pika spi v košari. Imam jo zek) rada. Je bele in sive ban/e. Rada se igra z mojo žogico in colkom. Rada je ma^ hrano in pije mleko. Zanjo skrbi stara mama Tončka v Štalcerjih. Stara je pol leta. Včasih grem z njo na sprehod. Ponoči rada mijavka. Ni še imela mladi^v. ker je premajhna.
Klavdija Gašparac, 2. razred
Moja pravljica
Psiček in zajček sta šla na sprehod. Srečala sta medveda. Medved je bil kosmat. Bil je vesel. Nabral si poln tonček jagod. Jagode je ponudil zajčku in psičku. R)stali so prijatelji.
Aleš Žagar. 1. razred
Moja pravljica
Zajček se je sprehajal po vrtu. Nekoč se mu je nogica ujela v zanko. Nogica ga je strašansko bolela. Mik) je jokal. Ni se mogel rešiti. Prišla je deklica Marjetica in ga rešila. R>vila mu je nogi-co. Zajčka ni več bolek). Ponudila mu je korenček s smetano. Zajček se je sladkal. Skupaj sta živela v Marjetkini hišid. Zajček je ves dan pospravljal po hi^. Marjetica pa je kuhala kosilo.
Klaudija Gašparac, 2 razred
Kibiee v razredu
Kupili smo zlate ribice v Kočevju. Zbirali smo denar. Ena ribica je stala štirisk) tolarjev. Kupili smo tudi akvarij, ki je stal tisoč petsto tolarjev. Učiteljk» je kupila tudi hrano. Med počitnicami zanje skrbi Štefan, ker ima doma akvarij. Med božičnimi počitnicami mu je ena skočila iz akvarija in umrta. Sedaj imamo samo eno ribico. Ime ji je Pika. Vsako sredo ji zamenjamo vodo.
Marko Florjančič, 4. razred
V	razredu imamo dve ribici. Vsak dan jih hranimo. Enkrat na teden jim zamenjamo vodo. Imeli smo dve ribici, a nam je ena umria. Vsak dan nas gledajo pri pouku. V akvariju imajo eno rastlino. Imajo tudi lep pesek. Imajo zlate luske. Dali smo jima imena: Luskinica in Zlatka.
Štefan Žagar, 3. razred
V	razredu imamo akvarij. V r^m sta zlati ribid. Ime jima je Pika in Zlatka. Vsak teden jima zamenjamo vodo. Vsak dan jih hranimo. Zek) so živahne. Akvarij je na mizici. Veselimo se majhnih ribic.
Klaudija Gašparac, 2. razred
V	razredu imamo ribici. Živijo v akvariju. Vsako jutro jih hranimo. So zek> la^e. Vesek) plavajo. Ime jima je Iskrica in Zlatica.
Aleš Žagar, 1. razred
Za pusta $0 se otrod natnaškaraH in pripravili v ¿ok tud razstavo mask. 12
Maši ljudje iz preteklosti in sedanjosti
omiinijiika dolina nIovI p<» IjudNkom junaku Pelru Klepcu. ki pa ni odini p<meNel nIovpm doline \ &irni Nvel. >led njimi je veliko moih in žena. ki jih Nre^*amo na vNeh <*eiinah Nvela. PtHtku^jmo ONvelllli vNaj nekalere mod njiml. Bralf*e <Kilni!i<ke doline» vabim, da ml poma|2ajo i7.br»(kali zanimive <M«ebno> Nil iz doline, da Jih NkupaJ predstavimo v na^m lilaNilu.
Mnogo Slovencev, med njimi tudi marsikateri iz Osilniške doline, je prijokal na svet v ljubljanski porodnišnici na šlajnterjevi ulid. Pazljivi obiskovalec bo v parku opazil spomenik zdravniku in ki-njrgu Edu ¿lajmerju. Lepo je. da se spomnimo zdravnika EDA ŠLAJMERJA. ki se je rodil 8. oktobra 1864 v Čabru. Maturo je opravit na Reki. medicino pa študiral v Gradcu. Kmalu se je uve-^vil kot kirurg (operacija glave) in 1891 je prišel v Ljubljano, kjer je postal vodilni operater in pri-marij. Zaslovel je posebno na področju ^KkKni-nalne (trebušne) kirurgije. Zaradi sporov s takratnimi oblastmi se je upokojil 1911. toda sodek>val še na srbski strani v balkanskih vojnah in bil vojni kinjrg v ljubljanskem Leonišču med prvo svetovno vojno. Umrl je v Šentvidu pri Ljubljani 23. decembra 1935. Pokopan je na ljubljanskem Navju. (Sandi Sitarm Sto sk^enskih znanstvenikov. Ljubljana 1987. stran 176/77).
Sredi 19. stoletja so mnogi misijonarji iz Evrc^ širili krščansko vero v Airiki in Aziji. Med njimi je bik) tudi veiko Slovencev, ki jih tudi danes najdemo Širom sveta. Med tistimi, ki so sloves malega evropskega naroda ponesli po afri^ celini, je bil naš znani misijonar Ignac Knoblehar. Med svojim misijonarjem iz Egipta po Nilu navzgor.proti izvirom Nila. je zbral veliko skupino duhovnikov in laikov in ph popeljal številnim dogodivščinam naproti. Med tistimi, ki jih je pridobil leta 1851 za svoj nusijon v Sudanu, je bil tudi naš rojak ANTON KNAVS. rojen 5. maja 1803. doma ¡2^1-oice (dr. Franc Jaklič. Ignadj Knoblehar, Ljubljana 1996. stran 66) oziroma naj bi bil iz Belce. V Kairu, prestoinid Egipta, je Knavs delal kot kovaški pomočnik in je bil star 47 let. S Knoblehar-jem se je dogovoril, da bo šel z njim za tri leta. Tako je kot laik pontagal Knobleharju pri postavljanju in delovanju njegovih misijonsioh postaj (Haitum. (k)donkor. Sveti Križ kir.) Žal pa so ga preslepili trgovd s stonovino. da je 1854 zapustil misijon in kmalu nekje na Belem Nilu umri, ko je kupčeval s skjnovino.
Srednješold. gimnazijd. se verjetno še spomi-r^ upnikov fizike, ki jih je napisal FRANC. KVATERNIK. Branko, kot ga poznajo Osilničani. je bil doma iz Bukovčeve aii tudi Verlnikove hiše v Osilnid. Rodil se je leta 1919. Bil je mat^atik in fizik in kot praktik napisal mnogo šolskih učbenikov. ki smo jih uporabljali v sredn^h šolah. Njegov
sin^oman in družina že od lanske jeseni plujejo okrog sveta na jadrnid Horn 2000.
Nekoliko kasneje (1931) se je rodil naš priznani akademski kipar STANE JARM. ki ima kar že v knn obdek)vanje lesa. saj sta bila tako njegov oče Jože kot stari oče Peter Rutar rezbarja in podo-barja znana po vsej Stoveniji. Stane seje že zgodaj uveljavil in mnogo spomenikov, kipov in križe-vih poti po Sloveniji je r^egovo dek>. Njegov spomenik v Osilnid. ^ti z otrokom, je protest proti vsem grozotam, ki jih v vojnah doživlja človek. V zadr^ času se vse bolj ukvarja tudi s slikarstvom. Sodetoval je na mnogih Kiparskih kok>ni-jah. doma in v tujini in je dobitnik mnogih nagrad in priznanj. Q»\ je tudi pobudnik sirske kok^rvje v Osilnid. O njem. njegovem delu in idejah bi zapolnili kar oek) številko našega glasila in še bi kaj ostalo nezapisanega.
Knftetijska družba na Kranjskem si je v pnn po-tovid 19. stole^ prizadevala za napredek sadjarstva. pri tem ji je bila v veliko ponK>č brošura duhovnika-mehanika Franca Pirca Kranjski vrtnar (1830). Prizadevanjem družbe so se p^ruži-li mnogi učitelji in duhovnilu. ki so imeli tedaj velik vpliv na podeželju. K temu so jih spodbujale denarne nagrade in pohvale posameznikom, če so uredi li drevesnico z najn\anj 200 sadiKami. posejali največ pešk. uredili drevesnico itd. In med tremi kandidati leta 1831. Ko so prvič podelili naora-de. je bil tudi osilniški župnik LENART JANEŠ. Ki je dobil posebno vladno priznanje za dek> pri pospeševanju sadjarstva (J. Ml. Zgodovina sk)-vensKega naroda. Celje 1993. stran 494). Priznati je treba, da je bik) sadjarstvo v dolini po zaslugi duhovnikov in učiteljev dolgo časa vzorno urejeno. OsilnišKa šola je imela svoj vrt. kije bil vzorno urejen še po drugi svetovni vojni. Žal je postal zanemarjen In danes se najdejo cek) taki, ki jim je prav mak) mar. tudi če posekajo edino munro v dolini. Res žatostno.
V športu ^vimo samo igralce, redkokdaj njihove trenerje, kaj šele druge, ki delajo v ozadju in dejansko m.nogokrat omogočijo športnim zvezdam. da spk)h pridejo na igrišče. In eden teh je naš TONE ŠERCER. Jurinov Tončok iz^lnice. Oaso. Kot pravijo našemu Tonetu v športni srenji, je priznan športni fizk)terapevt pri KoŠarkarsKem Klubu Unk)nu Olimpiji. Pri njem iščejo pomoč ne samo športniki, temveč tudi mnogi dnjgi znani
Sk)vend, vse tja do predsednika republike. Kot fi-zioterapevt je bil na mnogih pnrenstvih. od evropskih do svetovnih in olimpijsKih iger širom sveta. Letos bo spremljal tudi naše nogometaše na evropsKem pn^stvu.
Jože Ožura
M Ulj;«
l^HÍÓ _ .. .

Športne prireditve ob prazniku
i*rod pr\ im mnjom »viroma tudi nekaj dni p«» pra/.nlku ol»éine <KÍinÍea« Je bil<» v doüni ži\aiino. p<»M«l>eJ na Koipi in ob njej. !>ia drža\ nem pr\enNlvu so 1.>. in aprila pomerili raflarji v »ilalc»-mu in MpuMlu. ncKieIJo. maja, no lekmo\alÍ y.a p«»kal Kolpa 200() kajaka^i In kanulsll. V Noboto, 6. maja Je bilo dr/a\no pr\enNl\o Ilr\aftke v kajaku In kanuju« dan kasneje pa m» ne kaJakaÑi in ka-nulNti p<»m(»rili pokal Pelra Klep<*a.
Organizatorji vseh tekmovanja so bili Občina O^lnrca. Kajakaška zveza Slovenije. Rafting zveza Slovenije. Kajakaški savez Hrvaške. Športno eko-k>ško društvo Outsider in Turistično dnjštvo Osinica.
Precej naporov je bik) potrebno, da so organizatorji izpeljali vse tekme. T^onovald so iz doHne odšli zadovoljni in verjamenfK). da se bodo ponovno vračali.
Že drugo leto zapored je med prvomajskimi praznSd potekalo na Kolpi državno pnrenstvo v raftu.






Zelenjadar-stvo tudi lotos
Tnjnicn ob^'inc. Sanda Je 16. februarja organizirala poKvel o Kajenju In «z|íojÍ zelc»-nja%e« kl {¡a je v«Kllla Ana 0}¿<h reU*. I*i»d njenim v(NlNl\om in ob njenih na^vellli nam je lani zelo dobr<» uwpela pridelava mh lale. zelja. pora. zelene, kuma-rie in «»eli» jaj^*evoe\.
Tudi letos smo naro6le sadike solate, para-dirška, paprike. Na posvet je prišlo veliko udeleženk. Ga. Ogorelčeva nam je ponovno dala veliko koristnih nasvetov za prklek>van|e zelenjave.
Tehnološki napredek
l»ane!x. 2:1.01.2000. na \ellk<»-no^*ni praznik, ml Je v roke .«(lu^'ajno pri.^la 7. lika ^*aNo-plNa IHlinl.iika dolina f>d no\em-bra IfHNi. In kaj jc« fc^m poM^b-neiia?
Mojo pozornost je pritegnil članek o telefonskih govorilnicah, katere je septembra 1996 po dolini postavil Telekom.
In kaj je v tem posebnega?
Ob koncu lanskega leta je iz doline lahko vsakdo. ki ima prenosni telefon z GSM tehnok>gijo. tisti z NMT pa že pr^. skorajda nemoteno kikal. kadarkoli in kamorkofi je želel, ne da bi moral po dolini iskati govorilnice.
Pa naj še kdo reče. da se v dolini ni nič spreme-nito!
Da ne pozabim še nečesa: tudi župnik Jože Briiej se je v doüno naselil in pričel službovati avgusta tega leta.
M.K.
Predstavitev na sejmu
4M»^*inn ONilniea Me je 23. mar<«a pr(^.*(la\ lla na »ejmu Alpe -Adria v ljubljani. 'niriNli^*no ponudb«» m» dopolnjevale kulinarične p<»Nebn4»Nii doline, kol m»: za.««eka. d(»ma^*<^ klobase. nade\ an želodec*, orehova In p<»hlrano\a p<»llea. doma^*l k(»la^*ki razli^*nlb vntl. doma^*e ž|{anje. boro\ ni^'evee in ^ mno^o drujie^a.
Danica švab in Marica Štimec iz Bosljive Loke sta predstavili šopke in rože iz papirja, ki sta jih tudi delili obiskovak«m. Z njimi ohranjata staro lju(feko umetnost, ki je del naše kulturne dediš6-ne.
Na sejmu Mpe-Adria sta Marica Štimec in Danica Švab prikazali ot^ovakxm izdelavo rož iz pafxrja.
Na seymu Atpe-Adria se ^leps^ tudi posU.
L



Petruvu jc pred vrati
llližji Me na^ <KilniNki praznik. IVlru\u. I4»krnl {¡a lM»ni<» prazn<»\ali \ miIm»!«». i. Julija. l*rirt^ilo\ me b» pri^*4*la «>b 16.210. url x maM». Ob IK. url so Im» prif*<*l kuliurni pr<»;{ram. nadaljevali pa lM»ni4> % zabav nI m.
/sako iieft) se na Petnjvem predstavijo tudi kresničke.
V kulturnem delu bodo nastopili: tiamfK>nikaši. pevd. kresnice, otroci, v sprevodu se bodo predstavil z razičnimi pripomodd za dek> občani. Ne bo manjkalo tudi prikaza nekateriti opravil iz pre-t^(k>sti pa tudi sedanjosti.
Tako kot vsako leto bodo tudi letos organizatorji prireditve Občina Ostinka. Civilno gibanje za Osilniško dolino. Gasilsko in turistično društvo. Pridite ne bo vam žal. Tako kot lani bo tudi letos organiziran bogat srečetov. med nagradami pa naj omeninK) glasbeni stolp in koto.


ajiv::;	a OMn mi o OtiMc«. Und-
^ odbor: Oigi Lme. Joa Olun. liniM s««)«, S(m Jvm. Kalp SOmk - odgovorni urodntc*. Mprm in Mk IMbonl. CaMpt* «i(i v MkM 400 izvodo« In 9i 4obo oM«« bra^ ptiCna. 2ire neun: SIIOM» 11CC60S 132P1l4«t2Sa