TIPI KRAŠKIH VOTLIN V TRIGLAVSKEM POGORJU (S 4 SLIKAMI) TYPOLOGIE DES OBJETS SPELEOLOGIQUES DANS LE MASSIF DE TRIGLAV (ALPES JULIENNES) (AVEC 4 FIGURES) ANDREJ KRANJC SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 6. FEBRUARJA 1975 VSEBINA Izvleček - Abstract . Uvod ...... . Oznaka obravnavanega ozemlja Osnovne poteze tipologije kraških votlin . Razčlenitev kraških votlin po hidrografskih in morfoloških značilnostih . Zaključki .............................. . Typologie des objets speleologiques dans le massif de Triglav (Alpes Juliennes) 260 261 261 262 264 273 (Resume) 274 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276 Izvleček UDK 551.442 (234.323.6) Kranjc Andrej: Tipi kraških votlin v Triglavskem pogorju. Acta carsologica 7, 257-277, Ljubljana 1975, lit. 34. Avtor predstavlja tipologijo kraških votlin v Triglavskem pogorju na podlagi vseh registriranih speleoloških objektov tega območja. Prispevek podaja opis posa- meznih tipov votlin, njihovo razporeditev v prostoru in tudi nekaj teoretičnih osnov, na podlagi katerih je bila sestavljena ta tipologija. Abstract UDC 551.442 (234.323.6) Kranjc Andrej: Typology of Speleological Objects in Triglav Mountains. Acta carsologica 7, 257-277, Ljubljana 1975, Lit. 34. The author gathered all the registered data of the speleological objects in the central part of the Eastern Julian Alps and made their typology. The article gives the descriptions of each type, their regional development, and theoretical basis on which the typology has been made. Naslov -Address: Andrej Kranjc Inštitut za raziskovanje krasa SAZU Titov trg 2 66230 Postojna Jugoslavija Uvod Kraške votline, tj. brezna in jame - votli podzemeljski prostori, ki so rezul- tat kraških procesov v karbonatnih kamninah - so ena od osnovnih pojavov oziroma oblik v krasu. Zato nam lahko kraške votline oziroma njihovi tipi slu- žijo pri predstavi določenih kraških ozemelj in nam lahko že &ame po sebi po- magajo pri razlikovanju različnih tipov krasa. Ta prispevek skuša podati podrobnejšo sliko o tipih kraških votlin v Triglav- skem pogorju, kakor tudi njihovo razporeditev in količinske (kvantitativne) od- nose med posameznimi tipi. Na podlagi podrobnejše preučitve tipov kraških votlin po posameznih manjših regijah lahko zaključimo karakteristike za večje regije v celoti in lahko na tej podlagi primerjamo med seboj posamezne tipe krasa. študije posameznih kraških predelov, ki bi obravnavale predV&em tipologijo krašikih votlin, so še razmeroma redke. Eno prvih povojnih del pri nas, ki obrav- nava to temo na določenem ozemlju, je P. H a b i če v (1962) prispevek o krasu med Planinskim poljem in Ljubljanskim barjem, na podoben, vendar precej bolj splošen način obdelal celo Slovenijo I. G a ms (1965), J. Kunaver (1969) pa podrobneje Kaninsko pogorje. Tipologijo kraških votlin Komne s širšo okolico obravnava Osnovna speleološika karta Slovenije, list Tolmin 2-d (A. K r a n j c 1972, 92-132). Speleološke karakteristike, ki vsebujejo tudi tipe kraških votlin, obravnavata deloma tudi članka o osamljenem krasu na Slo- venskem (F. Habe 1972) in o jamah v Beli Krajini (S. K 1 epe c 1970), v zadnjem času pa vsebuje tipološke elemente ter jih tudi uporablja za označe­ vanje določenega krasa serija del O snovne speleološke karte Slovenije, ki jo obdeluje Inštitut za raziskovanje krasa SAZU (P. H a bi č & A. K ran j c & R. Gospodarič 1974; R. Gospodarič 1974; P. Habič 1974; I. Ken- da 1974; A. Kranj c 1974). Tudi v tuji literaturi so take študije razmeroma redke in obravnavajo pre- težno gor&ke ter visokogorske kraške predele (M. H. F i n k 1968 ; M. A u - deta t 1968) oziroma uporabljajo tipologijo v delih, koder je zaradi velikega števila kraških votlin nujna njihova delitev na tipe, kakor npr. v francoskih speleoloških »inventarjih« ( J. C o 1 in 1966; Y. C r e a c' h 1967). Oznaka obravnavanega ozemlja Kot že naslov sam pove, obravnavam kraške votline v Triglavskem pogorju, to je v osrednjem delu Vzhodnih Julijskih Alp, približno med dolinami rek Save Dolinke, Save Bohinjke in Soče. Za lažjo obravnavo sem na podlagi reliefa, 261 6 Acta carsologica VII, 1976 deloma pa tudi na podlagi samih tipov kraških votlin, razdelil obravnavano območje na sledeče enote: - Triglavski podi z Doličem in Hribaricami - Komna z Dolino Triglavskih jezer - Fužinarske planine - Spodnje Bohinjske gore - Križki podi - Pokljuka - alpske doline (Soče, Tolminke, Save Bohinjke in Radovne). To ozemlje ob&ega najvišje dele Vzhodnih Julijskih Alp z gorskimi sklopi okoli Triglava (2863 m), ŠkTlatice (2738 m) in Krna (2245 m), najvišje vrhove same, z vmesnimi grebeni in manjšimi okoliškimi planotami - podi, ločenimi od dolin s strmimi stenastimi stopnjami. Komen&ko pogorje z nadaljevanjem v Spodnjih Bohinjskih gorah predstavlja nižji greben - sicer še vedno nad gornjo gozdno mejo - z manjšimi obrobnimi uravnavami. Visokogorska planota v pravem pomenu besede so večji deli Komne in Fužinarskih planin, medtem ko predstavlja Pokljuka nižjo planoto, že v območju gozdnega pasu. Celotno obravnavano ozemlje pripada torej alpskemu krasu Julijskih Alp, po hidrografskih značilnootih je to odtočna regija - globoki kras s pod.zemelj- skimi tokovi (P. Habič 1969, sl. 1). Obenem je to raztočno področje na raz- vodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, saj poteka razvodnica med Sočo in Savo, kolikor je je znane, skoraj po sredini tega ozemlja (D. No v a k 1962, 40). ' Osnovne poteze tipologije kraških votlin Ena najbolj &plošnih in najbolj starih delitev kraških votlin je delitev na jame (horizontalni vhod) in na brezna (vertikalni vhod) (I. Ga m s 1973, 2, 8). Ta razdelitev se še ved.no uporablja po vsem svetu, vendar ni točne definicije, še manj pa točno določenih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče opredeliti neko kraško votlino bodisi za jamo, bodisi za brezno. Takorekoč v vseh zgoraj na- vedenih delih o speleoloških karakteristikah slovenskega krasa se pojavlja de- litev kraških votlin na brezna in jame, vendar niso nikjer razloženi kriteriji oziroma lastnooti, ki uvrščajo posamezni objekt v to ali ono skupino. Tako govori že J. C vij i c (1960, 5-6) o jamah in breznih. I. Gam s (1964, 17) pa brezno definira kot »jamo, ki poteka navpično ali vsaj strmo navzdol«. Dokler ima taka delitev le opisni pomen, ki naj da bralcu pred.vsem splošno predstavo o oblikah obravnavanih kraških votlin, je stvar popolnoma v redu. Kakor hitro pa številčni od.nos med tema dvema tirpoma - breznom in jamo - uporabljamo za označenje nekega kraškega področja ali nekega tipa krasa ali celo za primer- javo z drugimi regijami, mora biti jasno in točno določeno, kaj je jama in kaj brezno. Zaradi teh nejasnosti obenem pa zaenkrat še nujne potrebe po ohranitvi te osnovne d.eli,tve na jame in brezna, &em za kriterij opredelitve vzel horizon- talno in vertikalno razvitost votline oziroma koeficient (Kr) te razvitosti (dol- žina : globini). Pri tem moram dodati, da je zgoraj omenjena »nujnost« te delitve bolj v zgodovinskem, tradicionalnem pomenu, kakor pa stvarna, in nekateri 262 Andrej Kranjc, Tipi kraških votlin v Triglavskem pogorju 7 avtorji te delitve sploh ne upoštevajo več (Ph. Rena u 1 t 1970). Votline, ki imajo Kr enak oziroma večji od 1,0 štejem med jame, votline s Kr manjšim od 1,0 pa med brezna. Seveda ima tudi taka delitev velike pomanjkljivosti, pred- vsem je problematično računanje globine in dolžine votline, kot so problematične tudi votline z vrednositjo Kr okoli 1,0. Vendar pa ima ta razdelitev tudi določene prednosti: za Vhe votline uporabljam enak kriterij opredelitve v prvi ali drugi tip in ta kriterij je točno določen - vsaka votlina lahko pade le v eno grupo. Z obravnavanega območja je vsega skupaj znanih 271 kraških votlin (Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU), od tega jih je 40 le registriranih v ožjem pomenu besede in niso dovolj raziskane, o njih ni niti toliko podatkov, da bi jih lahko uvrstili bodisi med jame, bodisi med brezna. Tako mi je ostalo za podrobnejšo obdelavo 231 kraških votlin. Po zgoraj razloženem kriteriju s pomočjo koeficienta Kr (dolžina: globini) je na obravnavanem ozemlju od v:;,eh kraških votlin 61 U/o brezen in 39 °/0 jam. Podrobnejša razdelitev, glede na vrednost Kr, je sledeča: pravih brezen je 53 O/o, pravih jam 38 10/o, vmesnih oblik pa je 9 'O/o. Kot vmesne, prehodne oblike med brezni in jamami štejem tiste votline, ki imajo Kr v vrednosti okoli 1 (med 0,9-1,1). Posebej jih obravnavam predvsem zato, ker so si brezna z največjo vrednostjo Kr in jame z najmanjšo vrednostjo tega koeficienta po obliki precej podobne in je s tem malo omiljena togost delitve. Obenem je teh votlin razme- roma veliko in s tem poudarjam, da je to morda ena izmed ~peleoloških značil­ nosti obravnavanega krasa. Podrobnejšo razdelitev prikazuje tabela l. Tabela l. Kraške votline po vrednostih Kr vrednost Kr 1 število 0!, votlin votlin o 1:: 0,1- 0,4 71 30,8 N (1) 0,5- 0,8 52 22,5 "" ..o 0,9- 1,1 20 8,7 1,2- 1,6 32 13,8 1,7- 2,0 16 6,9 ~ 2,1- 4,5 19 8,2 s ~ ·~ 4,6- 7,5 11 4,8 7,6-10,0 7 3,0 10,1-25,0 3 1,3 1 1 Skupaj 0,1-25,0 1 231 100,0 1 263 8 Acta carsologica VII, 1976 Dobro je opazna tendenca manjšanja števila oziroma deleža votlin z veča­ njem koeficienta Kr. Najmočneje so zastopana brezna s Kr pod 0,4. Za ilustracijo naj navedem, da ima vrednost Kr 0,4 brezno, ki je globoko 20 m, dolgo pa 8 m. Kraških votlin s Kr večjim od 10,0 pa je le še dober odstotek. Kr 10,0 ima, npr. 20 m dolg in 2 m visok vodoraven rov. Razčlenitev kraških votlin po hidrografskih in morfoloških značilnostih Ker je sama razdelitev kraških votlin na brezna in jame še vedno premalo za označitev nekega tipa krasa glede na &peleološke značilnosti, kot tudi za primerjanje z drugimi tipi krasa, sem kraške votline Triglavskega pogorja še podrobneje razčlenil. Za osnovo te podrobnejše razčlenitve sem uporabil raroeHtev, ki jo je pred- lagala Mednarodna speleološka zveza (M. A u d e t a t & H. T r i m m e 1 1966) in ki bazlra na hidrološki funkciji objekta, z upoštevanjem nekaterih popravkov oziroma dodatkov, ki so bili napravljeni ob sestavljanju legende za Osnovno speleološko karto Slovenije (P. Habič & A. Kranj c & R. Go spod ari č 1974). Razdelitev Mednarodne speleološke zveze namreč ne upošteva kot posebne kategorije ledenih oziroma snežnih jam in brezen. Zaradi posebnosti obravnava- nega ozemlja - alpski kraški svet v razmeroma veliki nadmorski višini - pa &e mi zdi popolnoma umestno tako med jamami kot med brezni izdvojiti poseben podtip votlin s stalnim ledom oziroma snegom. Po tej shemi so tOTej kraške votline razdeljene na vsega skupaj 33 tipov, izmed katerih pa jih prihaja v poštev za obravnavano območje le 8 sledečih: Jama - l. vodna - 1.1 stalni izvir 1.2 občasni izvir s stalnim tokom v notranjosti 1.3 občasni izvir z obča&nim tokom v notranjosti 1.4 vhod suh, v notranjosti stalni tok 2. suha - 2.1 suha jama (brez vodnega toka) 2.2 ledenica in snežnica Brezno - 1 suho brezno (brez vodnega toka) 2 brezno s stalnim ledom ali snegom Jame - vodOTavne kraške votline - so v grobem razdeljene na vodne (hidrološko aktivne) in &uhe (neaktivne), glede na hidrološko funkcijo. Pregled splošnih podatkov o tem tipu kraških votlin nam podaja tabela 2, razporeditev posameznih podtipov v Triglavskem pogorju pa sl. l. J a m e - s t a 1 n e i z v i r e in j a m e - o b č a s n e i z v i r e · ob stalnem toku (to pomeni, da teče skozi jamo stalni vodni tok, le da se jamski vhod ob- časno presuši - izvir presahne) obravnavam skupaj, saj je medsebojna razlika pri večini izmed votlin teh dveh podtipov re& malenkostna. Lep primer je Jama I izvira Savice {sl. 2), nad slapom Savice, koder voda sicer skoraj redno vsako leto preneha teči skozi vhod - takrat zgornji slap presahne - sicer pa deluje v~od ves ostali čas kot jamski izvir. Ta dva podtipa kraških votlin predstavljata 10 °/o vseh jam (v ožjem smislu). Te votline leže v najmanjših nadmorskih višinah obravnavanega ozemlja in so v glavnem skoncentrirane na začetne dele glavnih alpskih dolin - Soče in Save Bohinjke. Nekaj jih leži tudi više v alpski notra- 264 \ \ JAMA l. IZVIRA SAVICE 1084 SIFON ',, -, \ A~A o s't:fe MERIL/: 9.10.1971 M. IN A. KRANJC A.LAJOVIC IZRK o 5 10 ~~~C c'~--=----C 15 20 25m PREČNI PROFILI 2 x povečani ----=;d:i;;~:;~:~;;~;---~---~_; __ -.-_-_ -__ -_-__ -:-_::::: ---- ~~~ --$:i~7J-'' 1J. ~ ~T-.,;:š;cs.,aoar -e&~7 -------=--=--=--=--=--=---=--- - Sl. 2. Jama I izvira Savice, primer jame - občasnega izvira ob stalnem toku Fig. 2. Source de Savica I, exemple d'une grotte - source temporaire recoupante cours d'eau perenne 10 Acta carsologica VII, 1976 njosti (dve jami na Vogarju), vendar je velikost teh kot tudi količina njihove vode neprimerno manjša od izvirnih jam v dnu dolini, kot sta npr. izvir Soče in izvir Savice. Morfološko gledano ta dva podtipa nista enotna, skupna morfološka karakteristika, poleg hidrološke, je le ta, da sodijo vse te votline k vodoravnim jamam. Drugih morfoloških podobnosti (pri tem ne upoštevam mikrooblik jam- skih &ten) med slabih 10 m dolgim in do 2 m visokim rovom - razpoko - iz katere priteka izvir pod Mirnikom in med preko 10 km dolgim spletom rovov Pološke jame, res ni mogoče najti. Tudi j a m a - obča s n i i z vi r ob o b č a s n e m t o k u (torej vodni tok tudi v jamski notranjosti občasno presahne) ter jama s sta 1 ni m to - k o m v no t ran j o s ti , a z neaktivnim vhodom, imata podobne značilnosti kot prejšnja dva podtipa - nizka nadmorska višina, bližina večjih tokov in izvirov (predvsem zgoščenot>t v Bohinjskem kotu). Tipičen primer je Jama II izvira Savice (sl. 3), iz katere po večjem deževju bruha močan vodni t,ok, sicer pa je v celoti suha. Tabela 2. Glavni podatki o jamah Tip in podtip [ š • 1 •/ i' Po- 1 Maksi- 1 Mini- \ 1 teviloi 0• prečna malna malna 1 votlm I votlm dolžina', dolžina1 1 dolžina' 1 , 1 , 1 1 1 stalni izvir 1 6 6,5 29 80 8 (1) 1 s občas. izvir s stal. t. 1 3 3,3 3490 10 300 58 ctl 1 .,..., občas. izvir z obč. t. 1 7 7,6 99 290 28 ~I 1 'O s suhim vhodom i o 1 1 i 1,1 450 1 - -:> ( 1 1 1 18,5 1 i i 1 skupaj 17 992 1 10 300 1 8 1 1 ! 1 ! 1 (1) suha jama 45 49,0 , 34 1 250 5 s ctl .,..., ledenica - snežnica 30 32,5 28 130 6 (1) .C: ;:l m 1 1 81,51 1 1 1 skupaj 75 32 250 5 Nadm. višina1 740-1110 730- 836 640~1525 810 640-1525 640-2500 1420-2435 640-2500 1 Po- prečna nadm. viš. 1 860 790 850 - 1 840 1530 1920 1 1660 Jame skupaj 1 92 l 100,0 1 432 10 300 5 1 640-2500 1 1510 1 podatki v metrih 2 popreček računan brez ekstremnih vrednosti Za suhe j a me je značilna predvsem vecJa nadmorska Vlsma, saj jih v dnu dolin in v spodnjih delih ,pobočij skoraj ni. Z morfološkega gledišča na- stopata dve različici: vodoravne jame, ki so jih izdelali horizontalno usmerjeni vodni tokovi - za medsebojno ločevanje jam, ki so bile nekdaj izviri, ponori, izdelane v gladini talne vode, ipd., bi bile potrebne detajlne ter~n&ke analize posameznih objektov - in pa jame, ki se po genezi pravzaprav ne razlikujejo 266 D_Q-D, 11' MERILI: 9.10.1971 M. IN A. KRANJC A. LAJOVIC IZRK o JAMA II. IZVIRA SAVICE 1674 25m A~A' Sl. 3. Jama II izvira Savice, primer jame - občasnega izvira ob občasnem toku Fig. 3. Source de Savica II, exemple d'une grotte - source temporaire recoupante cours d'eau temporaire 12 Acta carsologica VII, 1976 od brezen, le da sodijo med jame glede na koeficient Kr (sl, 4, 2849). Tudi v se- dimentih je med tema dvema oblikama jam bistvena razlika. V prvih često na- letimo na prst in ilovico, nekateri poročajo tudi o razpadajoči sigi in pesku ter produ (Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU), v drugih pa je le grušč in podorno kamenje oziroma material iz neposredne okolice vhoda. V tej skupini jam je tudi precej vmesnih tipov & Kr okoli 1 (npr. Brezno v Medvedovi konti, J. Kunaver 1961, 31, 32). Pač pa je velikostna razlika med posameznimi jamami razmeroma majhna, saj je največja jama tega podtipa le petdeset-krat daljša od najmanjše, medtem ko je pri vodnih jamah ta razlika kar 1280-krntna, čemur je vzrok tudi v tem, da so hidrološko neaktivne - suhe - jame manjših dimenzij na sploh. Tako meri najdaljša suha jama le 250 m, čemur je gotovo vzrok tudi v prevladi razpadnih in za.ipolnjevalnih procesov, medtem ko lahko računamo, da pri vodnih jamah prevladujejo procesi izvotljevanja, ki jamo po- večujejo. Tako velika razlika med najmanjšo in največjo vodno - aktivno - jamo je seveda tudi zato, ker je največja taka jama ravno Pološka jama, ena največjih v Jugoslaviji. Pri tem se .pojavlja vprašanje, ali je umestno to jamo šteti v celoti kot aktivno, &aj so njeni obsežni deli, predvsem zgornji, hidrološko neaktivni - suhi - in je bila ekstremna dolžina te jame dosežena tudi s prekopavanji in celo razstreljevanjem (P. Ha b i č & P. Kri vi c 1972), kar bi govorilo v prid domnevi, da ni le hidrološka funkcija tista, ki ohranja >>Odprte« rove v jamah. Po drugi strani pa menim, tla ta faktor - hidrološka funkcija - le igra določeno in pomembno vlogo, kajti razlika med nekaj metrov dolgo ožino, zatrpano s podornim kamenjem (v Pološki jami) in pa med rovom, ki je zatrpan takorekoč v celoti, tudi z ilovico, in daje le nekaj metrov do nekaj deset metrov doJg vhodni del slutiti, da je bila to nekoč velika jama, je vsekakor očitna. Zato se mi zdi primerjava med največjimi in najmanjšimi votlinami v sklopu posameznih tipov in podtipov umestna ~n bo morda tudi ta odnos lahko speleološki »pokazatelj«, kar bodo pa pokazala lahko le dela o drugih tipih krasa, &aj ni nujno, da je nek pokazatelj, ki je za določeno območje zelo ilustrativen, uporaben tudi za drugo področje. Verjetno alpski kras ni najprimernejše področje za postavljanje sploš- nih zaključkov o velikostnem odnosu med raznimi tipi horizontalnih jam. V celoti je med obravnavanimi jamami ta podtip - suhe jame - v popolni prevladi, saj sodi v okvir tega podtipa kar 49 ()/o od vseh vodoravnih jam. Zadnjo skupino v okviru jam pred&tavljajo snežni c e in le deni c e, to je jame, v katerih se preko celega leta zadržujeta sneg in led. Na zadrževanje snega oziroma nastajanje ledu vplivajo razni činitelji, eden izmed pomembnejših je vsekakor nadmorska višina. V p,o,vprečju je ta tip jame v največjih nad- morskih višinah (1920 m n. m.), najnižja votlina tega podtipa pa je na višini 1420 m. Absolutnega višinskega rekorda pa vendar nima ta podtip, ampak suha jama, in sicer jama tik pod vrhom Jalovca, v nadmorski višini 2500 m. V skupini ledenic in snežnic je nekaj pravih ledenih jam, npr. Ivačičeva jama v Kredarici (I. Gam & 1962), Kiklopovo oko (D. No v a k 1961) ali Ledena jama I na južni strani Stadorja, namreč jam v pravem smislu glede Kr, nekaj pa je prehodnih oblik, podobno kakor pri suhih jamah. Sama delitev med ledenice in snežnice ni bistvena, saj je često pod snegom led in je odvisno od letnega časa ter od glo- bine, do katere prodre človek, ali naletimo v jami le na sneg ali pa tudi na led. Kako je z letnim spreminjanjem koliičine snega oziroma ledu v teh votlinah 268 Andrej Kranjc, Tipi kraških votlin v Triglavskem pogorju 13 vemo zelo malo, saj w jamarji večino teh jam obiskali le enkrat, pač pa se je pri nekaterih posameznih, ki ~o bile večkrat obiskane, pokazalo, da se količina ledu lahko iz leta v leto močno ·spreminja. Tako je npr. Ledena jama v Krnici včasih takorekoč zatrpana z ledom preko celega poletja, včasih pa led v njej popolnoma izgine (A. Kranj c 1963, 5). Brezna, čeprav številčno prevladujejo, so razdeljena le na dva podtipa - suha brezna in brezna s stalnim ledom ali snegom. Prvih je v okviru brezen 57 -O/o, drugih pa 43 'O/o. Brezna v celoti so povprečno v večjih nadmorskih višinah, ledena in f>nežna brezna pa so absolutno le nad 1500 m n. m., njihova povprečna nadm. viš. pa je celo 2000 m. Drugi podtip je v povprečju tudi globlji od prvega - suhih brezen - kljub temu, da zaradi nakopičenega snega in ledu navadno ne dobimo pravih climenzij votline v skali. Torej je poleg nadmorske višine, p-o- ložaja vhoda glede na ožjo okolico, same oblike in velikosti vhoda (P. Habič 1964, 22) tudi velikost votline same eden od vzrokov za zadrževanje snega in ledu. Ker so ta brezna pod spodnjo mejo večnega snega, se mora v njih preko zime nakopičiti dovolj velika količina snega, da se lahko obdrži preko celega poletja (f>l. 4, 2847). Splošne podatke o breznih podaja tabela 3. Tabela 3. Glavni podatki o breznih Podtip 1 število I o;, 1 1 Po- votlin votlin prečna globina' brezno suho 79 57,0 19 (14)2 brezno - ledenica, snežnica 60 43,0 26 (23)2 skupaj 139 1 100,0 1 22 1 podatki v metrih Maksi- malna globina' 444 280 444 2 povpreček računan brez ekstremnih vrednosti - Mini- malna globina' 5 5 5 Nadm. višina1 700-2355 1565-2400 1 Po- prečna 1 nadm. viš. 1 1880 2060 1 700-2400 1 1960 Zaradi absolutne številčne prevlade brezen, obenem pa majhnega števila podtipov, v katere so razdeljena, sem, bolj kot poizkus in eventuelno primerjavo z drugimi alpskimi kraškimi področji, brezna še podrobneje razčlenil. In sicer se v literaturi podrobnejša razčlenitev brezen v alpskem krasu pojavlja največ na podlagi oblike (morfologije) (J. Kunaver 1966, 77) oziroma na podlagi kombiniranja oblike in geneze (M. A ude tat 1968, 393). Jaz sem se držal teh dveh kriterijev, sicer z rahlimi spremembami oziroma dopolnitvami, kakor je pač zahteval že sam obdelovani material. Tako sem suha brezna razi':lenil na sledeče grupe: l. Brezna razši·rjene razpoke Teh je največ, na obravnavanem ozemlju jih je 34 °/o od vseh votlin oziroma 58 O/o od vseh brezen sploh. Nastala so z razširitvijo razpok, v glavnem navpičnih (diaklaz), le redko z razširitvijo preloma. So predvsem korozijskega nastanka, 269 14 Acta carsologica VII, 1976 stene so močno razjedene, često &o žlebi,časte ali celo »gobaste«, pri večjih brez- nih pa močneje sodeluje širjenje s pomočjo mehanskega razpadanja. Manjša brezna tega tipa se često zaključijo z neprehodnimi ožinami, večja pa navadno na dnu zapirata grušč in podorno kamenje, v višjih legah često tudi sneg (sl. 4, 2848). Stalni sneg je redkeje v breznih z manjšo, ožjo, vhodno odprtino. Ta tip brezen se pojavlja v nadmorski višini 1520-2355 m, &icer so pa močneje zgoščena v treh pasovih - med 1500-1700 m (16 °/o), 2000-2100 m (39 °/o) in med 2200 do 2350 m (25 O/o). V tej skupini je 36°/o objektov s stalnim snegom (od 1780m na~gor), naj- več jih je seveda v najvišjem pasu, kjer predstavljajo že dobro polovico vseh. Glede usmerjenosti razpok, v katerih nastopa ta tip brezen, močno prevladuje &mer sever-jug, takoj za njo pa je dinarska usmerjenost. Podrobnejše podatke tako o tem kot o ostalih podtipih podaja tabela 4. Tabela 4. Glavni podatki o suhih breznih 1 i Maks. 1 Nadm. Tip ¾ 1 Povpr. glob. 1 glob.1 viš.1 razšir. razpoka 58 13,5 36 1520-2355 vodnjak 14 8 17 1515-2355 križ. razpok 11 12 23 1930-2090 v dnu vrtač 4 12 19 1722-2025 stopnjasto br. 11 43 94 1490-2280 »velika« br. 2 308 444 1610-2400 1 podatki izraženi v metrih 2. Vod n j a ki - en o sta v na vod n j a kasta brezna Ta brezna oo po številu takoj za razširjenimi r~kami. To so enostavni navpi<čni jaški bolj ali manj okroglega prečnega preseka, ki se na dnu slepo končujejo. Nekatera so nastala iz razširjenih razpok (v več primerih je opaziti razpoko, ki seka vhod brezna), tako, da se odprtina ni širila vzdolž ob razpoki, ampak težila k obliki kroga. V dmgih primerih pa taka brezna sekajo kamnin&ke sklade, ne da bi bili ti opazno prepokani. Taka brezna so največ v horizontalnih in su,bhorizontalnih plasteh in so na obravnavanem ozemlju predrvsem na ravnih »podih« ali »laštih«. D. No v a k jih ima za najbolj značilno podzemeljsko obliko našega visokogorskega krasa in predlaga izraz »vodnjak« kot splošni termin za tak tip brezna (D. No v a k 1963), kar se deloma tudi uveljavlja v tuji literaturi (J. N. Jennings 1971). Na dnu &e končujejo bodisi z gruščem (72 °/o), bodisi s snežnim čepom (28 O/o). Glede na to, da leže v i&ti nadmorski višini kakor brezna - razširjene razpoke in da jih je večina (61 °/o) celo nad 2000 m, a je kljub temu 270 ·2849 3343 2848 2839 o I 6 l I , JOm Sl. 4. Primeri raznih tipov kraških votlin: 2849 - jama - razširjena razpoka, 2847 - brezno, zamašeno s stalnim snegom, 2848 - brezno - razširjena raz- poka, 3343 - brezno - vodnjak, 2839 - brezno, nastalo na križišču razpok Fig. 4. Exemples des types divers des cavernes: 2849 - grotte- diaclase, 2847 - gouffre, bouche par la neige permanente, 2848 - gouffre - diaclase, 3343 - puit simple, 2839 - gouffre; forme sur l'intersection de diaclases 16 Acta carsologica VII, 1976 odstotek objektov s snegom manjši kot pri prejšnjih, lahko zaključimo, da je to vpliv relativno velikega vhoda in majhnega volumna (ta tip je med vsemi brezni v povprečju najplitvejši). 3. Brezna, na sta 1 a na križišču razpok Po nastanku, obliki in velikosti so blizu prvima dvema skupinama. Od prve &e ločijo predvsem po večjih dimenzijah v horizontalni smeri - močneje prihaja do izraza mehansko razpadanje kamnine tudi v notranjosti objektov. Od vod- njakov se razlikujejo prav tako v horizontalni dimenziji kot tudi v obliki tlorisa - ti so močno oglatega in nepravilnega prereza (vpliv razpok in tektonskih linij). Dno tvori snežni zamašek ali pa groblja iz grušča in podornega kamenja. Na dnu 80 '°/o objektov te skupine se preko celega leta zadržuje sneg. Glede na to, da se ne nahajajo v najvišjih legah, lahko tako velik delež objektov s snegom pripi- šemo njihovi široki odprtosti in razmeroma velikemu volumnu (&l. 4, 2839). Skrajne oblike tega tipa brezen so že kotliči, kot je npr. Brezno pod čelom (odprtina velika 5 X 8 m, globina 9 m, na dnu se stalno zadržuje sneg). 4. B r e z n a v d n u v r t a č Čeprav je objektov tega tipa zelo malo, jih obravnavam posebej predvsem zato, ker bi jih težko priključil drugim skupinam, pa tudi v literaturi se često pojavljajo kot ,poseben tip (M. A ude tat 1968, 395) in je s tem omogočena primerjava. Po obliki spominjajo najbolj na vodnjake, le da so precej večjih dimenzij. So v dnu vrtač, kotličev ali manjših kont. So ob razpokah ali tekton- &kih linijah, ki sekajo dna vrtač, na dnu se končujejo bodisi s snegom ali gru- ščem. Verjetno je objektov tega tipa več, vendar pri raziskavah navadno premalo gledamo in opišemo ožjo okolico objekta in potemtakem iz načrta ni moč vedno razbrati, kje neposredno se odpira vhod. 5. P a r a 1 e 1 n a - s t o p n j a s t a b r e z n a Po obliki in genezi so podobna breznom - razši:rjenim razpokam in vod- njakom. To so močneje razvite oblike, predvsem v globino, bodisi kot navadne velike razpoke, ki pa niso zasute ali preozke za nadaljnje prodiranje, ali pa so kombinacija razširjenih razpok in vodnjakov, na prehodu iz ene oblike rova v drugo pa navadno nastane stopnja. često &o izoblikovana v močnejši razpoki ali prelomu. V smeri razpoke si slede v globino razUčno velika brezna, povezana med seboj s kratkimi vodoravnimi razširitvami, navzgor pa se nadaljujejo v kaminih. Primer je Alešovo brezno v Pršivcu: v eni sami razpoki dinarske smeri je na oddaljenosti v zračni črti 25 m razvitih 5 brezen oziroma kaminov globokih od 30-60 m, s številnimi prečnimi prehodi in povezavami. Brezno &e zaključi v globini 90 m z dnom iz grušča, a nekaj 10 m pod vhodom se celo leto zadržuje sneg, čeprav je le v višini 1615 m. Poleg »velikih« brezen so to največji objekti, v njih se prvič pojavijo tudi večje količine ledu, ne le snega, tako da lahko upravičeno že govorimo o ledenih breznih (Romekovo brezno na Križkih podih). 6. »Velika« brezna Posebno skupino sestavljajo t. i. »velika« brezna - to so objekti, globoki preko 100 m. Seveda ta dimenzija ni pogojena z naravo votline same, ampak je konvencionalna (dogovorjena), saj je to predvsem tehnična meja, ki jo upo- 272 Andrej Kranjc, Tipi kraških votlin v Triglavskem pogorju 17 števamo največ pri razllikavah, športnih podvigih in seznamih najglobljih votlin. V tem primeru ne morem govoriti o posebnem tipu brezen, pač pa je njihova posebnost, ki jih ločuje od ostalih tipov, prav njihova izjemna globina in so torej izjeme in je kot take najbolje obravnavati vsak primer zase. V Triglavskem pogorju so do sedaj znana le tri taka brezna. Po nastanku so lahko različna, vsekakor pa so morali biti tako pogoji za na&tanek kot za ohranitev ugodni. Naj- globlje med temi brezni je Brezno pri gamsovi glavici (z globino 444 m je naj- globlje brezno v pravem smislu v Jugoolaviji) (J. Pirnat & T. P 1 a ni na 1974, 52-53). V spodnjih delih brezna je stalen potoček, ki ga napaja voda, ki pronica s površja v okolici brezna, vendar je težko reči, ali sodi objekt k vodnim ali suhim votlinam. V vhodnem delu se kljub relativno nizki legi (1610 m) stalno zadržuje sneg (T. Jenc 1971, 14). o~talih dvoje velikih brezen leži v nadmorski višini okoli 2400 m, v soseščini Tr~glavskega ledenika. To sta 280 m globoko Triglavsko brezno in 200 metrsko Brezno II pri totalizatorju. Za oba objekta je značilen stalen sneg v vhodnem, v notranjih delih pa velike množine ledu. Pod- zemeljski prostori teh brezen so često izdolbeni deloma ali v celoti v ledu, kar onemogoča ugotavljanje oblike votline, kot tudi njenih dimenzij, v kamnini (I. Gam s 1962). Bistvena razlika teh dveh brezen od Brezna pri gamsovi gla- vici so predvsem velika brezna v notranjosti, tako po globini kot po premeru, med.tem ko je Brezno pri gamsovi glavici sestavljeno iz številnih manjših stopenj in ozkih prehodov v razpoki. Poleg zgoraj navedenih treh »velikih« brezen so na obravnavanem območju znana še tri brezna, ki jih bo morda nekoč mogoče prištevati k tej skupini: Ledena jama II in III na južni strani Studorja ter Brezno na Toscu. Prva sta vodoravna rova, ki se končujeta v ~teni velikih, še nepreiskanih brezen s stalnim ledom, Brezno na Toscu pa ima navpičen vhod in je le po padcu kamna mogoče sklepati na večjo globino. Zaključki V Triglavskem pogorju so torej trije glavni tipi kraškich votlin, ki so po- drobneje razdeljene na 14 podtipov: l. Vodne jame - takorekoč vse so izvirne, ponornih sploh ni. Pojavljajo se v glavnem v obrobju pogorja, v dolinah in spodnjih delih gorskih pobočij (pov- prečna nadmorska višina 840 m). To so največji objekti obravnavanega področja, tako v povprečju (100 m dolgi) kot tudi abwlutno - preko 10 km rovov v Po- loški jami. Pač pa je te skupine zelo malo, saj predstavljajo te jame le 7 °/o od skupnega števila vseh raziskanih kraških votlin. 2. Suhe jame zavzemajo večji delež celotnega števila - 32 °/o. Leže v večjih nadmorskih višinah (v povprečju 1650 m n. m.), so razmeroma majhne (po- vprečna dolžina 32 m), vmes je veliko ledenic in snežnic (40 °/o). Pomen tega tipa je predvsem za preučervanje razvoja reliefa Triglavskega pogorja oziroma tam- kajšnjega krasa, saj w te oblike pravzaprav »fosilne-« - ostanek nekega obdobja, ko so bili speleogenetski pogoji v zdajšnjem Triglavskem -pogorju drugačni od današnjih in so te votline rezultat funkcij, ki jih danes ne morejo več izpol- njevati. 18 Acta carsologica 273 18 Acta carsologica VII, 1976 3. Brezna so najznačilnejša speleološka oblika Triglavskega pogorja, kar potrjuje njihovo število (61 'O/o celotne količine), predvsem pa so značilnost vi- sokogon,kih planot, nad zgornjo gozdno mejo, koder je njihov delež sledeč: Triglavski podi z Doličem in Hribaricam1 Komna z Dolino triglavskih jezer Fužinarske planine Spodnje Bohinj1ske gore alpske doline - 771()/o 72 '9/o 57 O/o 570/o O 0/o Vsa brezna so suha, brez vodnih tokov, prevladujejo majhni, plitvi objekti (povprečna globina 22 m). Prevladujoči morfološki obliki med brezni - raz- širjene razpoke in »vodnjaki« - sta obenem razlaga za tako majhne dimenzije, saj so razpoke bodi&i preo~e ali pa zamašene s snegom, da nadaljnje prodiranje ni mogoče, vodnjaki pa so zamašeni bodisi s snegom ali pa z gruščem - posle- dica intenzivnega mehanskega razpadanja kamnine v visokogorskem podnebju. V kolikor pa so brezna odprta globlje v osr,čje masiva, takih je &icer le dober en odstotek, imajo vse možnooti, da jih štejemo med >>'Velika« brezna največjih dimenzij. V kratkem lahko ponovim, da je za Triglavsko pogorje značilna množica zelo majhnih votlin, vmes ;pa nekaj redkih, zato pa tem pomembnejših velikih objektov - ravno v alpskem svetu so tako pri nas kot tudi v tujini nekateri izmed največjih jamskih si&temov - tako Pološka jama, najgloblja in ena izmed najdaljših jam v Jugoslaviji - kot tudi najgloblja brezna (Brezno pri gamsovi glavici). Sicer pa je splošna speleološka označba Triglavskega pogorja dokaj enostavna: z naraščanjem nadmorske višine padata tako delež vodoravnih jam kot tudi povprečna velikost votlin, obenem pa z nadmorsko višino temu ustrezno naraščata delež brezen in število votlin, zapolnjenih s stalnim ledom in &negom kot tudi sama gostota kraških votlin. Resume TYPOLOGIE DES OBJETS SPELEOLOGIQUES DANS LE MASSIF DE TRIGLAV (ALPES JULIENNES) Les objets speleologiques presentent les formes principales d'une region karstique. D'apres leurs types nous pouvons determiner les differentes types de regions karsti- ques. Sur la base de typologie des objets speleologiques faite pour les petites regions on peut obtenir les caracteristiques pour les regions plus grandes et faire la com- paraison parmi les regions differentes. Les etudes de ce genre sont assez rares dans la litterature. Pour la Slovenie il faut mentionner »Les caracteristiques speleologiques du karst slovene<• (l. Gam s 1965), pendant que les regions plus petites on ete traitees par J. Kunaver (1969) (Massif de Kanin), P. Ha bi č et A. Kranj c (1974, Karst de la Carniole Interieure et des Alpes Juliennes) et S. K 1 ep e c (1970, Bela Krajina). 274 Andrej Kranjc, Tipi kraških votlin v Triglavskem pogorju 19 L'extension de la region traitee est le mieux visible sur la fig. l. Elle contient la partie centrale des Alpes Juliennes, sectionee en plusieurs massifs et plateaux differents. On est deja tellement habitue a la differentiation des objets speleologiques en grottes et gouffres que je l'ai conserve malgre son inaptitude pour le traitement statistique. Comme il n'y a pas des normes exactes pour distinguer les grottes des gouffres (sauf par la forme d'entree laquelle n'a pas grande valeur) j'ai pris le coeficient (Kr) de la longueur contre la profondeur d'un objet speleologique. Les objets avec Kr plus petit de 1,0 appartiennent aux gouffres, les autres aux grottes. Ce principe a encore beaucoup des imperfections, mais un avantage aussi - important surtout pour les calculs - la delimitations entre les grottes et les gouffres est strictement definie. On connait tous ensemble dans la region traitee 271 objets speleologiques (Archive d'Institut karstique a Postojna), dont 40 n'ont pas assez de donnees pour le traitement statistique, alors ils nous restent 231 objets speleologiques; 61 O/o des gouffres et 39 °/, des grottes. On apen;oit une tendance generale de la diminuation de nombre des objets avec l'augmentation du coeficient Kr. Pour la base de la typologie j'ai utilise la typologie proposee par l'UIS (M. A ude tat & H. Trim me 1 1966) avec supplement de 2 types nouveaux. Dans le massif de Triglav on trouve les types suivants: Grottes - l. actives - a) emergences perennes b) emergences temporaires recoupant une circulation perenne c) emergences temporaires recoupant une circulation temporaire d) orifice non fonctionnant, recoupant une circulation perenne 2. fossiles - a) fossiles (seches) b) glacieres ou avec la neige permanente Gouffres - l. fossils - a) fossils (seches) b) avec la glace ou la neige permanente Comme il y a de plus des gouffres fossils (60 il/o) cette typologie ne suffit pas, alors je l'avais combine avec morphologie et genese (M. A ude tat 1968). Les types des gouffres sont les suivants: a) les diaclases simples b) les puits verticaux simples c) les puits situes sur des intersections des diaclases d) les dolines avec les puits e) les puits paralleles f) les grands gouffres Dans le massif de Triglav 3 types principaux des objets speleologiques predo- minent: l. Les grottes actives (avec les cours d'eau - presque toutes sont les grottes-sources, il n'y est pas des grottes-pertes. Pour la plupart elles sont situees sur le rebord du massif, dans les vallees et dans les parties basses des flancs des montagnes (altitude moyenne 840 m). Elles representent les objets les plus grands de la region en moyenne 111• 275 20 Acta carsologica VII, 1976 (100 m de la longueur) et absolument (plus de 10 km des galeries dans Pološka jama). Mais leur nombre est petit, elles occupent seulement 7 O/o des objets speleologiques connus de cette region. 2. Les grottes fossiles (seches) sont presentees en 32 O/o du numero total. Elles sont situees plus haut que les precedentes (en moyenne a 1650 m), elles sont assez petites (en moyenne 32 m de la longueur), parmi eux il y a beaucoup des grottes glacieres et avec la neige (40 %). Ce type est important pour les recherches morpho- logiques du massif de Triglav et son karst, parceque cettes grottes sont »-fossiles« au sens stricte, representant les restes d'une periode dans laquelle les proces speleo- genetiques ont ete assez differents des actuels. 3. Les gouffres sont la forme speleologique la plus typique au massif de Triglav - cela est prouve par leur nombre {61 O/o de tous) et ils sont principalement caracte- ristiques pour les plateaux alpins au-dessus de la limite superieure de la foret: il y a 77 O/o des gouffres sur »le plateau de Triglav« avec le Dolič et Hribarice, 72 O/o sur plateau de Komna et dans la Vallee des lacs du Triglav, 57 O/o sur les alpes de Fužina et dans des »Spodnje Bohinjske gore« - et dans les vallees ils n'existent pas. Tous les gouffres sont secs, sans cours d'eau, en majorite des petites dimensions (la profondeur moyenne de 22 m). Les formes les plus repandues - diaclases et puits simples - presentent la cause des petites dimensions; les diaclases sont trop etroites ou bouchees par la neige, tandis que les puits sont bouches par la neige ou par l'eboulis (alteration mechanique poussee dans le climat de haute-montagne). Si les gouffres sont ouverts a l'interieur (1 O/o seulement) ils ont toutes les possibilitees d'etre les »grands gouffres« des dimensions impressionantes. On peut resumer que la caracteristique speleologique du massif de Triglav est une grande quantite de petits objets speleologiques et peu plus grands, mais ceux-ci tellement plus importants (l'un des reseaux les plus longues de la Yougoslavie - Pološka jama - et un des gouffres les plus profonds - Brezno pod gamsovo glavico - se trouvent dans les Alpes Juliennes, dans le massif de Triglav). D'autre part la caracteristique est assez simple: avec l'augmentation de l'altitude la proportion des grottes horizontales diminue ainsi que leur dimensions moyennes, tandis que vers le haut augmente la proportion des gouffres et le numero des objets bouches par la glace et la neige. Literatura A ude tat, M. & H. Trim me 1 1966: Signes conventionnels a l'usage des speleo- logues. Stalactite 16/3, 75-125. La-Chaux-de-Fonds. A ude tat, M. 1968: Repartition des cavites du Jura suisse franc;ais par groupes morphologiques. Actes du Iverne CIS, 3, 391-400. Ljubljana. C o 1 in, J. 1966: Inventaire speleologique de la France I, Departement du Jura. • 1-307. Paris. _ C r e a c ' h , Y. 1967: Inventaire speleologique de la France II, Departement des Alpes- Maritimes. 1-349. Paris. C vij i c, J. 1960: La geographie des terrains calcaires. Monographies SANU 341, 1-212. Beograd. Fin k, M. H. 1968: Versuch einer Typisierung von Karstgebieten in Niederčisterreich. Actes du rveme CIS, 3, 441-444. Ljubljana. Gam s, I. 1962: Triglavsko brezno. Naše jame 3 (1961), 1-17. Ljubljana. 276 1 Andrej Kranjc, Tipi kraških votlin v Triglavskem pogorju 21 Gam s, I. 1962: Ivačičeva ledena jama pod Kredarico. Planinski vestnik 62,/7, 296-300. Ljubljana. Gam s, I. 1964:· Raziskovanje jamskih oblik in nastanka jame. Jamarski priročnik, 7-49. Ljubljana. Gam s, I. 1965: Speleological Characteristics of the Slovene Karst. Naše jame 7, 41-50. Ljubljana. Gam s, I. (uredn.) 1973: Slovenska kraška terminologija. Kraška terminologija jugoslovanskih narodov, knj. 1, I-76. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1974: Osnovna speleološka karta, Vrhnika 4 (a, b, c, d) 1 : 50 000. Tipkopis, 1-136, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Habe, F. 1972: Nekatere speleološke značilnosti osamljenega krasa Slovenije. Naše jame 13 (1971), 45-53. Ljubljana. Habič, P. 1962: Nekaj rezultatov speleoloških raziskovanj med Planinskim poljem in Ljubljanskim Barjem. Naše jame 4/1-2, 3-8. Ljubljana. Habič, P. 1964: O podzemeljskih ledenikih na Nanosu. Naše jame 5 (1963), 19-29. Ljubljana. Habič, P. 1969: Hidrografska rajonizacija krasa v Sloveniji. Krš Jugoslavije, knji. 6, 79-91. Zagreb. Habič, P. & P. Kri vic 1972: Nova odkritja v Pološki jami. Naše jame 13 (1971), 98-108. Ljubljana. Habič, P. 1974: Osnovna speleološka karta, Vrhnika 1 (a, b, c, d) 1 : 50 000. Tipkopis, 1-126, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Habič, P. & A. Kranjc & R. Go spod ari č 1974: Osnovna speleološka karta Slovenije. Naše jame 15 (1973), 83-98. Ljubljana. Jenc, T. 1971: Razpoznavni znak: gamsova glavica. Bilten JS PDZ (ciklostil), 12-18. Ljubljana. Jennings, J. N. 1971: Karst. 1-152. Cambridge (Mass.) and London. Kenda, I. 1974: Osnovna speleološka karta, Vrhnika 3 (a, b, c, d) 1 : 50 000. Tip- kopis, 1-168, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. K 1 epe c, S. 1970: Nekaj rezultatov jamarskih raziskav v Beli Krajini. Naše jame 11 (1969), 51-56. Ljubljana. Kranjc, A. 1963: Speleološke raziskave v gorah. Bilten JS PDZ 1 (ciklostil), 3-6. Ljubljana. K r a n j c , A. 1972: Osnovna speleološka karta, Tolmin 2-d (1 : 25 000). Tipkopis, 1-144, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Kranjc, A. 1974: Osnovna speleološka karta, Cerknica 2 b (1 : 25 000). Tipkopis, 1-54, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Kranj c, A. 1974: Osnovna speleološka karta, Cerknica 2-d (1 : 25 000). Tipkopis, 1-47, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Kunaver, J. 1961: Brezno pri Medvedovi konti na Pokljuki. Naše jame 2 (1960), 30-39. Ljubljana. Kunaver, J. 1969: Speleološke raziskave v Kaninskem pogorju. Naše jame 10 (1968), 69-81. Ljubljana. L e š e r , M. 1961: O speleoloških raziskovanjih na visokogorski planoti Komni in soseščini. II. jug. spel. kongres. 121-122. Zagreb. No v a k, D. 1961. Kiklopovo oko. Planinski vestnik 61/7, 333-334. Ljubljana. No v a k, D. 1962: Nekaj rezultatov hidrogeološkega in speleološkega raziskovanja v Triglavskem narodnem parku in njegovi okolici. Varstvo narave 1, 35-44. Ljubljana. No v a k, D. 1963: »Vodnjak« - značilna oblika visokogorskega krasa. 3. jugosl. speleol. kongres, 131-137. Sarajevo. Pirnat, J. & T. P 1 a ni na 1964: Brezno pri gamsovi glavici v Julijskih Alpah. Naše jame 15 (1973), 47-55. Ljubljana. Rena u 1 t, Ph. 1970: La formation des cavernes. 1-126. Paris. 277