s*
Justice
ri9ka Domovi na

F0R6I6N IN
ONLY
MOMONOMWIPANn
CLEVELAND 8. O, MONDAY MORNING. MARCH 28. 1949
LETO LI.-VOL. LI.
1 Z SLOVENIJE
Konferenca levičarjev v New Yorku — Pisatelj Cousins nastopil — Ame-
POROKA. — Dne 20. febr. sta se poročila v Trstu gdč. Mihaela Bitežnik in g. prof. Habjan iz Trsta. Nevesta je hčerka g. dr. Josipa Bitežnika. Naše iskrene častitke!	•
NOVI KOMINFiGRMOVCI. — Zaprli so V Ljubljani znano ko-njuntetična kulturno delavko Mileno Mohoričevo, ker se je nagnila h kominformi. Iz istega razloga sta v ječi Lado Ko-zak in Luldovik Merzel.
IŽANSKA J ECA. — Palme-tov giad na Igu pri Ljubljani je sgdaj ječa za kominformov-ce. Doslej so 'bili tam taki re-akcijonarji, ki so bili obsojeni na prisilno delo. Te so prestavili v Kočevje, na Ig pa naselili kominformovce, ki so sedaj bolj nevarni kot reakcija.
KOMINFORMOVCI so vedno bolj živahni. Ne počenjajo še nikakih zunanjih akcij, le notranje se organiziraj o1. A prav to daje misliti titovcem in jih skrbi. Nihče več nikomur zaupati ne more, ker komunisti drug za drugega me vedo kakšen je kdo. Partijci so zelo zbegani. Žive y atmosferi popolnega medsebojnega nezaupanja. To se pozna v državnem aparatu. Vedno bolj pro-P&d&.	- • ‘	;
KONTROLA. To je sedaj
jef&jlJi je vedno več kontrole, ker vedno bolj kradejo in. vedno bolj sabotirajo. Ker so začeli krasti tudi kontrolorji, a kontrolorji so bili sami imenitni komunisti, so jim postavili nad-kontralorje, ki naj ugotove a-li kradejo kontrolorji zase ali morda za kako skuipino komin-forme. Dokler n'i kominform-ske primesi lahko kradejo, saj imajo 'kontrolo. Blago je seveda strašno drago, ker mora cena nositi tudi krajo in kontrolo in kontrolirano krajo. Zato pa partija poziva na boj za znižanje cen. Ljudje se seveda,sprašuj ej o proti komu naj bi bil ta boj in kdo naj kaj znižuje, ko pa država in 'komunistična partija kulpu'je 'in prodaja vse v Jugo-sla/viij
ŽIVAHNOST PA TAKA. -Mora se reči, da se komunisti mnogo prizadevajo, da bi vzdržali neko živahnost med' svojim članstvom. Letajo po deželi kolt nori, pišejo samo o potrebi organiziranih nastopov in po radiju skušajo delati vsaj neko dobro razpoloženje. Pa vse nič ali zelo malo zaleže. Titov režim se je postaral. Več ne funkcionira. Sestanki komunističnih organizacij niso obiskani, čeprav je prisotnost nekaka javna dolžnost, ki se je je pred kratkim še vsak bal zameriti.
Sestanki in zborovanja so ali klaverni ali pa se ižpremene v burne proteste proti režimu.
KDAJ BO VOJSKA? Komunisti po sestankih napovedujejo, da bo vojska zelo hitro. V Ribnici je bil itak sestanek in sam okrajni odposlanec je poročal. Bil je to še kar zanimiv sestanek in tovariš odposlanec se je lotil zunanje politike. Dejal je, da bo 'kmalu prišlo do vojne, da pa se ni treba nič bati. Amerikanci ne bodo mogli metati atomskih bomb, ker je med njimi že tolika saboterjev, da bo prva bomba padla na a-merlške kapitaliste same. To modrost ponavljajo titovski govorniki po vseh sestankih. .
ZAPUŠČINSKA RAZPRAVA. — Meseca ma'rca v letu 1948 je umrl v Ribnici posestnik Franc Lesar. Njegova dva sinova Jože in Matija in hčerka Ivana sa bili domobranci, so se ob prevratu podali v begunstvo, so bili iz Vetrinja vrnjeni nazaj v Jugoslavijo in so jih tam komunisti pobili z drugimi vred. Nazadnje so jih videli žive v Teharjih pri Celju. Ker pokojni posestnik ni naipraivil nika-kega testamenta, je bila zapuščinska razprava o dedovanju po zakonu. Vabljeni sta bili samo žm tgpkriuteg« Ivana in
ti delež odtoči tudi sl__
Jožetu iin Matijou ih hčeri I-vani. Mati ni hotela pristati, ker je vedela, da bodo ti deleži potem prišli v državno last in se je uprla, češ da so bili ti trije pobiti kot domobranci. Priče so potrdile kar je povedala mati. Sodnik je priče ozmerjal, da so saboterji in zapisal v zapuščinsko polo: Matija, Jože in Ivana so bili prejel j ani leta 1945 v Jugoslavijo a tistega dne niso preživeli.
Leahy odšel v pokoj
Washington, D. Ci — Nenadoma je zbolel general Dwight ■ Eisenhouer, dobil je zastrup-rika protestira proti komu-1 ]jenje črevesja. Zdravniki so nističnim agentom	m odredili popolen mir.
„	,, ,	_	, ,	) Admiral William D. Leahy
New York.— Levičarska kon- .p^j 9 svojega mesta kot šef erenca za svetovni mir v New štab& j pred,sedln5ku. Truma. Yorku, je doslej potekla dosti nu To je m	me-
mmno. Delegat, raznihi skupin u ga je generaI Leah izza železne zavese m drugi so lmel in ga najbrže m njim ne
v svojih govorih deloma P*>-bq imel noben oficir več. Pred-krrto deloma naravnost napa-ldnJk RooseTC,t je t(> me9to dali Ameriko, ji očit^li *mP«-|napravji z a2!irom na vojne raz. njalizem m hujskanje na V°J-;mete no, vendar sci še kolikor toliko I '	p
skrbno izbirali besede. Eden ■»	• j. «______»
izmed ameriških govornikov, | nOlHUMStl SO PflOfOV' urednik Norman Cousins pa je
Amerika in mir sveta
Eisenhower zbolel
Pred odhodom iz Londona v Bel-grad je izjavil jugoslovanski delegat Bebler, da Titova vlada pričakuje, da se bo pritisk Moskve proti njej v prihodnjih mesecih še poostril. Dejal je, da bo gotovo pritisk dobil še druge oblike, ne le samo gospodarsko nagajanje in nasprotovanje. Vlada Tita se tega zaveda in je pripravljena, da se brani, ker smatra, da je njeno stališče pravilno tako z ozirom na jugoslovanske narode, kakor tudi s stališča brezuspešen.
bil edini, ki je odkritosrčno branil ameriško stališče. Povedal je rdečkarskim delegatom v obraz, naj se ne čudijo, da A-merika napraim njim ni tako prijazna in ljudstvo ne tako gostoljubna, kolt je navadilo na-pram vsem gostom. Amerika smatra, da je ta konferenca prikrita zadeva 'komunističnega gibanja. Komunistično gibanje tu v Ameriki je majhna, osovražena, n e a m e rikanska skupina. Amerikanci ljubijo svoj način življenja, svojo demokratično ureditev jn se boje, da bi jim komunisti hoteli vsiliti svojo družbenoi ureditev: Zato so neprijazni naipram vsem zagovornikom komunistične ideje. Atmerikanci so srečni v svojem in žele, da jih tuj
Ijali prevrat v Ameriki
Priča popisuje razmere v komunistični stranki — Eisler je vodil
New York. — Sodišče, ki vodi proces proti voditeljem ameriške komunistične stranke, je zaslišalo Louis F. Budenza, bivšega urednika Daily Worker in sedanjega profesorja na Fort-ham univerzi. Budenz je popisal1 razmere v komunistični stranki, zlasti pa borbo med milejšo skupino, ki jo je xodil Earl Browdeli' in ostrejšo revolucionarno skupino, 1(1 ji je ma-Čeljeval obtoženi Gerhard Eisler. Browder je 'bil izključen iz komunistične stranke, ker je zastopal stališče, da naj komunistična 'stranka nastopa strogo
fj|
Borba proti Titu ostrejia
Bebler napoveduje hude napade v prihodnjih mesecih - Macedonia je tudi v igri
London, Vel. Britanija. —• marksističnega nauka. Bebler je
dejal, da je zelo mogoče, da je Sovjetska Unija odobrila načrt za Veliko Macedonijo, da pa bo ta načrt, v kolikor se Jugoslavije tiče, propadel. Na koncu je Bebler dodal, da bi se jugoslovanska komunistoma stranka kaj rada vrnila v kominformo ali drugo slično vzajemnostno komunistično organizacijo, če bi
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Klub Ljubljana—
Redna seja kluba Ljubljana se bo vršila v torek ob 7:30 v Slovenskem domu na Recher Ave.
Zgubljena denarnica—
V okolici St. Clair - Norwood, je bila v noči od zadnjega petka na soboto zgubljena denarnica s precejšnjo vsoto denarja. Pošten
Nenamnosti avstrijskih Nemcev
Celovec, Avstria. — Koroško niso Avstrijci bili tisti, ki so po-
nemško časopisje se še naprej razpisuje proti Slovencem. Tak duh veje iz tega pisanja, da je človeka groza, če pomisli, da to pišejo ljudje, ki so doživeli posledice nacistične diktature in nacističnega nemškega šovinizma, pa so kljub temu vse osnovne linije nacizma obdržali. Brezvestna je njihova propaganda in napram Slovencem tako krivična, da bo morala zopet avstrijske Nemce doleteti kazen za take krivičnosti. Sedaj gte-do tako daleč, da trdijo, da zato ne morejo dati Slovencem na Koroškem avtonomije, ker je. Višinski nekdaj rekel, da je manj-
ta pripoznala, da je vsak boj	naJ bo tako dober in po-
proti jugoslovanski komunistični stranki pod vodstvom Tita
kliče telefon UT 12566. Dobil bo primerno nagrado.
V bolnico je odšla—
Radi nujne operacije jeimora-la oditi v bolnico Mrs. Frances Cercek iz 10002 Anderson Ave. Leži v St. Vincent Charity Hospital soba št. 203. Prijatelji, ki jo žele obiskati, bodo zelo dobrodošli.
UNESCO—
Ta teden bo Cleveland mesto svetovne pozornosti. Zborovanje vzgojne znanstvene in kultubne organizacije Združenih narodov, ki se kratko označuje s črkami UNESCO, bo dogodek svetovnega značaja. Vseh delegatov bo nekaj nad 3 .tisoč. 46 narodov bo zastopanih.
Počastitev JIfr. Gregoricha— Snoči so priredili čltsni Ame-
bijali Slovence še komaj par let tega. Saj ni še uvela prva trava nad grobovi mnogih avstrijskih žrtev slovenskih, pa se upa avstrijsko časopisje uganjati moralno hinavščino poleg živih staršev, vdov ni sirot pokojnih, ki jih je pobila avstrijska solda-teska pod znamenjem kljukastega križa. Znano je, da noben Nemec ni bil zadnjo vojsko v Sloveniji tako krut okupacijski vojak kot je bil avstrijski Nemec. Noben Nemec ni bil tako
zagrizen in besen hitlerjevec kot L^egiTe-^e ShoreTort
Trt M ta
Če že morajo imeti kontrolo najemnine, naj jo ima vsako mesto zase, ne pa država ali celo zvezna vladat V vsakem mestu je drugačen stanovanjski položaj.
Truman in Lausche uvideva-ta, da ni dovolj, če sta člana Stranke, amlpak bi morala znati stranko tudi voditi.
Vojskovodja, ki ne »na ali ne more voditi svoje annade, dober kvečjemu za oenike pobi rat.
Penzije veteranom
Poslanec Rankin predložH nov načrt, ki bo sprejet
Washington, D. C. — Poslanec John Rankih, je takoj naslednji dan potem, ko je bil njegov zakon za ipoikojnino veteranom ippslan nazaj v odbor, predložil nonr načrt zakona in zahteval, da poslanska zbornica takoj razpravlja o njem. Novi načrt predvideva, da bi dobili pokojnino v znesku 72 do-
ščin. Td morajo delegati razu- Jonarta delanja, ponovne .stav- ^	^ nemiko.žvab.
meti, pa bodo z ameriškimi lju- !f	'skih družin v letih 194M6' Za'
dmi zelo dobro shajali. Ta go- **!«*» tmUaiftčna'to ne morejo dati in nočejo niti
- s* v;™.?”*;
jevoljo in m j .	Amerfei, obtoženi Eisler je Pavicah ker Nemci še ved-
-ico zanikal.	no beže iz Jugoslavije iz Tito-
0	vega raja. Ali ni to perfidnost,
Britanci naj pomagajo ki jo, je zmožen samo s šovini-Aman,Transjordanija. — V>a. zmom pokvarjeni vse-nemški da Transjordanije je formalno!°kuB- Ali ne trpe pod sedanjim zaprosila Veliko Britanijo za po-režimom v Jugos aviji Slovenci moč v boju z Izraelom. Trdi, da neprimerno bolj kot Nemci ali izraelske trupe napadajo trans-!kdorkoli drugi? Ali niso komu-
, v	i >	—! -š« nnLSTi MAitrOlI QlMTAnAAV7 Ali
jordansko južno ozemlje.
Pred hotelom Waldorf-Astoria, pa 'so med izborovanjem bile velike ulične demonstracije proti komunizmu. Veterani, zastopniki preganjancev iz rukih koncentracijskih taborišč in skupine raznih ameriških organizacij, so se zbrale v dolg sprevod. Ljudje so nosili napise proti komunizmu, Stalinu, diktaturam, tiraniji* koncentracijskem taboriščem, tajni po-lici ji in podobno.
lovi vojni minister Sovjetske Unije
Washington, D. C. — Sovjetska vlada je objavila, da je maršal Alexander Vasiljevski postaj vojni minister Sovjetske
larjev na mesec tisti veterani Unije. Dosedanji vojni mini-
it prve svetovne vojne, ki bi do-
dter Nikolaj Bulganin je ostal
kojnino potrebujejo. Za revne se bodo smatrali tisti ki nimajo niti 2 tisoč dolarjev letnega dohodka, če so samski in pe nad 3 tisoč dolarjev tisti, ki so poročeni. V parlamentarnih krogih mislijo, da bo zakon tej Obliki lahko dobil večino in bo hitro sprejet
------o----—
Naš tiskovin ataše mora zapustiti Poljsko
WarSava, Poljska. — Poljska vlada je zahtevala, da se mora odpoklicati ameriški tiskovni ataše pri ambasadi v Varšavi. Poljski zunanji minister je po-
do gostoljubnosti in postal nezaželjen zato, ker je imenoval u„ poljsko kot sovjetsko satelitsko je državo v nekem članku, ki ga je ,j. objavil na poljskem in angleškem jeziku.
kazali, da so revni in zato, po- še vedno podpredsednik vlade.
Kakšen pomen in namen naj bi imela ta sprememba, poročilo ne pove in nobena okoflnost ne da zadovoljive razlage. Verjetno bodo dogodki pokazali kasneje razloge vseh zadnjih sprememb v sovjetski vladi, o-------------------
Predsednik bo doma prihodnji mesec
Washington, D. C. — Pred. sednik Truman je odpovedal vse svoje nadtope v mesecu ar
da so poali vlade tako pritisnili, da ne more nikamor. Spre-
rnagovarjal o zakonodajnem in vladnem delu. Mednarodna situacija ga tudi veže za pisalno mizo. Predsednik pa bo osebno prisostvoval podpisu severno atlantskega pakta.
je bil avstrijski Nemec. Koroški Slovenci gotovo niso več za Titov režim v Jugoslaviji. Vidijo
svojo prav
osnovne človeške pravice zastopstvo, ki mu nikoli jiooblastila niso dali. TO zastopstvo si je vnaprej pokončalo vsako moralno osnovo z deli režima v Jugoslaviji. To je slovenska tragedija. Toda Slovenci s ponosom ugotavljamo, da smo dali med svobodoljubnimi narodi sorazmerno največji krvni davek v borbi proti komunizmu in sedanji jugoslovanski diktaturi in si prepovedujemo, da bi v nas metal kdo . zločine komunistov. Najmanj nam pa take očitke more in sme me-
Razne najnovejse svetovne vesti
PRAGA, ČEŠKA. — V Pragi se bo začel proces proti 17 bivšim politikom in državnikom, ki so zbežali iz češke, ker so nasprotovali komunizmu. Med obtoženimi so tudi aktivni člani zadnjih Beneševih vlad in njegovi ambasadorji in ministri. Zastopnik češke pri Zvezi narodov Papanek je poleg veleizdaje obtožen tudi, da ni izročil svojemu nasledniku denarja in drugih mate-rijalnih sredstev, s katerimi je kot šef delegacije upravljal.
“ • • •
LONDON. — Britanska vlada in vlada Norveške sta sklenili, da bosta gojili posebno zvezo gospodarskega sodelovanja med obema državama. V ta namen se bo ustanovil skupen gospodarski odbor, ki bo imel izmenoma svoje seje v Londonu in v Oslu.
št. 273 — prijateljski večer na čast svojemu članu Mr. Rudolfu Gregprlchu, ki je opravljal 27
dvorani, kjer se je zbralo tudi 'nešteto drugih prijateljev in prijateljic Mr. in Mrs. Gregorič. Ravnatelj omizja je bil odvetnik Mr. Mihelich; nastopilo je več govornikov, ki so slavili zasluge bivšega adjutanta Gregoricha. V sredo odpotuje Mr. Gre-gorich, ki je zastopnik pri zavarovalni družbi Life Insurance of Virginia, za en teden na oddih v New Orleans, in sicer na družbine stroške, ker je dosegel najvišje kvote vpisane zavarovalnine pri omenjeni družbi.
KUorKOU urna*’	---- ------- , .
'nisti pobili največ Slovencev? Ali tati avstrijsko časopisje, ker m
----------------— znano, da bi bili avstrijski ali pa ..
celo koroški Nemci kdajkoli dvi- j gnili roko v protest ptoti naci- J stični diktaturi in njenim zločinom nad slovenskim narodom. Tudi proti komunizmu bi Avstrijci sami storili toliko kot nič in bi bili zvesti njegovi sluge. Le srečnim okolnostim se naj zahvalijo, da jih zavezniške sile ščitijo pred komunistično tiranijo. Najmanj, kar naj stofe je, da naj ne greše na ta račun.	1
Nastop sosedov proti
Bevin potuje v U.S.A.
London, Veffika Britanija. — -	Zunanji minister Bevin je od-
WASHINGTON. — Prihodnje dni, ko pridejo zastopniki potoval v USA. Pred odhodom skoao vseh vlad na svetu v USA, se bodo k posebnim sejam sešli je dai izjaivo'
• t • ■ i • ts im n m ?s»	Im TTQ A /In ni nAulni.	.maj
skoh> vsen viau im »vetu v uon, oc	*v	— ——
zunanji ministri Velike Britanije, Francije in USA, da bi poskusili napraviti skupen načrt za večje združenje administracije in gospodarstva vseh treh con zapadne Nemčije in da bi določili svoje ravnanje glede nato, da so zastopniki nemških strank odklonili, da bi sprejeli načrt ustave kakršnega predlaga okupacijska
“Grem podpisat zgodovinski dokument, ki je uresničenje misli, da naj svet vlada trezna pamet in predarek in ne sila. Ko bo pbdpisan, bo ta akt dopove-
H, aa Dl sprejeli načrt u»wwe Aaivioiicjs« yicuiag« vauiinvijon« uu yvwj/uocwi,
oblast v zapadni Nemčiji. Ker sta stališči, zlasti Francije in USA dal marsikomu, da ne more^do-
ji lede uprave in gospodarstva v zapadni Nemčiji zelo različni in si deloma nasprotujeta, bodo zunanji ministri imeli težek posel in njihove odločbe, ki jih morajo kasneje odobriti poedine vlade in parlamenti, zgodovinske važnosti za ves bodoči razvoj.
• • •
«».1»	V mesecu Sr LONDON. — Posvetovanja namestnikov zunanjih ministrov
aicuv lUsavTuv pvavui/i,	— — — —	--—fi —-
ha. Sovjetski zastopnik Zarubin je izjavil, da bo sam odpotoval na sejo glavne skupščine Zvez« narodov v Washington in da bo
jasnil,‘da je iziubiUtaše prari- ^2z nftai P-Pu.ti! to delo svojim namestnikom. Sicer je izjavil, da naj se „ j.	___4,	___.4.1	1.......,	____j...___nieimv odhod ne tolmači kot da Rusuo mirovna pogodba z Avstri-
r*- ■ -j —-------- --- —»-» —	• --
njegov odhod ne tolmači kot da Rusijo mirovna pogodba z Avstrijo ne zanima, vendar je povdaril, da Sovjetska Rusija ni pripravljena kaj popuščati od stališča, ki ga je že ponovno povedal. Zastopniki se niso prav nič približali v vprašanju Jugoslavije in njenih zahtev napram Avstriji, kakor tudi ne glede zahteve po avtonomiji koroških Slovencev.
Atene, Grčija. — Grški minister notranjih de1 Constantin Rendis je dal izjavo, da komunistične stranke Balkana pripravljajo po nalogu Moskve skupno akcijo proti Titu in Jugoslaviji. Vsi trije sovjetski sateliti: Bolgarija, Albanija in Romunija naj bi udarili istočasno v jugoslovansko ozemlje in začeli borbe. Kominformski elementi v jugoslovanski komunistični stranki naj bi se akciji pridružili in začeli prevzemati oblast v raznih delih Jugoslavije in v raznih oblastvih jugostovan-ske uprave.
seči svojih namenov s silo.” ---------------o-------
Žabe vdrle v mesto
Lincoln, Anglija. — Dne 23. marca je cela armada zelenih žab udrla v mesto Lincoln in zapo-sedla vse trge in ulice, stcpnjice in spomenike po mestu. Gospo■ dinje so hitele zapirati vrata in okna proti množici vsiljencev, dotim so možaki organizirali lov in protinapad. Žabe so prišle iz bližnjega močvirja in v$e v en glas kvakale tako', da se je po ulicah slišalo, kot bi nekaj stotin
ntsirih. mninJeon stmr&da.
Kontrola stanarin bo podaljšana za 15 mesecev
Washoington. — Zastopniki poslanske zbornice in senata so se sporazumeli, da naj se kontrola stanarin podaljša za 15 mesecev. Ta sporazum bo verjetno vzakonjen pred 81. marcem, ko I>oteče sedanji zakon.
Danska odobrila pakt
Kopenhagen, Danska. — Danska poslanska zbornica je odobrila vstop Danske med podpisnice Severno Atlantskega pakta. Vsi poslanci so glasovali za, le eden se je glasovanja vzdržal in
ofidom lik ni Kiln via oaii
g:|g| Ameriška Domoviima


•orsaau	-**•
(JAMES DEBEVEC, Editor)
1117 St. Clair Are.	HEnlanon MM	Cleveland I, Ohia
Published dalij except Saturdays, Sundays and Holidays
za svoje neštete zločine pred sodišče! Oni sede v zvezni vladi in zvezni skupščini, po republiških vladah in skupščinah ter pod vodstvom samozvanega “maršala,” bivšega cerkvenega tatu, Josipa Broza-Tita neusmiljeno kradejo, ropajo in more.
MARCH
•n m m Miiw m ta
1 1 3 4 5 6 7 8 9 io n n 1314 15 £ 17 |8 19 2021 22 3242$ 26 1728293031
NAROČNINA
Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
isnumnMirHHMiinmirew«
SESEDA IZ KAIOOA
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 61 Mon., March 28,1949
Pod Titovo piramido
Sam Kidrič je moral priznati, da otroci v Jugoslaviji le na papirju dobe dnevno 35P gramov kruha, mesečno 700 gramov sladkorja ter 400 gramov maščob. Pravtako je priznal, da stari upokojenci sploh niso dobili obleke obutve in drugih potrebščin, da je pri kmetih ostalo za poldrugo milijardo dinarjev trgovinskih bonov po vezanih cenah, za katere v trgovinah niso mogli ničesar dobiti.
Njegovo priznanje, da je razlika med podatki o robi in hrani, ki jih daje državna statistika in pa mnenjem potrošnikov in gospodinj-ogromna, ne vzbuja pač nikakršnega dvoma. Ravnotako se ne čudimo, da je moral Tito ugotoviti, da hodi ljudstvo z mrkimi pogledi okoli silosov, kjer so shranjene državne, rezerve za slučaj suše, toče in povodnji. (V resnici za slučaj vojne!)
Kje naj po mnenju komunističnihi mogotcev in na-predno-gospodarskih” planerjev leži krivica za vso nesrečo?
Tito sam vali krivico na birokratizem, razsipništvo in nepravilnosti, ki vladajo v vrstah komunističnega državnega aparata.
Kidrič trdi, da je vsemu kriva organizacijska slabost in nesposobnost državnega aparata, ker ne zna pravilno razdeliti in pravočasno dostaviti robe. Nei upošteva celine, temveč deli robo prijateljem in prvenstveno najbližjim (Bog ve, če je tudi kaj korupcije?!) Kmetijski plan je izpolnjen s 102%, industrijski s 103%. Kidrič pravi; roba je tu, zra-~ven pa omenjaj da ljudje na odrezke niso mogli dobiti čevljev, obleke, mesa, maščob itd. Kako je kaj takega mogoče
pojasnjuje “drug” Neškovič. On navaja, da so se v državni aparat zatekli kapitalistični agenti, špiofti in saboterji, ki vodijo organizirano uničevanje državnega premoženja,-Tako je n. pr. na državnem posestvu Čoka poginilo 59 merjascev, 700 prašičkov, 117 jagnjet in 8 konj, na državnem posestvu Belje pa je poginilo 2,747 prašičev in je segnilo 350 vagonov sladkorne pesa. Okrajni ljudski odbori na Hr-vatskem so pred državno oblastjo skrili 3,809 vagonov pšenice, 55,800 kg olja, 9,000 kg svinjske masti. Okrajni ljudski odbori v Črni gori so “na črno” porabili 32,341 kg maščob. Okrajni odbori v Macedoniji so prikrili 4,391 ton mesa. Pekarije ljubljanskega mestnega odbora so samo v enem mesecu prodale na “svobodnem” trgu nad 10 vagonov ra-cionirana moke itd., itd. (Vse to je kontrolna komisija od krila. Česa vsega pa ni?!).
Kako naj se popravi to nesrečno gospodarsko stanje, i katerega so komunistični mogotci privedli naše ljudstvo?
Kidrič pravi, da morajo utrditi, razviti in razširiti mestne, tovarniške in delavske ekonomije. Torej po parkih, okoli tovarn in delavskih hišic naj rešijo problem lakote? Oskrbo delavcev morajo izločiti iz pristojnosti okrajnih trgovskih poverjeništev, ki skrbe le za lenuhe, neproduktivne in špekulantske elemente. Kulakom (kmetom), ki imajo 13% dohodkov, morajo odmeriti 40% davkov, jim do skrajnosti omejiti nabavo ptrebščin po vezanih cenah in jih tako uničiti ter nagnati v zadruge (kolhoze). “Kulakom” so že v novembru in decembru 1948 prisilno odvzeli nad 300,-000 svinj oddali v državna pitališča. Radi izborne organizacije jih je tam mnogo poginilo, še več pa popolnoma shujšalo. Mobilizirati morajo ves partijski aparat, ki naj odpravi slabosti v gospodarski organizaciji. Tako Kidirč!
Mi pa pravimo: Komunisti so dokazali, popolno nesposobnost, privedli nekdaj tako bogato Jugoslavijo na kant! Odstranite nepismeno gozdno svojat od državnih korit! Dajte ljudstvu svobodo, kmetu zemljo, trgovcem svobodno trgovino in gospodarskim Strokovnjakom državno gospodarstvo v roke, pa bo v Jugoslaviji zopet vsega dosti! S cest in ulic bodo izginile sence sestradanih) sužnjev in zopet se bo razlegala pesem in smeh) nekdaj veselega ljudstva!
Kaznilnicam doziduje titovska oblast nova nadstropja, še preostale gradove spreminja v zapore, gradi vedno več koncentracijskih taborišč za prisilne delavce. FLR Jugo-, slavija ima 22 krat več pripornikov, kot jih je imela stara "reakcionarna” Jugoslavija. “Krivična in gnila” kraljevina Jugoslavija ni obsodila nikogar na smrt zato, ker je bil komunist. Titovina pa je poslala na morišče že sedemkrat toliko svojih političnih nasprotnikov, kot je imela v stari Jugoslaviji KPJ organiziranih komunistov, Tito trdi. da so postali škodljivci naroda in njegove lastnine tisti, ki branijo svojo last pred ropom in tatvino in za njih se zidajo nove ječe. Ža splošno kriminaliteto pa pravi, da je v današnji "bogati” FLR Jugoslaviji daleč manjša, kot v stari Jugoslaviji. kjer da je bilo zaradi nizkega življenjskega standarda mnogo kriminalcev. — Pri tem bi mi dodali le to, da je v stari Jugoslaviji delavec za svoj mesečni zaslužek lahko kupil 500 kg. bele moke ali pa 5 “Tivar” oblek danes pa kupi lahko le 20 kg bele moke in niti ne 2 metra blaga.
Ne, kriminaliteta ni padla! Pač pa lopovi ne pridejo
Glas iz Kansas City
Kansas City, Kans. — Skoro ne vem, kako bi pravilno opisal dneve sv. misijona, ki smo ga imeli v naši fari in obenem tudi 40 urno pobožnost. Vse dneve misijona so ljudje kaj pridno ln v velikem številu prihajali k službi božji.
č. g. p. Madic iz Lemonto je imel pridige v slovenščini in angleščini. O, kako smo se počutili mi starejši, ko smo zopet culi božjo besedo v svojem materinem jeziku. Med tem časom so naša dekleta tudi pridno prodajala razne spominke za blagoslovitev v spomin na sv. misijon.
Cerkev je bila nad vse krasno ozaljšana pod vodstvom čč. sester, da je res vse izgledalo kot
raju. Vsa čast Vam, čč. sestre, Bog Vam plačaj za ves Vaš trud. In kaj naj rečem- o šolskih otrocih, ki so tako lepo izučeni? V resnici, so izgleda-li kot mali angelčki v procesiji, niti Iza las se ni nobeden zmotil. Ob siklepu pa so prišli v procesiji možje ln fantje, člani društva Najs. Imena, z gorečimi svečami; potem fantki in deklice v belih oblačilih in deklice so trosile cvetlice pred Naj-svetejšim. Za temi so prišli ministrantje, nato ipa člani organizacije Kolumbovih vitezov in duhovščina. Na koru so se oglasile orgle in pevci so prepevali v slovenskem jeziku prelepe slovenske cerkvene pesmi. V resnici smo se počutili kakor bi Mii že v nebesih.
Marsikaterem« ae-je potožila solza ganotja po licu. Vsa čast za tako ubrano petje gre č. sestri Sabini, ki je obenem orga-nistinja naše fare že več let. Tako tudi drže skupaj našo mladino, da gre vse lepo v redu naprej. Imamo pa tudi res izbrane glasove pri našem zboru, da prekašamo celo druge fare. Pri zboru je tudi nekaj starejših mož, ki prepevajo že nad 25 let. Hvala vam vsem in le tako naprej!
Ko smo tako zaključili
iHHHWIIIIHIIHHHHWHHWIMIIUMUlimHI
pri društvu stroške, kajti odborniki ne bodo delali zastonj in kadar imamo mrliča, 30 tudi stroški, ki jih je društvo obvezano plačati. Na veselice nam ni misliti, ker se člani premalo zanimate.
Zato pa vas danes opominjam na sklep glavne seje. Takrat smo sklenili, da bomo na seji v aprilu imeli nekaj posebnega. Večinoma ste že dobili po pošti tikete in vas stanejo en dolpr. Vsakega člana je dolžnošt, da jih proda ali pa Sam kupi, ker je to v našo splošno korist in ne samo nekaterih. če kateri ni dobil tiketov, naj se zglasi pri tajniku ali pa pride na aprilovo sejo, kjer jih bo lahko dobil in morda bo potem dobil še kakšno nagrado — trije bodo gotovo dobili.
Torej, bratje, zavedajte se svoje članske dolžnosti in sezite po teh tlketih, da bo lepši uspeh in vas že sedaj vabim, da se gotovo udeležite seje, ki se bo vršila '18. aprila ob pol osmih zvečer v zborovalni dvorani šole sv. Vida. Z bratskim pozdravom,
Predsednik.
Odkod ime pošta!
Marsikdo se je gotovo že vprašal, odkod prihaja ta mednarodni izraz. Ta beseda prihaja od rimske besede positum ali statio posita, kar je pomen-jalo postajališče za konje ali menjalno postajo za rimsko obveščevalno službo. Danes je pošta ustanova, ki je pod gotovimi pogoji vsakemu dostopna in posreduje oddajanje in pošiljanje pismenih .brzojavnih in tudi manjših blagovnih zavojev, potovanje in plačila, po nakaznicah.
Pošta siipiostavlja v novodobnem prometu kot glavno nalogo da hitro, pravilno, zanesljivo in primeroma poceni pošilja poročila. Za to ise .poslužuje raznih naprav od oddaje po-išiljk do izročitve sprejemniku, sv. j tudi stroja za žigosanje, znamk
misijon, sedaj pa skrbimo, da j telefona in brzojava. bomo držali vse sklepe v naših isopise pošiljamo po
srcih in se vedno zavedali, kaj smo obllj ubili v tem zlatem času. Bog vas živi vse in tudi mene. '
Poročevalec.
Članom dr. sv. Antona št 138 C. K. 0.
Cleveland, 0. — Malokdaj se že kaj sliši več o našem društvu in morda je že marsikdo mislil, da smo že zaspali1 večno spanje. Vendar ,pa ni še tako pri kraju. Res, da na seje kaj malo prihajajo člani. Vsak si menda misli, da ko plača svoj asesment; je s tem vse rešeno, čeprav to ni res.
Na glavno sejo še člani nekako pridejo, izvolijo odbor in potem pa zapet vse tiho. . . Sedaj se pa kar odborniki brigajte in delajte, kako veste in znate. Zbrani na zadnji letni seji so člani naročili odboru, da naj na kakšen način kaj dvigne našo blagajno. Da in kako? Tudi našvetov je bilo dosti in razmišljanja, kako bi se dalo to- izvesti, tudi predlog je bil Sprejet in odboru naročeno, da to izvede.
Vse to se kaj dobro sliši, ampak vprašanje je, če je samo odlbor društvo in tistih par članov, ki se včasih pokažejo na seji? Kaj pa je z ostalimi? Ali ni društvena blagajna za nas vse? Ali nimamo iz nje vsi enakih koristi? Res, da ne plačujemo več .bolniške podpore, saj tudi nihče ne plačuje ases-. menta za to, vendar pa imamo
Tudi ča-pošti ter
plačujemo z nakaznicami in čeki.
Od ndkdaj se je pošta uporabljala tudi za osebni promet in za manjše pošiljke blaga, do-čim je večje pošiljke blaga prevažala železnica. S poštno -čekovnim prometom je tesno povdzana poštna hranilnica, ki je za moderno denarstvo važna za vsako državo. Poleg tega o-pravlja pošta še druge postranske (posle. Tako izplačuje hezgodne,. invalidske, vdovske in sirotinske pokojnine, prodaja znamke in pobira pristojbine od radijskih naročnikov, ki se morajo pri poštni upravi javiti zaradi a|plaratov.
Pošta je ne le prometno, temveč tudi gospodarsko važna u-stnova. S pošiljanjem časopis- Avstriji ja, denarja, brzojavnih in telefonskih poročil pospešuje ne le narodno, temveč tudi mednarodno, svetovno gospodarstvo. grske'monarhije" kta 1918
Za prevoz so služili nekdaj poštni vozovi, danes so jih nadomestili avtobusi. Za nabiranje pisem, dopisnic in tiskovin so v navadi poštni nabiralniki.
Za pošiljanje poročil je v večini držav uvedena in zajamčena poštna tajnost. Med vojno
mo državnim nalogam. Najstarejšo poštno službo je uvedal perzijski kralj Cir v šestem stoletju pred Kristusom. Seli-piešci in jezdeci so se s poročili menjavali na določenih mestih. Vsak je prehodil ali prejezdil svojo določeno progo in oddal sosedu pešcu ali jezdecu poročila, od koder so jih poslali na isti način naprej. Šele rimska svetovna država pod cesarjem Avgustom je uvedla enotno pošto (cursus pubiicus) po vseh obširnih pokrajinah. Vozili so jo na vozeh. Cesair Avgust je v ta namen ukazal, da je podeželsko prebivalstvo moralo dajati na razpolago vprežno živino in ljudi. Za osebni promet je služila pošta le onim ljudem, ki so imeli potne liste za svobodno potovanje. Ob preseljevanju narodov je ta rimska u-stainova propadla.
V srednjem veku so imeli posamezna plemiči, mesta, samostani in yseučilišča svoje lastne šele, ki so prenašali večinoma na konjih poročila samo določenim osebam. Večkrat so u-porabljali za pošiljanje poročil mesarje, ki so, imeli po poklicnih poslih mnogo stikov s prebivalstvom v mestih in na deželi.
Za mednarodni razvoj poštne službe so si pridobili posebne zasluge grofje Taksfe. Friderik III. je v cesarski habsburški pisarni izvedel organizacijo sefov. Leta 1489 je vzel v habsburško službo grofe Taksis kot poštarje. Za razvoj poštarstva je bila važna pogodba kralja Filipa I., Španskega, s Francem pl. Taksisom, o poštna zvezi med Nizozemsko, dvorom cesarja Maksimilijana I., francoskim kraljem in španskim dvorom leta 1504. Karel V., ki je bil nemški cesar in španski kralj obenem, v katerega državi ni sonce nikdar zašlo, je leta 1520 zagotovil Francu pl. Tak-sisu in njegovemu nečaku Janezu K«tbiktt ,|>k Takzisu izključno pravico za izvrševanje poštne službe. Tedaj je bii uveden poštni promet po vsej avstrijsko - španski državi tudi za osebni promet ®n zasebno pošto 'proti plačilu. Ena Taksiso-va poštna proga je vodila iz Nizozemske Skozi Francijo v Španijo, druga skozi jugozahodno Nemčijo, Augsburg in Innsbruck, skozi Dunaj v Benetke in od tam dalje v Milan, Rim in Neapelj. Poštno zvezo so o-skrbovali postiljioni na konjih, ki so jih menjali na poštnih po-staljallšoih. Cesar Rudolf II. je leta 1595 imenoval Lenarda pl. Taksisa za generalnega poštarja in mu dal poštno pravico v vseh habsburških deželah. Lambert |pik Tafesie pa je dobil častni naslov generalnega drž. poštarja zase in svoje naslednike.
Ko so deželna gospodje in velika trgovska mesta spoznali koristi, ki jih je pošta donašala njenim lastnikom, so uvedli svojo lastno pošto. Po razpadu rimskega cesarstva nemškega naroda so ugasnile tudi Ta-ksisove poštne pravice. Vendar je večina držav odstopila poštne pravice Taksisu, seveda proti zakupnini.
Leta 1867 je po znani avstro-ogrski ustavi nastalo v bivši posebno poštno ministrstvo, ki je prevzedo vso poštno upravo in vse tozadevne naprave. Po razpadu aVstro-o-so
(uda starih lasov
Mnogokrat slišimo besedo “labirint” in ne vemo, kaj pomeni in odkod je. Labirint so hodniki kakšne ogromne stavbe, ko se izgubiš in ne najdeš izhoda, krtova ipota pod zemljo, ki jih ima razpredene v vee strani. Beseda labirint je znana iz zgodovine in o labirintih pripoveduje zgodovina čudne stvari, ki bi si jih komaj v sanjah predstavljali.
Besedo labirint razlagamo ._a več načinov. Nekateri viri pripovedujejo, da je nastala bešeda tako:
Pred skoraj pet tisoč leti si je zgradil egipčanski vladar (Egipčani so mu rekli faraon, po naše bi bil kralj) Bar svojo grobnico. Kdor je hote; priti v grobnico, je moral iti skozi zgradbo, ki je 'bila ogromna in je imela mnogo hodnikov ter temnih prostorov. Vsi prostori in hodniki so se tako križali, da ni človek mogel več iz njih, če je prišel vanje. Ta zgradba se je imenovala “RajBar,” kar pomeni Barova vrata. Besedo so prevzeli Grki in ji dodali končnico “intos” in tako je nastala beseda “Rabarintos,” dokler ni nastala beseda, “labirin-tos,” labirint. Toda nobena razlaga ni preveč posrečena in so vse le bolj domneve.
Če se je kdo v takem labirintu izgubil, je taval toliko časa o-krog, da je obnemogel in od lakote umrl. Mnogokrat so se vladarji posluževali labirintov zato, da so se iznebili svojih na. sprotnikov.
Grški zgodovinar Hirodot o-pisuje tak labirint in pripov-duje takole: V teh podzemeljskih prostorih — labirintih — je bilo okrog tri tisoč prostorov. Dvorci so imeli tudi podzemske prostore, ki so se prav tako križali med seboj. V to podzemlje se je prišlo po devet-deseterih stopnicah. Na vseh straneh so bili tuidi v podzemskih prostorih stebri, ki so se vedno vrteli okrog sebe. Poleg stebrov je bilo v podzemlju neštevilno majhnih ribnikov. Ti stebri in ribniki so še bolj Iza-motavaii pot Ako so bila vrata takega prostora odprta, se je slišalo iz globine zamolklo grmenje, podobno pravemu greli.
Zakaj je bil labirint zgrajen, so mnenja različna. Nekateri pravijo, da so bili to dvori, v katerih so stanovali faraoni, a drogi pravijo, da so bile to grobnice faraonov, tretji pa, da
prevzele nasledstvene države po svojih poštnih ministrstvih pravice (poštnih uprav in naprav.
To pa ni po bratovsko
“Zakaj jočeš, Tjnček? Saj ti je Janko vefldac dal polovico je bila povsod vpeljana pisem-1 jabolka!” ska cenzura, ki ponekod še da-j “Jabolka že črva pa, ne!”
nes ni odpravljena.	|	------o-------
Moderne države imajo veči- j	Prva pomoč
noma posebno .poštno minisr-	. -----
stvo, ki upravlja celotni pošt- “Rrž, Marija,” zakliče gospo-ni promet in vse poštne napra- dar, “prinesite mi slivovko. Gove v svoji državi.	'spa je omedlela!”
Zanimiva je tudi zgodovina “Takoj, gospod,” je odgovo-poštne službe in naprave. V rila služkinja, “kaj pa naj mi-starem veku je pošta služila sa- lostljivi prinesem?”
je bdi labirint svetišče najvišjega egipčanskega boga, boga sonca Amona.
Grški zgodovinarji pripovedujejo dalje o labirintu na toku Kreti, ki je bil nekaka palica čudežnega bika Minotavra, ki je znan iz grških narodnih pripovedk. Bika je končno u-bii grški pravljični junak Tezej, ki je prišel živ iz labirinta in sicer tako, da je vzel s seboj fclopčič in ga odvijal, nazaj grede pa ga je navijal.
O labirintu v Klusiumu pravijo grški zgodovinarji, da je imel obliko prizme s kvadratič-no podlago. (To je oblika štirioglatega »tolpa, ki je na vrhu vodoraven.) Stranice so bile 100 metrov široke, 18 metrov pa visoke. Na 300 čevljev široki in 53 čevljev visoki podlagi prizme je bilo pet piramid z ,os. ncvnicami 75 čevljev šrine in 150 čevljev višine. Na tah piramidah je bilo mnogo zvoncev, ki so pri najmanjšem vetru pozvanjali, da je odmevalo na tisoče zvokov in glasov. Na temnih tleh .petih piramid je slonela ogromna bakrena krogla, na krogli pa so bile štiri piramide, ki so bile 100 čevljev visoke, na teh piramidah .pa krasna terasa in na tej spet pet piramid.
Najbrže se je temu zgodovinarju sanjalo. Če je pa ta labirint v resnici obstojal, tedaj moramo reči, da je bil res veličasten.
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Uh, saj že ne vem, kje se me glava drži, tako sem vas iz sebe. Ako bi imeila količkaj časa, pa bi kar iz kože skočila. Pa hiti tega ne utegnem. Še dobro, če bom mogla tole mojo kolono spackati skupaj.
Veste, tako pride in se primeri, ko se človek najmanj tro-šta. Pa kaj bom zdihovala in tarnala, kar povedala bom, kaj j e, pa bo. Veste, mašega so vze-li v ipoboljševalnico. Nekaj ga morajo prefiiksat. Zalres! Kar nagloma, da še sama nisem verjela, da je res. In še zdaj ne bi verjdla, pa je tako nekam prazno doma, odkar ga ni. Kar manjka ga. Nekam tiho je zvečer pri večerji, ker ni nikogar, d!a bi posegel vmes in rekel; Micka, saj nič ne rečem, ampak prav zdi se mi, da je nekoliko prpaleno.” Im druge take pripombe, Saj veste, dekliči, kako je, pa ki gre pri enem u-šesu notri, pri drugem pa ven. Pa vseeno raje vidim, da nekaj zine, kot ibi se pa držal, da ne bi vedela, kam pes taco moli.
Počakajte, bom naglo povedala, kako je vse to ,pirišio, da so ga vzeli. Oni teden je nekaj kločil in jamral, 'da ga bode. — Bom štrezak okolli obrnila, sem /nu rekla, ker nisem vedela, kaj bi rad povedal. Pa mi je rekel : “Auša, kakšen štrozak, neki! Tukaj le v košu me nekaj zbada. Čaja bi mi skuhala, pa kakšno močno stvar doefani zraven.”	■; »
Preč sem vedela, kakšen Čaj mu paše: samo par kapljic vode, pa dosti drugih pripomočkov. Če ti kane tak čaj na tiš-toh, ga preč prežge. Še nekaj medu sem imela od Srpanovih Čebele, pa sem ga dala notri. Da bo, je rekel, ko ga je srebal. Tudi jaz mislim, da bo, pa sem ga tudi sebi par kapljic nalila, ker se nič ne ve, če bi tudi mene ne bodilo. Take stvari se rade nalezejo.
Pa mu je res odleglo, ampak ne za dolgo. Menda je hotel, da bi čaj repetdrala, pa sem se bala, da bi ga ne zdelal, ki ni vajen’takih stvari.
“Dohtarja bom ipiaklicala,” sem rekla, ko se je vrtel po postelji, kot bi imel slabo vest ali pa vročinsko.
“Šur, še tistega je treba,” me je ustavil in rekel, da bo že prešlo.
“Morda sem kaj takega jedel,” je ugibal, “in mi je obtičalo v košu.”
“Če bi, bi ti ostalo v grlu, ne pa v prsih,” mu popravljam, “nii treba nič iskati greha tam okrog peči. Morda si se prehladil. Pa saj krehaš gli'h ne.” On se je pa gladil po telovniku in se tolažil, da bo že prešlo.
Drugi dan je bdi res nekaj boljši, samo Siten je bil, da ga ni bilo moč prenašat. Omenila sem mu, da bi še) k zdravniku, pa bi me bil skoro požrl, tako je zarežal name, da on ne bo hodil okrog padarjev, ki je zdrav kot riba. Pa niič, pokora, sem sd mislila, še enkrat mi reci, da te zbada!
Čakajte, da se kaj ne zmotim. V sredo ga je začelo zbadat, v četrtek ga je še nekoliko metalo, v |petek dopoldne mi .pa sam cmeni:
“Micka, k dohtarju bom šel. Salj mi ni nič, pa vseeno bi rad vedel, kako in kaj je. Morda je pa le kaj napek.”
To je bilo v petek dopoldne. Počakajte, bom drugič povedala, kako je šel k dohtarju in kakšne špase smo še imeli z našim tisti dan.
■jnrgpTgg-i ponorom march 2s, 1549
V Libijski puščavi
KOKAH
‘'Oh, nikar tako ne govorite, smrt
gospod Stephens!” je zajokalo ddklfii
“Vobče bi niti ne govoril o tem, — ipa kakor sem dejal, sre* čneje foom umrl —. Ce pa bi vedel, da vam bodo moje besede kedaj grenile življenje, ali pa vam delale neprijeten spomin
—	bi rajši nič ne 'povedal —
“Kaj mi hočete povedati?”
“Le to, da vas ljubim- Ves
čas kar vas, poznam, sem vas ljubil. Odkar sem srečal vas, sem postal drugačen človek. Moja ljubezen do vas je bila nezmisel, neumnost, dobro sem to vedel .Zato vam tudi ničesar nisem hotel povedati. Tudi sem se -bal, da bi se osmešil. — Sedaj pa mi je že vseeno, črez par ur bom mrtev —. In mnogo mi je na tem, da zveste, kako sem 'vas ljubil. — Vedite torej, da vas ljubim —. In pretečena dVa dni, ko sem smel biti vedno blizu vas in sem vam smel lajšati trpljenje, ste bili — bi bila najsrečnejša v mojem življenju, da nisem bil prisiljen gledati, koliko ste trpeli—.” Bleda in molčeča je zrla na izmučeno lice in v otožne oči, ki so gledale gori k njej. Ni vedela —mlado, neizkušeno, nedolžno- dekle je bila — kaj bi naj odgovorila na to slovesno izpoved, na ta izbruh ljubezni, ki je butnil na dan v očigled same smrt. Njenemu otroškemu srcu je -bilo vse to nerazumljivo
—	pa vendar je razumela, da
Nekaj se mu je čudno zdelo. Razumel je, da so bili eni Arab-c), tisti, ki so stali pri moških ujtnficih, določeni za rabelje, drugi pa ,ki so sedeli na kamelah, bi naj spremjali njega in ženske. Ni pa razumel, zakaj derviši nesrečnim trem tovarišem takoj ne porežejo vratov, ail jih ustrelijo ali kakorkoli spravijo iz sveta. Na kaj neki čakajo, se je čudil. Morebiti čakajo, si je pravili, da pridejo Angleži čisto blizu. Tembolj jih bo jezilo, če bodo našli še
KOLEDAR
DRUŠTVENIH . PRIREDITEV
APRIL
23,—St. Lawrence,Girls Basketball Team priredi “April Shower Dance” v -Slovenskem domu na 80. cesti. Igra] bo Pete Sikach orkester.
23.	—Lake Shore Post 273 A. L. “Spring Frolic” v svoji dvorani na 6131 St. Clair Ave. Pin and Off Orchestra.
24.	—Dekliška Marijina Dru-
topla trupla —. pri jutrovcih £ba fare sv. Vida, letni pomla-
je bita -taka peklenska zloba čisto mogoča, to je vedel iz lastne izkušnje.
\Spomni-l se je tudi na Tippy Tillya.
Kje tiči s svojimi tovariši? Če so med “rabelj ni”, in če se Belmontu posreči, da si osvobodi roke in prime za samokres, bi se še utegnili rešiti —.
Obrnil se je in skušal prod-dreti temo, ki je legala na gručo pod drevjem —.
Pa zastokal je razočaran —.
Rabeljni so -bili sami Bagara-Arabci, krvoločni in brezsrčni mahdijevci, nedostopni za podkupovanje —. Tippy Tillya in tovarišev ni videl nikjer. Najbrž so pri prvi četi, si je pravil.
Prvikrat je polkovnik izgubljal upanje.
“Z Bogom, ljubi-tovariši! Bog vas varuj!’’ je vzkliknil, ko je
-danski ples, v Sachsenheim dvorani, 1400 E. 55th -St.
24.__Koncert pevskega zbo-
24, __ JVlPIIUCi b Jjcvoacsa	------ ------------
ra Planina v Halple Heights, obhajalo 20 letnico obstanka v aiMD, 5050 Stanley Ave.	Slov. domu na Holmes.
je bilo nedopovedljivo lepo, kar je čula —.
“Nič več ne bom rekel. Vidim, da vas dolgočasim. Pa toliko sem vam hotel povedati in sedaj je vse dobro —. Hvala
-- JJO. VCUUftl Jt a	v	VČU3 VtVrUJ . JC	jw
je bilo neizrekljivo sladko, da jsrnec potegnil njegovo kamelo
Obtrldeseilehdd potovanja Iz Rusije«	*£**£f
Jugoslavijo
(Joi* Grdina)
veselico v Slovenskem narod-ned domu na St. Clair Ave. — Micky Ryamce orkester.
22. — Proslava 30 letnice to slavnostna odprtija novih prostorov Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Banket in ples pričetek ob 6 uri popoldne. Igra Eddie Zabukovec orkester.
28— Društvo sv Katarine št. 29 ZSZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St Clair Ave.
29,—Društvo Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete bo
24. —Otvoritev Jugoslovanskega delavskega narodnega doma v West Parku, Pričetek Ob dveh popoldne.
30. — Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.'
30.—Noble Cadets od podružnice št. 49 SŽZ priredi plesno veselico v Slovenskem društve-
nem domu na Recher Ave., Eu-
clid, O. Igral bo Vadnalov orkester.
MAJ
JUNIJ
3.	— St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4.	— 23. Ward Democratic Club ples v avditoriju Slovenskega 'narodnega doma na St. Clair Ave.
6 — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Do-
(Nadaljevanje)
Nikola mi potem pojasnuje, da je tu nek potnik, ki je brez vsakega potnega lista. Ta bi ga potreboval. To sem pa kar takoj odklonil in povedal, da potnega lista ne dam, čeprav imam res dva. Kdo ve, kaj bi lahko iz tega nastalo? Dotičnik lahko moj potni list zlorabi in to bo šlo potem meni na grbo. Tedaj pa stopi predme oni človek, za katerega je Nikola kupoval moj potni list, in ko je videl, da ne bo kupčije, se je oglasil in rekel: Prijatelj, ako imaš res dva potna lista, kot mi je ta pravil, potem te prosim, prodaj mi enega. Dam ti zanj, kolikor zahtevaš. Potem mi je še povedal, da je ro-ddm čeh in tudi avstrijski vojni ujetnik; zdaj 3e vrača domov, toda je brez vsakega potnega lista, kar je telo nevarno in zopet je ponovil svojo prošnjo, češ, naj mu ga prodam.
Jaz sem videl, da je res tako in da po Rusiji hoditi brez potnega lista je zelo nevarno. Saj še, ko ga imaš, se vselej dosti ne ozirajo nanj, kaj šele, ako ga ni 1
POČUTITE
;ui puuim im yav/owj.***	-	-	...	-
zapadnih Slovencev 6818 Ampak kljub temu sem bil pro-
Denison Ave.
11. — Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ples v avditoriju SlO-
ni A./	' —-------
-Proslava 25 letnice otve- venskega narodnega, doma na
za vrv. Za njim so prijezdile ženske, v obulpu, ki se ne da popisati —
Belmont, Stephens in Fardet so si oddahnili1.
“Zadovoljen sem, da so kon-
DCUCVJ JC tov	•	------ tiauuiuijwi	---
vam, da ste me takopotrpežlji- Uno odšli!” je rekel Stephens, vo in -prijazno poslušali. Z Bo- Pjj&jo mu je iz sipca.
ribve Slovenskega narodnega doma v Lorain, O.
1. — Podružnica št. 25 SŽZ ima materinsko proslavo v šolski dVorani sv. Vida.
7,—“Belokranjsiki klub” priredi domačo zabavo v SND na 6417 St. Olair Ave.
7.—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. Cesti. Za ples bo igral Mullec orkester
St. Clair Ave.
12. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma tilipadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
18. — Sportman Club društva št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.

19. — Gospodinjski klub na Prince Ave. priredi piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave.
ti temu, da mu ga izročim. Navedel sem mu, kaj se lahko pripeti, ako ugotovijo pri pregledovanju dva popotnika z enim i-menom in bivališčem; posledice bi moral trpeti v prvi vrsti jaz. Pa Čeh ni odnehal prositi: Za božjo 'voljo, naj mu ga dam. — Nekaj časa sem se upiral, nazadnje sem pa rekel: Bodi, ampak pod pogojem, da se držiš proč od mene! In zabičeval sem mu ter naročal, naj ne potuje z me-
l	nnam in leLtem vlflkll ITI
nar in ne potnega lista. Zato je prav možno, da je bil tisti Čeh prav pošten človek, toda v veliki stiski, ker ni imel potnega lista. Pa sem mu ustregel, zelo ustregel, to sem videl, kako je bil vesel in bil pripravljen plačati prav lepo vsoto in tudi sam je priznal, da je zanj tisti potni list več vreden kot denar. Ako sem mu s tem res pomagal, o čemer ne dvomim, potem sem tega vesel tudi jaz.
Ko sem mu še enkrat zabičal, naj se drži proč od mene in mu dajal tozadevna navodila, mi je on še enkrat obljubil, da Se bo teh navodil držal, nakar se mi je še enkrat zahvalil za to uslugo, mi stisnil roko in odšel. — Nič več ga nisem videl. Je morala biti že resnica, kar je pravil. Res, človek ne ve, kaj vse ga utegne zadeti na takem potovanju. Posebno na takem ciganskem potovanju kot je bilo naše, kjer smo okušali vsakoja-ke neprijetnosti.
Meni je bil pa ta slučaj resen opomin, da moram biti s potnim listom skrajno previden ter paziti, da ga ne izgubim. Dotlej sem bil bolj brezbrižen, ker sem imel dva, zdaj sem pa toliko bolj pazil na potni list, ki sem ga dobil na švedskem konzulatu v Rostovu.
HI Vam treba biti alabotni in “doli med iimeikl” Tiled navadne nprlnice in njenih simptonov! VI ate lahko ravno tako pametni kot tisočo drugih, ki še od leta
1887 poanajo in inpd&M
uživajo to elavno želodčno-toniko, odvajalno pripravljeno, Trinerjevo Grenko Vino. Ta znanstvena formula je pripravljena ia posebno zbranih naravnih korenin, zelišč in raznega cvetja. Deluje prijazno, gladko in gotovo pri odstranitvi raznih zaoatan. kov v črevesju. Nabavite ai steklenico Trinerjevega Grenkega Vina še danes in preskusite njegove čndovite dobroto sami. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vaši blinžnji prodajalni, tedaj pošljite $130 z neslo* vom vašega prodajalca, na naslov: Jos. Triner Corp. 4035 W. Fillmore, Chi-tale 18 i
cago, in vala 18 oz. velika eteklenica Trinerja, vam bo odposlana poštnine proato).
Trineijevo Grenko Vino
MALI OGLASI
Iščeta sobe
Zakonca brez otrok želita dobiti 2, 3 ali 4 neopremljene sobe. Sta oba zaposlena. Kdor ima kaj, naj pokliče IV 1943 po 5. uri popoldne.	—(63)
Streptomycin
•se lahko kupi pri
Braunlich Drug Store
5500 St. Clair Ave. (March 21, 22, 23, 28, 29, 40)
mali oglasi
noj na enem in istem vlaku in da me v nobenem slučaju ne izda. In ko pride srečno domov, naj moj potni list uniči. S kak-
Nujno potrebujejo 4 do 7 sob
Družina 4 odraslih oseb nujno potrebuje 4 do 7 sob stanovanje. Trije so zaposleni. Kdor ima kaj, naj pokliče SU 5384.
—(65)
Iščeta stanovanje
Novoporočenca želita dobiti stanovanje, 2 ali 3 sobe v okolici Grovewood in Waterloo Rd. Kdor ima kaj naj pokliče KE 0209.	—(62)
Slovenske gospodinje v La Salle - Pozor! Naznanjam vaih, da imam
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ata, In S. S8th
Ali bi mi hoteli vi podati svojo-?”.
Sklonila se je iz visokega sedla in miu jo je podala. Polj ulbil jo je.
In Obrnil se je in šel na svoje mesto k tovarišem ter se po: stavil med Belmonte in Farde-
VčtrtU RJ-VUgU WU1V	■
“Ne predolgo!” je pikro dejal Belmont. "Pripravimo se na smrt —1”
Aralbci so jih odstopili —.
Še enkrat so se obrnile ženske Clair Ave.
na St. Clair Ave.
8. — Glasbena Matica priredi koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.
polnem bojev in samozataje, pa tudi uspehov, ni čutil kedaj toliko mirnega zadovoljstva, tolike sreče ko te trenutek, — četudi je smrt stegovala svojo koščeno pest proti njemu, Prepeval bi bil od radosti, ko je gledal svo’jim rabeljnom v obraz.
“Kako dolgo bomo še čakali?” Slovenskega narodnega doma na Močilnikarjevih prosi
zatv	_IM 1» 'aX«n do. m. O*. Cini« Avto	gJ Ulji J
4. — Hiulb društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. priredi svoj letni piknik na George Kilijopi farmi (off Eddy Rd. v Wicklliffe, 0.)
24. — Piknik fare Marije Vnelbovzete na cerkvenih prostorih.
AVGUST
28,—Društvo sv. Križa št. 214
in z njim polkovnik, preden so zapustili oazo.
Med drevjem je žarel ogenj V vsem svojem življenju, krog njega so steli Arabci !'
beli slamniki Evropejcev so se bleščali iz gruče. Se trenutek in kamele so še pognale v dir in ko so se spet obrnili ubogi po-popotniki, je bila oaza le še črn lisa sredi nekoliko svetlejše puščave m rdečkast sijaj se je nekje bleščali sredi temnin senc. In ko so še zrli s hrepenečimi
13., 14. in 16.—Vzhodna kegljaška tekma KSKJ'v Lorain,
Ohio.
14,	— Društvo Clev Sloven-
ci št 14 SDZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.	-------- “7 ‘
15.	_ Baraga Council št. rih Doma zapadmh Slovencev,
ID. — oaiLa&a wuitwcis tj v * -a*.. — --—| —*
1317 COF, ples v avditoriju 6818 Denison Ave.
Slovenskega narodnega na St. Clair Ave.
21.—Društvo Napredni
Sicer pa ni mnogo mislil na- očmi nazaj v nožno temo, tja, nje in tudi ne na smrt. Važnej
venci št. 5 SDZ priredi plesno skem narodnem domu na St.
še misli so mu polnile glavo—. Mislil je na svojo ljulbezen, mislil je na njo, kateri je pravkar
oomi nazaj v nočno temo, tja, kjer je slabotno plapopal sijaj ognja, so jih brze kamele odnesle črez rab kotline, v kateri je ležala oaza, neizmerna mol-
jzipovedall
JU, ILct lcj 1 Jv pi «vwv«ri JC roil a 1«* v«««*, **— -
največjo skrivnost deča puščava jih je objela in
svojega življenja. Veseldo ga je, da je to storil. Odslej ne bo več mislila nanj kot samo na slučajnega znanca,—vedela, bo,
ga vzdihljaja—.
Polkovnik Cochrane je iz bli-
žine opazoval ves dokodek. Oto- nočni mrak.
sledu več ni bilo o zeleni dolini sredi peščen« divjine —. Nad njimi se je’ ra|2grinjal žametasti, črnomodri obok, posut z ve-
UCaJIlCfca wiwMvo, www*.,	a vi, v-*.-------.
da jo jetljubil, ljubil do zadnje- Mkimi svetlimi zvezdami, mesec
-ni. *	-  — 1 te. mu AlLff AV*1 11 af Q CIA TIP.
je sifal in na obzorju sta se ne. bo in ipuščava zlivala v nejasni
žno se je papraševal, ali re? vse to pomen j a že konec, ločitev,

larchSigS
i-SiSS
kmjmS
0NEWDAY
IttKOB

ŠJž-SSSs
jj&SfrfSSS
0^ss&m
Molče ,so jezdili.. Kako tudi naj govorili in kaj, ko jim je obup trgal srca in jim je nema, neizrekljiva bridkost silila v grlo —. Vsak je mislil na tovariše, ki so temle zadaj čakali — smrti.
Hipoma so vsi štirje zatrepetali, njihove sključene postave so se vzravnale in Sadie j« bolestno kriknila —.
Skozi tmločečo temno noč je sem od oaze zapel oster, izzivajoč glas puške, nato drugi, nato drugi, nato je zadonelo več strelov obenem v naglem rat-tat-tat-tat-tat in po kratkem molku se je oglasil šc eden, zadnji strel —.
“To so morebiti eršitelji —1 Egiptovske čete— 1” je vzkliknila gospa Belmont in žarek upanja ji je vzplamtel v temi obupa. “Gospod polkovnik, je-lite, to so angleške čete —?” tDalje prihodnjič)
svoj potni list, katerega sem dobil pri češki komisiji v Rostovu.
Ko-je Geh imel moj potni list, je bil pa vesel in me je vprašal, koliko hočem zanj. Mož je. bil pripravljen dati za tisti potni list lep denar, in izgledalo je, da ga tudi ima; ampak jaz tega slučaja nisem hotel izkoristiti. Vzel sem 10 rubljev, to je bilo vse. Ker sem samo toliko vzel, me je še vprašal: Pa si zadovoljen?
lodce, ter plečeta in šunke, I pri „„ imam# izborno zdra-kakor tudi razno drago blago i.,0 da vam uatevi kašelj in
zaJ«i‘n0?- .	...... prehlad. Pridite takoj, ko ču-
Pridite m si oglejte to bla- Lte hlad>
”,m1uSL	Mandel Drug |
Market St. 126 I 15702 WATERLOO RD.

io.-uiuoi.o ot. --------------Se vprasai; rasi bhuvtvm««.
KSKJ priredi piknik na prosto- geveda 3em; jmej ga in srečno
.	T->__ClAironeotT	. .	„	v v	___
doma
Slo
SEPTEMBER
3 — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ plesno veselico v Sloven-
Bape K#
za leto 1949 so izšle!
Knjige so sledeče:
1. “BARAGOVA PRATIKA" za leto 1949
2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA”
Obe knjigi skupaj staneta—$1^0
potuj! Povedal sem mu tudi, da mu nisem dal potnega liste zato da bi bil služil denar, pač pa, da mu s tem morda rešim življenje ali vsaj velikih sitnosti, kajti brez potnega lista hoditi po svetu, zlasti v Rusiji, je bila jresna, da, prav resna stvar.
Rev. Jožef Godina, ki je nedavno popisoval v A. D. svoj zanimiv “Beg iz madžarskega u-jetništva,” pove, kakšne težave je imel, ker ni imel dokumentov, to je potnega lista. “Reise Dokumente, bitte,” ga je pobaral avstrijski orožnik, na jugoslovanski meji ga je straža peljala k poveljniku postaje; iz-kratka: imel je sitnosti. In to v Avstriji in Jugoslaviji! Kaj torej šele v Rusiji pri takšnih
razmerah! Jaz sem dobro razu-	.
M*, »i flmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnRtinTm
v i •	I Dnlišn Vivoti da.	I
Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na:
BARAGOVA PRATIKA
1857 W. 21st Place	Chicago 8, Illinois
bila torej šala! Boljše brez denarja, pa potni list, kot pa de-
Clair Ave.
24. _ Podružnica št. 32 SŽZ ima plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
24. in 25. — Praznuje Sloven ski dom na Holmes Ave. 30 letnico sivo j ega obstoja.
OKTOBER
8.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
23. — Pevsko društvo Zvon priliki 35 letnice svojega db-življmje. aaica mm jo precusunija yn	i stanka. Koncert bo v Sloven-
urada na kolodvoru, kjer je zagledal* nekaj zanjo pri- |skemnarodnemdomuna80.ce-pravljenih ameriških lešnikov, ko je prišla po dnevno pošto. sti.
“Flagg," dve leti stara srna, je menda mjbolj zapo-stena in najbolj vesela ter zadovoljna brezplačno poštna zaposlenka v deleli. Srna je last Mr. in Mn. J. J. Lang-dale, CouncU,‘Ga., pričaka vsak vlak, kjer dobi od potnikov cigarete in razne hrgme. V splošnem kivi jako neodvisno življenje. Stika mm jo predstavlja pri oknu poštnega
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba Obrnite njem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. SL





Ul IVUWUVVI VWV
se z vsem zaupa-
HE2786
aratlSKA DOMOVINA, MARCH 28, 1949
IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllli, merikamci. Poleg tega je dobil izselili in Janez je bil nekaj te- nelu delo s kramJpom in lopa-
IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Povest iz kanadskega življenja
Janez je stopi na dvorišče, jo tudi črnci možgane in še tako Hm, vražja stvar, Janez. Na- razvite? Hudimana, saj Janez vaden kmečki plot bi že še po- ne ve niti1 četrtinke tega, kar .stavil, toda tole delo je nekaj ima Jim v glavi, več, treba je izurjenosti v tem, Poznanstvo z Jimom ni ško-sicer ne bo šlo. Toda priznati, (j0vai0 Janezu, temveč mu v več
da je lagal, ni hotel. Jutri zju- ozjrij, koristilo. Spoznal je, da čka odreti kožo s krščanskega traj se bo polotil dela, se je od- s0 £rncj ]ju(jje dobrih in slabih ločil in naročil Zidu, naj mu ]aS{inosti) prav tako kakor bel-preskrbi orodje in les ter se cj; jim godi od strani be-odstranil.	jopoltnih ljudi, posebno Ameri-
prvi poduk v socialnih vprašanjih in problemih, na katerih temeljih je po|zneje postavil svoje novo naziranje. Jim se je nadalje izkazal tudi kot dober učitelj angleščine, kar je jako koristilo Janezu ter ga le še bolj približalo mlademu črncu. Ko se je leto pozneje vrnil z zapada v Toronto, je bil zelo razoračan, ker ni mogel najti svojega črnega prijatelja, ki se je bil medtem neznano kam preselil.
O Židih je bil Janez prepričan, so brezsrčni oderuhi, vedno pripravil j eni za malo dobi-
dnov sam.
Prvi vtjp, ki ga je bil napravil Dan na Janeza, je bil dober; Ja-
to; kopal in ril je v težko, mastno zemlje ter jo nakladal v
Janez ni Zid, trdemu delu je vajen, ampak za takšno delo
nez je brž uganil, da ne bo te- zili k dvigalu. Deilalo se je žko shajati s tem človekom in šest ur dnveno, toda delo je bilo da se utegneta sčasoma celo tako naporno in uničujoče, da h prijatelj iti. Edino oviro je fe-'bi nihče ne vzdržal teh šest ur del sprva v njegovi pripadnosti brez prestanka v tunelu1; delo
samokolnice, ki so jih drugi vo- bi se najbrž prav lepo zahvalil,
čeprav so dolarji kaj vabljivi!
k hebrejski rasi; ta “ovira” pa se je kmalu 'podrlla in Slovenec in Žid šta si preko žalostnih ostankov nekdanje “pregraje” podala roke ter postala dobra prijatelja,
Dan je delal v nekem tune-lp, ki so ga kopali pod zemljo
je bilo zato razdeljeno: tri ure dela, nato tri ure oddiha v posebni baraki na površju, nato zopet tri ure dela, potem eno nadaljno uro v čakalnici, nakar so šli delavci domov.
Ko je Janez zvedel, kako težko in nevarno delo opravlja
šel domov telesno ves izčrpan! ko je spoznal, kako dober in
plemenit značalj biva v mladem Židu.
Najlprej ga je presenetila čudovito nežna ljubezen do matere, ki mu je bivala v rodni Besarabiji. Koliko nežne ljubezni in prisrčne, otroške udanosti je bilo v njegovih besedah in očeh, kadar je govori] Janezu o svojih materi! j
(Dalje prihodnjič)
“Hudimana, kaže, dia sem se tudi glede Židov grdo motil!” je vzklikal v sebi. “Mislil pem, da med njimi ne dobiš poštenega delavca, taile Jud pa ti gara iplod zemljo kakor bi jaz ne tlačani! niti v sanjah 1 Videti je, da se je prava šola v spdznavaniju ljudi šle pričela zame . .
Se bolj pa se je čudil Janez,
— Okrog 44 odstotkov kultivirane zemlje na Filipinih je posejane z rižem.
Drugo jutro se je Janez pogumno lotil della. Potem, ko je kake pol ure zapravil z ogledovanjem in snovanjem načrtov — Žida je kmalu nagnal v hišo — ter preklel Žida, ki mu je prinesel tako slabo orodje— sekira bi bila dobra kvečjemu m repo, žaga nič boljša itd. je končno srečno dovršil svoje delo. Plot je bil srečno postavljen, vrata nasajena in Žid je bili ze delom celo zadovoljen. Ko ga je vprašal za račun, mu je Janez računal pet ta sedemdeset centov na uro, ker je bila tedaj unijska plača! Žid mu je brez prerekanja tako plačal.
Nekaj dni pozneje ga je mož priporočil znancu, mizarskemu kontraktorju ta Janez, ki si jc mislil, da hujšega se mu ne more zgoditi/kškor če ga spodi domov, se/ekorajžno polotil pribijanja parketov. Delo sicer ni bilo težko in tudi posebne brihtnosti ni zahtevalo, pač pa izurjenosti. Te pa Janez ni imel. Novi delodajalec je to videl ter ga zvečer izplačal.
“Obžalujem, John, ker vem, da imaš .dobro voljo, toda ne morem drugače. Prepočasi ti gre izpod rok in meni se mudi ' - g- delom.”
Janez se jd zasmejal, vzel denar ter odšel. "Presneta reč, človek mora lagati, da se kadi, če hoče dobiti delo, da ga potem precej — izgubi! Ta moja smola pa res noče popustiti!”
5
Tisto zimo v Torontu je Janez videl in spoznal marsikaj. Videl je nagli razvoj modernega industrializma in spoznal, da razvoj v stari smeri ne more prinesti nič dobrega delavcem; videl je vrste brezposelnih, imigrantov in domačinov in začel slutiti, -da vlada v industriji nered, katerega neposredne žrtve so delavci; začelo se mu je dozdevati, da bi moralo biti drugače, -da bi lahko bilo drugače —-kako bi se dalo iz tega čudnega koaso napraviti red, o tem tedaj ni še -razmišljal. Janez je bil opazovalec, ki iz svojih opalzovanj ni ustvarjal potrebnih zaključkov.
Do enega zaključka je vendarle prišel: da bi bilo mnogo bolje za delavce, če bi bili organizirani. Potem ne bi bilo treba delavcem -garati za dvajset ali trideset centov na uro, prenašati prekletstva -besnega prigamjaštva in še prositi za takšno delo kakor vbogajme. Do tu je prišel — dalje ni silil.
V teh mesecih je Janez spoznal tudi, da so -razni plemenski predsodki, ki jih tako ljubosumno gojijo pripadniki belega pllemena, brez realne podlage in se dajo težko, ako sploh, opravičiti.
Prišel je v dotiko z mladim zamorcem, delavcem v neki tovarni oblek, ki je svoj prosti čas porabi] za razširjenje svojega miselnega obzorja. Janez je menil, da so črnci neke vrste nižja bitja, ljudje na nižji razvojni stopnji, ki so še nesposobni za civilizacijo, neomikani, divji barbari, toda Jim ga je kmalu prepričal, da se je grdo Zmotil; mali črnec je namreč miselno daleč nadkriljeval Janeza, ki se je vsfled tega večkrat znašel v neprijetni zadregi. Kdo hi si bil mislil, da ima-
kancev, velika krivica; da so zmožni tekmovati z belci na vseh vseh poljih človeškega znanja, in če je povprečni črnec miselna na nižji stopnji, je temu kriv blei človek, ki mu ne da priložnosti in sredstev za poglobitev izobrazbe; da ne velja soditi ljudi po zunanjosti ali barvi kože; da so med zamorci dobri in pošteni kakor tudi slabi značaji; prav tako ka-
človeka. Toda to rljegovo prepričanje se je nekega dne razblinilo v nič in Janez, je spoznal, da je žive] v grdih zmotah glede ljudi hebrejskega porekla.
Daniel ali Dan je bil mlad, velik in močan -dečko židovskega rodu, doma iz romunske Besarabije. V Kanadi je bil dve leti. Prijaizen dečko, potrpežljiva in dobra duša, pripravljen sprijateljiti se iz vsakim človekom. Seznanil se je Janez z njim tistega dne, ko je mladi Žid postal njegov sostanovalec;.
nekje v mestu. Delo je bilo do-^njegov židovski sostanovalec, bro plačano—dolar na uro—'se je hudo začudil; fant je zato pa tudi nevarno in zdravju inamreč smatral’ Žide v sploš-1 hudo škodljivo. Zemlja je bila !nem za velike lenuhe, ki so do-preveč prepojena s podtalno bili barantači in grdi oderuhi,-vo-do, zato se je vršilo delo v toda zanič za vsako fizično delo: -tunelu pod silnim umetnim in napor. Dan ipa je garal ka-zračnim pritiskom, kar je bilo |kor ni Janez nikdar delal v svo-
posebno slabo za ušesa; Dan se je pritoževal, kako ga trga v ušesih. Dan je opravljal v tu-
jeni življenju! Za 'borih šest dolarjev dnevne mezde se je vsak dan gnal tako, da-je pri- J
kor na pr. med Slovenci ali A- slovaški tovariši -so se namreč
1896
1944
¥ BUB SPOMIN
PETE OBLETNICE ODKAR SMO TAKO 'NESREČNO IZGUBILI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Anton Nosan
ki nas je za vedno zapustil dne 28. marca 1944.
Spet spomlad se vzbuja v cvetju, a tako vje žalostna za nas, ker nam vzbuja žalostne spomine na Tebe. dragi soprog in oče.
oko,
Spomin ločitve prisili tiho solzo ker pet že mimo počivaš in solnce toplo obseva Tvoj grob, ljubeč spomin na Tebe med nami živi.
Žalujoči ostali:
MARY NOSAN, soproga;
ANTHONY, WILLIAM in JOSEPH, sinovi.
Cleveland, O., 28. marca 1949.
-AND THE WORST IS YET TO COHB —in najhnjše šele pride


fllSte$sl!i!!2±2£:

r

-ta
l.
/m
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul moj dobri soprog ter ljubi oče
K .	' , '	! ' v J < ; |	f	’ f '
Martin Cesnik
zraassrsfflstrJss'
v Slavini' na Notranjskem piti Postojni. ■
Najlepša hvala našim častitim duhovnikom Rev. Edward Bockhold in Rev. Vincent Grannan za opravljene svete maše, za podelitev svetih zakramentov in za obiske v njegovi bolezni, za kar jim Bog stotero plačaj. Najlepša hvala Rev. Robert Hartman za darovano sv. mašo.
Lepa hvala društvu sv. Alojzija št. 52 KSKJ, ki so darovali za sv. mašo, za venec in za skupno molitev.
Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vence.
Lepa hvala bratom Luke Česnik. Indianapolis, Ind., in bratoma Pavel in John Česnik, nečakom: Mrs. Frances Gorše in Fred Česnik, Cleveland, O., za dar in ki so z nami sočustvovali in nas tolažili v našem žalostnem času.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit in molit za mir in pokoj njegove duše.
Prav lepa hvala vsem, ki so ga obiskovali ob času njegove bolezni.
Iskrena hvala našim dobrim sosedom Mrs. Pauline Gradiše, Stanfield in Godby družini za vso njihovo požrtvovalnost
Lepa hvala Mr. Joseph Stevens za vzorno vodstvo pogreba.
Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago.
Hvala za vsako najmanjšo stvar vsem, ki so nam jo izkazali v času naše žalosti.
Vsem pa še enkrat naš iskreni: Bog plačaj!
Ti pa, ljubi in nepozabni soprog in oče, počivaj v miru in naj Ti sveti večna luč.
Žalujoči ostali:
ROSE ČESNIK, soproga PAUL, TONY, MARTIN, PHILIP, sinovi JULIE, ROSE in MRS. THELMA CONROY, hčere Ostali so tudi dva vnuka in tri vnukinje PAVEL. LUKE, in JOHN, bratje
Indianapolis, Indiana, 28. marca 1949.
WHISKERS
1899
1948
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical v nebeške višave našo ljubljeno soprogo in mater
Mary Vadnjal
rojena KRAUCAR
Blaga soproga in mati je bila rojena v Clevelandu. Ob prerani smrti je bila stara šele 49 let. Njeno dušo smo izročili Bogu dne 19. novembra 1948, |co je mirno in vdana v voljo božjo zatisnila svoje mile oči, truplo pa smo izročili materi zemlji dne 23. novembra na Kalvarija pokopališču.
Z globoko hvaležnostjo se zahvaljujemo č. g. kanoniku Omanu za opravljene cerkvene obrede m za ganljiv in tolažilen govor v cerkvi na dan pogreba.
Prav lepa hvala Rev. Slapšaku in Rev. Prazniku zfi asistenco pri pogrebni sv. mašL
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi številni, ki so položili tolikp lepih vencev in šopkov ob njeni krsti ter tako okrasili njen zadnji dom na
Prav lepa hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Lepa hvala društvu Kraljica Miru št 24 SDZ za molitve ob krsti in za spremstvo na njeni zadnji poti do groba. Prav tako lepa hvala članicam podružnice št. 15 SŽZ za molitve in udeležbo pr: pogrebu.
Prav lepa hvala pevskemu zboru Zvon, ki so zapeli žaiostinke ob mrtvaškem odru in pri pogrebni sveti maši.	’
Hvala Louis Ferfolia pogrebnemu zavodu za vso naklonjenost in vzorno vodstvo pogreba.
Hvala vsem nosilcem krste.
Posebna zahvala tudi vsem, ki so pokojno obiskovali v času bolezni, nas ob času velike žalosti tolažili, molili za mir in pokoj duše prerano umrle soproge in matere ter jo spremili k večnemu počitku.
Ti pa, ljubljena soproga, mati, hči in sestra, počivaj mirno v hladnem grobu. Prestala si zemeljsko trpljenje. Naj Ti sedaj lepše sonce sije. Naj Ti bo>rodna gruda lahka in na svidenje nad zvezdami, kot sv. vera nas uči. Naj Ti sveti večna luč.
Nad zvezdami zdaj Tvoja duša biva truplo pa večno spanje sniva.
Saj Križ nam sveti govori da vidimo se spet nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JOSEPH VADNJAL, soprog JOSEPH, JR., sin
MARY por. ROSS, JOSEPHINE por. JANKO ANNA por. MAKQVSKY, hčere HELEN por. MAKOVSKV, sestra HELEN KRAUCAR, mati
Cleveland, Ohio, 28. marca 1949.



Mb*
E?
w\