Štev. 35.
Cena ednoga drobca 60 fil.
29. August 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Nova vlada
Po dugoj krizi smo dobili novo vlado. Ta vlada je pa navekše ostala tista, kak je prle bila, zvün toga, ka smo dobili dva noviva demokrata za ministra. Nova lista ministrov je ta:
Ministerski  predsednik: Dr.
 Vesnič; minister za promet: Dr. Korošec; minister za pravosodje (igazságügyi): Dr. Trifkovič; minister za priprave ustavotvorne sküpščine; Dr. Markovič (novi); min. za notranje posle Dračkovič (novi); minister za vero (vallásügyi) Marinkovič; finančni minister Stojanovič; min. za zvünešnje posle (külügyi). Dr. Trumbič; minister za zgradbe (épiteszeti):
(közmüvelödési): Pribicevič; min. za poljedelstvo: Dr. Jankovič; min. za trgovino in industrijo (ipar és keresk): Dr. Ninčič; min. za agrarno reformo :	Dr. Krizman;
min. za vojno in mornarico: general Jovanovič; minister za, pošte: Dr. Drinkovič; minister za šume in rude (erdészeti és bányászati): Kovačevič; min. za narodno zdravje (egézségügyi): Dr. Nafajlovič; min. za socialno politiko: Dr. Kukovec; minister za prehrano (élelmezési): Jojič. — Novi ministri so taki položili prisego v roko prestolonaslednika.
Govor ministra dr. Jankoviča na mariborskom
tabori.
Lepi slavnostni dnevi, štere smo doživeli v Maribori za časa orlovskoga tabora, nam ostanejo v večnom spomini. Ne mogoče, ka bi človik, ki je to slavnost z svojimi lastnimi očmi vido, to tak hitro mogao pozabiti. Zato k nešternim točkam toga tabora, se od časa do časa nazáj povrnemo. Mali prostor nam neimre ne dovolo, da bi vse naenkrat obširno objavili.
   Po božoj slüžbi kak smo že objávili — se je vršo prvi slovanski orlovski tabor, ki ga je otvaro J. Pirc, predsednik Orlovske Zveze pozdravivši navzoče zastopnike regenta i drügih oblastih, nadale dr. Korošca in dr. Jankoviča, ministra. Potem je dao reč ministri dr. Jankoviči.	
Govor ministra dr. Jankoviča.
Bratje Slovenci! Preživeli smo strašna leta svetovne vojske, v šterih letah smo morali gledati to najvekšo mesnico, ka jo pozna človeška zgodovina. Ta trplenja so pa ne bila zaman. Prinesla so nam osvo-
bojenje i zdrüženje, uresničanje tiste misli, za štero so se trüdili najbogši dühovi med Slovenci, Horvati in Srbi. Trplenji tej let se imam tüdi jaz zahvaliti, da mam čast dnes pozdraviti to krasno zborovanje slovenskoga lüdstva, zborovanje tak ogromno in veličastno, kakšega smo še ne vidili na tleh slobodne Jugoslavije.
   Zbrali ste se tü verni Slovenci — katoličani. Kak pravoslavni brat vas pri tom zborovanji iskreno pozdravlam ino vam pravim: Čuvajte svojo katoličansko vero! Zakaj, to vsi znamo, da je narod brez vere necumna stvar, in da brez verske podlage ne more obstajati ni en narod, ni ena država. Brez vere in etike, brez morale, je nemogoča vsaka država, kak nam očividno kaže žalostna pelda ruskoga naroda, ki je zgübo svojo vero. Med katoličani i med pravoslavnimi ne more biti nikšega razloča. Zazavam Vam spomin, da je v našoj maloj Srbiji, štera je več kak 90% pravoslavna, je bio katoličan minister vere, da je ta naša pravoslavna Srbija mela katoličana za vojnoga ministra, ki je znao vodi — či glih, ka je bio katoličan — naše pravoslavne junake.
Naše edinstvo je popolno. Meti moremo en parlament, en zakon! Kaj boli Srbe, to boli Slovence in Hrvate, in kaj boli Slovence, to boli tüdi Hrvate in Srbe. Naša država, more biti vsem pravična in v njej vsi enakopravni. Naša država more postati tüdi država verske svobode, kak more biti država politične gospodarske in socialne svobode. Srbski
pregovor pravi: Brat je mio, koje vere bio.
V tem imeni vas, dragi bratje Orli, kak srb iskerno pozdravlam: Vzdignite se, razširjavlite se, razprite krila in poletite tüdi k nam v Srbijo. V tem imeni pozdravlam  tüdi v tak ogromnom števili zbrano lüdstvo, ki je izraz vaše organizirane moči in da zaključim svoj govor, pravim: Bog živi naš troedini narod Srbov, Hrvatov i Slovencov. Bog živi Nj. kr. Veličanstvo Krala Petra in prestolonaslednika Aleksandra. Reči ministra dr. Jankoviča je lüdstvo sprijalo z velikim navdüšenjom. 
Nesi oblak...
Nesi oblak pismo moje, prek meje, proti severi, na Vogrsko. Nesi tihi glas našega srca, pa njim povej — da je čakamo. Da so odpreta naša  vrata v noči pa na dén, samo naj pridejo. 
Domači kraj, domača hiša, topla domača bratska roka segne proti njim, samo naj pridejo.
. . . Dosta jih jé ešče tam prek meje, šteri so z našega mesa z naše krvi, štere je odtirao z dreva našega životni viher. Naši Prekmurski vöizvučeni lüdje so ešče skoro vsi prek meje, trpijo od gladi, sovražne oči je merijo pa itak čakajo, Bog ga zna na kaj.
Nerazmimo vas brati! Ka čakate? To ne verjemo, da bi se na veke odslovili od domače grüde, od domače hiše, kje ste spoznali sladkost domačega krüha, domačega zraka. Dozdaj  se je razmila vaša bojazen, vörvali ste sovražni laži da prej naša Prekmürska grüda neostane slobodna, da nam na dale na šinjeki ostane neprijateljski jarem Prebüdite se! Naša lepša bodočnost je zagvüšna jer smo mi sami postali naši gospodi. Naša Slovenska reč se čüje od Radgone do Lendave! Tujec nad nami nede več gospodaro!
. . . Falijte nam. Vaša düšna moč, vaše znanje, vaša ljübezen proti svojih nam falij. Pridite, či te reči nam sebov prineséte.
Razmimo mi to, ka dene se bojati za vsakdnevni krüj, zato vam odpüstimo. Odpüstimo vam i to da ste nej vörvali v našoj pravici. Odpüstimo vam či priznate, da je ranč zato vekša
2
NOVINE
1920. 29. august
zdaj vaša dužnost proti svojim. Poštena bratska roka vas čaka, či pridete prepričani: braniti vse ka je naše, vsigdar, pa či de trbelo do zadnje kaple krvi.
Mati slovenska vas zove: pridite?
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Slovenci so bili kak tüdi drügi‘ Števani že od nigda polodelavci. Najstarejši Zgodovinski spisi pravijo, ka so' Slovenci bili delavno, mirotübno lüdstvo. Gda so prišli v novo domovino, so zavolo sovražnikov postali malo bole bojeviti in z vekšega so Živeli s toga ka so si z vojskov spravili. To je pa kratek čas trpelo.
Pomali so začeli obdelavati polje. V tistom časi je ešče malo oratje zemle bilo. Z vekšega je bilo pokrito z, logom. Toga so trebiti, krčili, po-Žigali in tak si delali njive koliko jeste mogeo. Železnoga plüga so ešče ne poznan zato so oral)' z lesenim, šteroga so zvali »drevo". To je bila edna lesena kluba ali močna gara s koiénom (pükeo.) Stem so spraskaii zemlo i sejali žito i pšenico, ar so drügoga ne poznati. Proti konci čarnoga stoletja so napravili na Müri prve mline na komp, štere je Belizar vpjvoda zmislo. Hiže so bile vse lesene, Zidati so se navčili od sosednih lüdi, ki so hodili v naše kraje zida! cerkvi in grade. Največ haska in veselja so najšli v povanje živine. Meli So velike črede konjov krav i dve, Štere so pasli. Opomina vredno pa je pri naših Slovenih rojarstvo (čebe-
larstvo). To so že naši očevje v staroj domovini radi meli in se je obdržalo cela stoletja do denešnjega dneva, posebno na Kranjskom, Štajarskom i tüdi v Prekmurji deloma. Platno za potrebno obleko so si napravlali doma; tüdi lončarstvo so dobro razmili. V ednom kraji je predivo lepše raslo, v drügom kraji, je bila lepša ilovica za lončarstvo, v tretjem so meli bolši les za kola, itd.. Zato so pa bili v ednom kraji sami kolarje, v drügom rešetarje, v tretjem lončarje, kožarje (küžnarje) ali tkalci. Potem so si blago zamenjavali.
V tistom časi so se ne „delili“. Či so starišje meli več dece, to so se vsi domo oženili in vküp živeli, ravnotak njihova deca. Nihče je ne delao na svojo roko, nego vsi za vse. Či je šteri kaj doba, je razdelo med drüge. Gda je edna hiža bila pretesna, so poleg napravili drüge; nego vse pod ednim gospodarom. Tak so včasi nastale cele vesnice. Vsaka takša velika drüžina se je zvala „zadruga.“ njeni gospodar pa „starešina.“ Toga so mogli vsi bogati. Od starešina so tüdi mnoge drüžine dobile ime. Tak na pr. či se je starešina zvao Marko, so se njegovi zvali Markovi, či je bio Štefan so se zvali Štefanovi, Ivan, Ivanovi, Mihao, Mihalovi itd. Več zádrug vküp so zvali „župa“ njenoga vladara pa župana (rihtara). Vse to so potem znova meli v skrbi vojvodje.
(Dale.)
Podpirajte Novine!
Glasi.
Na uredništvo smo dobili to le pismo: Prekmurskim Slovencem! Pri odhodu iz krasnega slovenskega kraja Jugoslavije Prekmurja, se Vam najsrčneje zahvaljujemo za Vaš lep sprijem. Vašo naklonjenost in gostoljubnost. Najiskrenejša hvala g. dr. Lipovšeku okrajnemu Prekmurskemu komisarju, ki nas je tudi obiskal in stem povečal našo slavnost. Dalje g. Božidar-ju Sever-ju, županu Dolnje Lendave, za njegov navdušen govor. Zagotavljamo vam g. župan, da se bomo ravnali po vaših besedah, ki nam ostanejo v trajnem spominu: človek ni rojen sebi, ampak domovini! Zahvaljujemo se g. Štefan Kühar-ju, beltinskemu župniku za njegovo naklonjenost, g. Spragerju nadučitelju v Beltincih, za njegovo požrtvovalno delo in gdč. Anici Peršakovi, učiteljici v Lipovcih za njen krasni sprijem. Končna zahvala rodbini Tratnjekovi v Lipovcih, ki nas je v dnevih našega bivanja, — z njihovo prehrano bogato obdelila. Dnevi, ki smo jih preživeli med Vami, dragi Prekmurci, nam ostanejo vedno v spominu. Še enkrat živeli do svidenja. Učiteljišniki i učiteljišnica iz Ljubljane.
Dr. Czifrák Jánoš, nam pišejo, ka oni neso prestavlali i tüdi nikomi ne dali naloge da, bi prestavlao Novine mlajšega Klekl Jožefa, dolenskoga plebanoša i ka oni neso krivi, ka so toga Vogri zaprti. — Toga tak nišče nej trdio, ka bi oni dali zapreti Kleklna. — G. fiškališ nam nadale naznanjajo, ka na Vogrskom nikše hujskanje nega proti Prekmurji.
Podlistek.
Z krvavi dnevov.
V skalovitoj, razceplenoj dolini si počivle naša četa. Pred nami je strahoviten goliat, breg Seni Gabrielle. Samo 8 kilometrov do vrhunca strašnoga brega, šteri na čast smrti z ognja napravleni gvant nosi. Tam smrt, jok, strahota, razdor, tű Prinas pa, bi pravo na par stopajov od njega, pod sivov nébov na sladko dozor-javle grozdje, na sladko kak med. Samo raztrgan] listi figemandole se žalostijo. Ja, te sad je v tüjino za-blodjena hči taljanske zemlé, zato jo sram, zato se skrije pod prašino....
Ne vörjem, ka bi ne vetrovje te vile i to od mürskoga kraja čarno zemljo prinesli se, na šteroj je ta poleg nas ležeča kukorca zrasla. Kak domačo jo pozdravijo soldaki pa v drügom hipi so že t njoj:
— Trgajte dečki, Bog ga zna, ali mo vütro še tű ali ne!
— Taljan nam dá ogenj. Bog pa ka se naj speči, mi pa samo jejmo! se čüje vesele. Pa kak trgajo zdrave, velike v milo zeleno listje zamotane Vlati, — ešče to tüdi pozabijo, da je greh teknoti se to, — ka je ne naše.
Gazda, stari Slovenec z velikov serov bradov, pa njegova žena Pazita kukorco. Celi küp soldakov se mota okoli njé pitajo je, tožijo se„ ali samo do toga časa, dokeč nevj-dijo, da je pajdaš ze vöprišeo ma drügom konci. Te pa hajd —Ida jo pečenio! Sledkar se že navčijo stari, odket je ta velka ljübézen proti njih ali te je že prekesno. Polovico kukorce so že raznesli... Pride stari pa pravi;	■
— To je bio naš krűh za celo leto, pa so ga odnesli soldaki. Nemajo Srcé tej, — dene žalostno, pa se njemi skuze pokažejo v koti očah.
— »Nemajo Srcé" — čüjem več vör zatém, da že ide četa — naprej.
Besno tüii. cvili poleg nas sanitets^ automobil, prah skoro do nébe ségne, Zemlja trpeče pod teškim strel-
jaajom. Samo tű pa tam se vidi malo z sive nébe,, pa se tam tüdi na taljanske narodne farbe poiarbam zrakoplovi tirajo kak veséla lastovica. V automobil si, gor - séde eden soldak. Gvant raztrgan, mesto oči pa nekaj na čarno opečeno se vidi, dve Čarne, krvave krugle.
— Bog, smiluj se mi, ne vidim 1 — se zajoče proti nébi.
jeli majo Srcé, šteri so to napravili ?
Na drügoj strani Gorice je ešče erdeča neha kak krv, inači je pa se Povsedi sivo. Granat na Šent-Gabrieli či pukne, bi mislo da je v mleko' spadnola kapla krvi. Poleg ceste na küp razstrelane bije, na skalje raz-trgáni orehi. Rože tüdi vidimo, ali proti njim tüdi ne poznalo milost divljenje. Zelene vejkice so raztrgale krugle, dim pa prah sedi na negda zelénom listji. Pred ednov razrfišenov hišov globnjak stoji na visikom trami, ali polovico globnjaka je tüdi odnesla granata.
— Bože moj, ka se moglo zgo-
3
NOVINE
1920. 29 august
diti z vami, ki ste tü gnjezdo meli, mili, beli golobčeki. . .
Jeli ma srcé on, šteri je to napravo?
Idemo dale. . .
Tü so že grozovite peršone z orajškim plügom orale. Zemlja, kamen z bregov doli djana hiža vse je naküp zmešano. Samo v robačo oblečeni kanoner nesé teške ladice, vse pune z granatom, šrapnelom. Mali štüki, kak besni psi lajajo, sipavlajo smrtni ogenj z svoje cevij. Dobro se vidi tam na severnoj strani bregá, kak se spüščajo krugle, spüščajo se kak z ognja spleteni firhangi pred naše soldake. Branijo je . . . Vrh bregá kak v ogenj oblečena strahota se svetli v ranom večéri.
Tü stojmo malo ... Čakaj ... zdaj se začne ples tam gor. Zdaj poka naša sekira na taljanovoj glavi!
— Oh Ti Bog dobrotni, šteri si tam gor, či ešče Ti maš tvoje srcé, pomori njim ... čuvaj je ... naj živo, zdravo, celo pridejo nazaj k materi, k ženi, k Anici, k Jančeki ...!
Julij.
Pokaštigani Sokoli. Že enkrat smo poročali v naših Novinah od brutalnosti Sokolov, z šterov so napadali naše orlovske goste na Bledi. Zdaj čüjemo glas, da so te „Sokoli i sokoliči“ zadobili svoj zaslüženi najem za svoje divje napade. Českoslovaški zastopnik v Ljubljani se je pritožo na na Češkoslovaško vlado i rávno tak so
se pritožili tüdi francozi na svojo vlado in v Belgrad k regenti. Liberalni minister Davidovič se je preveč razčemero nad tov podivjanostjov Sokolov. Hotelir Tomc na Bledi, ki je hujskao sokole na napad, je obsojen na 14 dni zapora. Njegov najbolši pomagač neki žandar Rakovšček, je pa zgübo svojo šaržo in premeščen v eno malo ves in podrejen drügim. Poleg toga je pa ešče obsojeni 18 sokolov i sokoličov. Čüdno bi se nam vidilo potem, da že známo, kakše drüštvo je to sokolsko in kakši namen je vodi, či bi se najšli v našem Prekmurji ešče starišje, ki bi svojo deco püstili v to brezversko drüštvo, kak, so to že nameravali ništerni vučitelje po naših vesnicah. Dobro, da ne se njim posrečilo.
Koncert v D. Lendavi. Narodna čitalnica v D. Lendavi je priredila v soboto 21. toga meseca lepi koncert, na šterom je nastopil z lepimi popevkami čitalniški moški pevski zbor, pod dobrim vodstvom davčnoga nad-
pravitela g. Vencajza, potem gospa Vuk-Sadarjeva in gdč. Tomšičova iz Ljubljane. Prišlo je dosta slovenskih i vogrskih familij, in so vsi bili z koncertom jako zadovoljni.
V Bogojini bode septembra 4.-ga velko živinsko in drobno senje.
Kmečke zveze lendavskoga okraja! V nedelo, 5. septembra je pri Sv. Trojici v D. Lendavi veliki shod kmečke zveze, na šterom bodo gučali dobri govorniki. Shod bode ob 3. vüri popoldne po večernicah, ki bodo v kapeli sv. Trojice. Pridite vsi!
Gor. Bistrica. Šernek Martina dečka so neznani ljüdje po noči gda je šo domo do na ljubi mrtvoga zbili. Glavo so njemi presekali. So po vaseh taki „kurajžni“ ljüdje da vsakšega napadnejo za hrbtom, gda so ov nanč ne bosta. 'To so tisti, šterim ešče lekaj ne. bila zadosta vojska, trbeio bi je zavpar mesecov pod ključ djati.
Gospodarska zadruga v G. Radgoni je imela revizijo '(pregled) iz Ljubljane, štera je izjavila, da je ta najboljša in najmočnejša zadruga.
Učenec se sprejme v Gospodarsko Zadrugo v Dol. Lendavi, Šteri zna slovenski in madžarski in je spoš-tene rodbine.
Navuk za tretjerednike bo 29 aug. v Črensovcih ne 24 ,aug. kak je bilo .pomotoma poročano.
Prč. g. Anzel Mur, pleb. v Soutbetleh.emi se vráča na^aj v Ameriko. Amerikanski Slovenci sprejmite jih, kak je dostojno. Gospod Vam bo znao dosta povedati od vaše stare domovine
Dr. Kimovec, kanonik iz Ljubljane, so prišli te dni y Prekmurje. Njihov namen je vküper pobrati i spisati naše lepe starkrskè cerkvene i narodne pesmi. Pomagajte njim v tom deli radovoljno vsi, k šterim., se obrnejo. Za nas Prekmurce.je celo važno to delo, da se nam tej. dragi narodni kinči nepogübijo. r v lP
Brativno naprej. — Pri nas, v Prekmurji, ‘šče je dosta takših ljüdi, ki vörjejo Madžaronom ■ ali njihovim krivim navukom: »Vogri nazáj pridejo", — Kak bi bilo to mogoče? Mirovna konferenca je prisodila Prekmurje na večne čase Jugoslaviji. — Dragi rojaka Prekmürce ne dajte se strašiti od takših ljüdi. Povejte njim batrivno v obraz: »Prlé de jüüra gor-tekla, kak de naše Prekmurje vidilo nazaj madžarske vojake1*. Vržite v stran té misli, ar varih samo, škodü-jejo. Škoda za čas in takše našli. Gučite si in mislite si ráj, kaj drügoga (ka te delali po zimi), kak to ka nigdar več nebo. Glédajte batrivno naprej. Vaša je bodočnost, slovanska.
Premovanje govenske živine se bode vršilo 20.-ga .septembra v Črensovcih ob 9 vöri. 21.-ga pa v Murskoj Soboti. Ki lepo marho mate priženite jo ta.
Za našega poslanika je v Budapešt imenüvan dr. Milan Milojevič, ki je že prišo iz Haage, kje se je . dosedaj zdržavao.
V Rajhenburgi so sokoli meli lüdsko slavnost. Pri toj priliki so tüdi pokazali kakši gavalirje so. Da se
njim je slavnost ne tak posrečila, kak so si želeli, čemere so si zato med drügimi nedužnimi šteli spuniti. Cilo da njim je večer dva njihova naraščaj a neki- tepeš, ki ne sliši ne -k Orlom pa tie k Sokolon!, nikaj potepkao so se brali pred faroíom i začnoli kričati: »Dol ž popi, tlol z Cerkvov del z verov". Med njimi je bio tüdi en nadtičitelj. Vidite Prekmurci, to jé sokolska kultura. Te lüdje drügo nevejo, kak samo kričati: Dol' z popi, dol z verov! To naj ležej!
Usmilene sestre Ijubljanske so dobile ,v. Belgradi sanatorij in ka-toliákoga dühovnika. Tüdi lázaristi dobijo ndjbrž faro v Belgradi.
Slobodna Reícs. Dragi naši Amerikanski .prekmurski Slovenci, ví vsi dobro poznate te soutbetiehemske najine, čuvajte se. jih, ar so te novina proti našoj' krščanskoj - veri i proti našoj državiJugoslaviji.
Dühovnih vaj v Celji letos več ne bo, ar je romarska hiža popolnoma zasedena,
Marijine Liste dodamo deneš-njim Novinam, dr. naročniki. Sprijmite je z Marijinim blagoslovom.
Shodi v Hotizi in Mali Polani.. Predsednik dolnjelendavske kmetske zveze in zveze županov g. Božidar Sever je zadnjo nedeljo, 22. , toga meseca meo dva, jako obiskana shoda v Mali Polani pri župani Gabor, injv Hotizi pri škole -Razložo je nove postave; Stere so prišle zadnji čas zavolo štemplarlja kpl in Zvine, volitev^ ágrarne občinske odbore in dosta drügih gospodarskih, in političnih zadev. Povsod se je sklenola resolucija, da se naprosi prek g. Civ. komisara vojaška oblast, dabi "se štemplanje živine na več mestah vršilo, kil lüdje ne bodo .zamüdili telko Časa.
Dom i svet.
Jugoslavija. 22. augusta so se vršile v Srbiji občinske volitve. V Belgradi so zmagali kommunisti. Potrebno bi bilo, da bi se Prinas že tüdi razpisalo Volitve poslancov (követov) še bodo vršile po celoj Jugoslaviji ta novembra zadnje dni. Ministerski predsednik dr. Vesnič poroča, da se je sklenila zveza med Českoslovaško v .in med Jugoslavijov. Dr. Beneš, Českoslovaški zvünešnji minister je Preminoči teden bio v Belgradi.Tam odnet odpotoval v Rumunijo, da Rumunijo tüdi pridobi k toj zvezi.
Poljska. Zadnje dni so poljaki začnoli močen pVtinapad. Boljševike so na več mestih nazajporinoli. Varšava že več ne v nevarnostih, bár.je močno poškodovana od rusoske strelajov. Vmesne države kak Nemčija-in Čehoslovaška so izjavile popolno neutfalnost.
4
NOVINE
1920. 29. august
Vogrsko. Nagyatádi Stefan Szabó se je odpovedao ministerstvi za prehrano in je imenüvan za ministra za poljedelstvo. Na njegovo mesto je prišao dr. Jožef Vašš, kak minister za prehrano (éleimezési.) Pšenice maksimal cena je 500 K. žita pa 400 K. Za neposkrbljene trbe 3 miljon 100 jezero metercentov silja. Ka više ostane, samo tisto püstijo za izvoz. Tak je prav. Prle za domače poskrbeti, pa te prido drügi. Pri nas se pa že trgajo za svoboden izvoz liberalni bankirje dokeč nevejo še, če bomo kaj meli, ali ne! Mogoče, ka bodemo sledkar glad trpeli.
Razglas.
Po odredbi Gospoda Ministra Vojne i Mornarice od julija 11. leta 1920. Pov. l. Dj. broj 6417 se 1. novembra leta 1920. sprijme 500 vučenikov (dijakov) v III. pehotno (pešija) podoficirsko šolo z ozemlja celoga králjestva.
Ki šče iti v to šolo, naj pogledne i pozve pogoje, pod šterimi se sprijme v to šolo pri „Pukovskoj okružnoj kamandi“ v Varaždini ali v Maribori. 
M. Sobota, aug. 13. 1. 1920. Civilni komisar za Prekmurje Lipovšek s. r.
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi galic, ličje, mašinsko olje, cement v lagvah po 200 kg. Dobiva se tüdi kamena i zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.	   Zmerne cene.
Orli v Bogojini majo zdaj v nedelo 29. avgusta veliko prireditev. Ob 10 vöri je velka sv. meša po meši je pred cerkvov ljüdski tabor na šterom govori dol. lendavski župan Božidar Sever in več drügih. Ob ½3 pop. so večernice, po večernicah je telovadba „Orlov“ in ob 4. vöri bode igra „Kmet Herodeš“. Vsi krščansko misleči prekmürski Slovenci so povableni!
Za hlapca na farov što šče iti, naj se zglasi pri g. župniki (plivanoši) Žičkar Marki Loče pri Poljčanah, na Štajerskom. Za dela bo meo oskrblavati 8 glav goveje marhe, delo na poli i v kleti. Plača na mesec 100 K i hrana. G. pleb. ga vzemejo, da sme v celom življenji pri njih ostati. Deklo tüdi vzemejo na slüžbo naj njim piše, čel štera šče iti i se za plačo ž njimi pogodi.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje,

Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z. odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).	
Küpüje: pšenico, žito, kukorice, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.