UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl ček. račun it. 9-17768 — Poitnlna plačana v gotovini — Spedlz in abbonamento postale II Oruppo
Leto IV. Štev 13.
GORICA DNE 31. MARCA 1948.
Cena L. 15
Molite skupno ali posamezno y east brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki je edino upanje narodov v sedanjih velikih nevarnostih, vsak dan do 18. aprila sv. rožni venec v ta posebni namen, da bi Bog razsvetlil vse vernike v Italiji, da bi izpolnili svojo dolžnost napram Bogu, Cerkvi, družini, narodu, državni skupnosti in posameznim dušam.
Dosčilo vstajenja
tudi Dum, naši nasprotniki in sovražniki!
Noč med velikim četrtkom in petkom je. Ne morem drugače, kakor da sporočim iskreno željo miru in vstajenja tudi vsem na« sprotnikom in sovražnikom na« Šim in našega lista.
Ali je mogoče, da imamo tudi kakega sovražnika? Saj vendar skušamo delati le dobro in mhče nam ne more očitati po pravici, da bi mu kdaj namenoma storili kaj hudega. In vendar imamo ne ie hude idejne nasprotnike, ampak tudi prav strastne sovražni« ke, ki nas neprestano sramotijo in obrekujejo in ne morejo niti tega zatajiti, da imajo z nami najbolj temne načrte. Zakaj? Kristusovi smo in Kristus jc pri zadnji večerji jasno napovedal svojim učencem, da jih bo svet tako sovražil kot njega samega.
Sovražniki božji in sovražniki božjega poslanca Kristusa ne morejo biti naši prijatelji, ko se vendar borimo za Kristusa in Njegovo socialno kraljestvo.
Sovražniki naši! Odložite svo« je sovraštvo in Bog napolni vaše duše s svojim mirom!! Ali misli« te, da boste s slepim sovraštvom in lažnivo zavistjo dosegli kaj dobrega za sebe ali za druge? To j c velika zrrtota. Samim sebi delate največ jo škodo in si pri« pravljate pogubo, kajti Rog se posmehuje narodom, ki vodijo borbo proti njemu in njegovemu Maziljencu in jih bo razdrobil z železno šibo, kakor pravi psab mist. Mi pa molimo za vas.
  «» ---
Več kot pravih sovražnikov iz hudobije imamo nasprotnikov, ki nas sovražijo, ker so nahuj« * sjcani proti nam od tistih, ki laž« ftiVo proti nam vse hudo go« vore. Ali ni imel tudi Kristus največ takih sovražnikov? Ali se ni posrečilo njegovim: sovraž« nikom doseči njegovo smrtno obsodbo, ker jih je podpiraKza* peljano ljudstvo, ki je bilo sicer manj krivo od farizejev in pis* mar jev, a je moralo vkljub temui z razdejanjem svetega mesta in svojo razpršitvijo po vsem sve* tu plačati svoj zločin nad obljub« ljenim Odrešenikom.
Tako je tudi med nami precej nahujskanih ljudi, ki gledajo v nas, ki smo vedno največ delali za pravo svobodo in napredek naroda, »narodne izdajalce«, gr« de »reakcionarje«, »hlapce kapi« talizma« in še mnogo takih reči, katerim! skoroda še imena ne ve« mo, kaj šele da bi jih zagrešili. In ta uboga zapeljana raja vidi n. pr. v papežu tistega, ki je »bla« goslavljal orožje« (bedarija, ki jo neprestano vtepajo.v glavo nespametnim ljudem že od prve svetovne vojne), ki »pripravlja novo vojno«, ki je sam »kapita« list« in »kapitaliste podpira« itd. In v škofu, ki je mnogim rešil
življenje, poznajo ti zaslepljeni ljudje moža s »krvavimi roka« mi«.
Nespameti je več stopenj. Ena se imenuje tudi zarukanost. In prav zarukanosti je treba, da človek take reči verjame. Poleg zarukanosti pa tudi dobra mera moralne pokvarjenosti in podiv« janosti. Papeštvo pozna n. pr. od nekdaj samo eno vojno, t. j. vojno proti vojni z nau« kom o pravičnosti in ljubezni in delom za mir.
Tudi za vas, dragi zapeljanci, imamo mi po zgledu Kristuso« vem le želje 'miru in ljubezni. Medtem ko nas Vi slepo sovra« žite in nam iz nevednosti hudo želite, si mi neprestano prizade« varno, kako bi vas poučili in vam oči odprli, ker vemo, da drvite v lastno pogubo, v katero vas tirajo tisti nesrečni ljudje, kate« ri vas hujskajo proti nam, svo« jim najbolj iskrenim prijate« ljem.
Miru Kristusovega vam želi« mo, a ne boste ga našli vse do« tlej, dokler ne boste začeli prav resno iskati resnico, ki vas bo osvobodila ponižujoče sužnosti brezvestnih hujskačev. Cerkev poslušajte, ako ljubite resnico, in katoliški list berite, ki je dam današnji pravtako potreben kot razlaga evangelija v cerkvi.
Ko boste spoznali resnico, bo« ste nehali drveti za svojimi so« vražniki in boste z veseljem sle« dili tistim, ki jih danes iz pre« grešne nevednosti sovražite   «» -----------------
Zelo neljubi smo tudi nekate« rim ljudem, ki bi bili radi še bolj krščanski kot papež in škofje in si dopovedujejo in se opraviču jejo, da delajo za svobodo na« roda, ko brate v veri zapuščajo in se s sovražniki vere iz strahu in radi osebnih koristi družijo ter tako tudi dobrim ljudem ote« žujejo spoznanje resnice in pra« ve poti.
Tudi vam, ki vaj paša odloč* nost in jasnost vzrteipirja ia ste radi tega slabo napratn nam raz* položeni, yoščimo Kristusovega
miru. Našli pa ga boste šele te, daj, ko se pogumno odločite, da ne boste več služili Kristusu in antikristu obenem.
Prejeli ste več luči kot zapelja«
govor. Bog vam daj več krščan« ske srčnosti in pravi mir!
  ------
Ali se morda kdo nad nami razburja, ker ima malo drugačen okus kot mi in mu vsaka naša beseda ne prija? Ali se bomo prepirali zaradi ene besede več ali manj? Časi so veliki in ne gre za besede, ampak za neizmerno velike stvari. Ne boste našli mi« ru, ako se ne dvignete nad malenkosti in ne boste znali potrpeti s slabostmi, ki so povsod, kjer so ljudje. Vsi dobro misleči držimo skupaj in se skupno voj« skujmo, ker ne gre ne za mojo ne za tvojo zadevo, ampak za zadevo Kristusa samega in vse« ga naroda, ki je Kristus zanj prelil svojo dragoceno Kri.
V tej sveti noči želim objeti vse in jim voščiti: Bratje, mir za vami!
Lažnivi rdeči zmaj si je nadel glavo e svetniškim sijem. Opeharil bo le največje bedake.
Brez neprestanih laži in vara« nja bi komunizem nikdar in nikjer ne uspel, ker je po vsej svoji naravi pregrd in prekrut. Zato nasto*pa vedno pod razni« mi menjajočimi se. krinkami. Tudi pri sedanjih volitvah v Italiji ni pokazal svojega srpa, ki žanje, kjer ni sejal, in kladi« va, ki vse razbije, kar se mu no« če popolnoma usužnjiti, ampak je skril sebe in svojega žalostne« ga slovenskega kandidata za hr« bet Garibaldija in nedolžne, svetniško ožarjene zvezdice — ne rdeče, ampak bele. Da bo va« ranje še bolj držalo, laže neukim ljudem, da ta volivni znak pred« stavlja sv. Jožefa in betlehemsko zvezdo. — Odkar se je komuni« zem pojavil med našim ljud stvom z rožnim vencem v roki kot »rešitelj in osvoboditelj na« roda«; odkar je z geslom »Zemlja tistemu, ki jo obdeluje« navdu« šil zase briške kolone, a jih je potem opeharil za to zemljo, ki jo je proglasil za državno last; odkar je ljudstvu proglasil svo« bodo vesti in vere, pa mu je na« to vero trgal in mu jo še trže iz srca po šolah in na mitingih — od vsega začetka do danes je ta satanov hlapec vedoma lagal in imel ves naš narod za norca. Kdor: nau kljub temti še verjame, je revež slejV gluh in bedast po« vrhu. .
Ne kortrunlzem pod krinko Garibaldija in ’ zvezde, ampak Križ je fcriftk, ki bo naš narod rešil najvčeje1 nesreče
KAJ TE ČAKA, CK...?
rdeče
no ljudstvo in hiijši bo vaš od« sužnosti. , 1 ‘
MOLITE ZA NESREČNE BEGUNCE IN ZN liEt SLOVENSKI NARODI VSE, MR LE MORE, BEŽI 1ZZR ŽELBUT Z8jj?SE.
Slovenski Primorec i Kako to, da bailtf ^ doma, saj vendar veste, kako težko je beguncem v Italiji in sploh po svetu. Doma vam ne manjka dela, imate svojce in svoj dom. Shjf*Ae marsikdo od tam tudi pohvali In kakor drugi bi vendar tudi vi Ihhko malo potrpeli.
Begunec i Tako govorite vi, ki poznate koatuuizem samo iz knjig in poročil. Jaz pa pravim, da samo koritgrjhm gre tam ie dobro, čeprav se tudi oni drug drugega boje. Jaz’ *em oklenil, da ne bom stradal in povrhu ie v večni grozi živel. RajSl.bom hodil kot svoboden berač od hlie do hlie po vsem svetu.	t
v;?
p
Zaslepljenci nas nočejo brati, ampak hočejo biti še nadalje v temi, a ti beri in zaslepljence poučuj.
Veliko sc danes govori in piše, kakšne razmere bi nastale pri nas, ako bi zrna« gale pri prihodnjih volitvah levičarske stranke, katere bo podpirala tudi slo« venska demokratska fronta. Najmanj, kar hi nas zadelo, bi bilo to, da bi na« stala pri nas velika brezposelnost in prava lakota. Amerika bi namreč usta« vila vse pošiljatve, premog in živež, brez katerih ne morejo ne tvornice ne ljudje živeti. Da bi dobili tako izdatno pomoč od vzhodnoevropskih držav, jc prazno upanje, ker te države same ni« majo ne premoga ne žita v izobilju. Pa četudi bi vse to imele, bi nam radi po« manjkanja transportnih sredstev ne mo« gle v izdatni meri pomagati. Italija ima samo na žitu kakih 20 do 30 milijonov kvintalov primanjkljaja na leto, premog mara pa skoro ves uvažati. Le izraču« najte, koliko tovornih vlakov bi moralo vsak dan pridrdrati v našo državo, če bi hoteli biti samo z žitom preskrbljeni. — Pa to bi bila le ena posledic, ako b prišla komunistična diktatura pri nas na površje. In vendar sc dobijo št vedno ljudje, ki se zanjo navdušujejo in ki v svoji zaslepljenosti mislijo, da jim bo zasijala z njo nova doba sreče in blago« stanja. Med zaslepljenci, ki koprnijo po progresivni rdeči demokraciji in po nje« nih osrečujočih pridobitvah, so tudi ta« ki ljudje, ki nimajo od komunistične ureditve države prav ničesar dobrega pričakovati. Kaj naj pričakujejo n. pr. od kolektivnega gospodarstva naši tr« govci? Trgovski stan je obsojen v ko« munistični državi na smrt. Že iz t:stih redkih poročil, ki jih dobimo slučajno izza železne zavese, vidimo, da je veči« na trgovcev zaprla svoje trgovine. Kaj naj sicer napravijo, ako pa še tistih par ostalih trgovcev nima kaj prodajati. Pa četudi bi bilo blago, bi ga ne dobili v razprodajo trgovci, ampak razne zadru« ge. In vendar je tudi pri nas vse polno trgovcev, ki simpatizirajo s komunistič« no demokratično fronto in jo celo gmot no podpirajo. Ali ne pomeni to, same mu sebi jamo kopati ter drveti z od« prtimi očmi v prepad?
Toda ne samo trgovci, ampak tudi precejšen del naših izobražencev je tako zaslepljen, da ne vidi dobrot, ki ga ča= kojo, ako pride rdča diktatura na oblast. Kaj naj pričakujejo od rdečega režima naši učitelji in profesorji? Službo bodo morda res dobili, pa ne tisto, ki si jo oni želijo. Najboljše službe bodo dobil tisti, ki so bili in ki bodo rdečemu re« žimu najbolj vdani, in ne tisti, ki so najbolje kvalificirani. In kar je najhuj« še: Za košček koruznega kruha bodo morali prodati rdečemu Mefistu svojo dušo in telo, svojo vest in svoje versko prepričanje, ki ga imajo morda še v svo« jem srcu. In to bo nedvomno najhujša žrtev, ki jih čaka. In kar velja o učite« ljih in profesorjih, velja tudi o zdrav« nikih, odvetnikih in sodnikih, pa tudi o pisateljih in slikarjih, glasbenikih in gledaliških igralcih. Vsi bodo morali ple« sati po taktu, ki jim ga bo vsevedni Stalin, Tito ali Togliatti predpisal, ter spoštljivo poljubljali bič, ki jim bo vte pal v glavo prve pojme komunistične abecede.
Pa tudi naši delavci nimajo nobenega razloga, da bi se navduševali za komu« nistični raj in njegove dobrote. Vse propagandne trditve, da ima v komuni stični državi delavec glavno besedo, je laž in sleparija. Vso oblast ima v rokah le peščica komunističnih veljakov, ki s železno roko vodi vse politično in go
KDOR BI GLASOVAL ZA KO, MU NISTE, BI GLASOVAL ZA RABLJE SLOVENSKEGA NARO« DA IN BI IZJAVIL, fsM MU ŠE NI DOVOLJ PRELITE KRVI. IZ J Ar VIL BI, DA SI ŽELI POPOLNEGA UNIČENJA SLOVENSKEGA NA, RODA.
spodarsko življenje v državi. Ubogi de« lavci so le šahovske figure, ki jih ti mogočniki premikajo po svoji mili vo* lji sem in tja. Vse pravice delavcev so v tem, da kolikor mogoče veliko produ« cirajo in da z raznimi nadurami in z udarniškim delom dosežejo predpisane odstotke raznih petletk in raznih drugih planov. Pa ko bi bili za svoje suženj« stvo vsaj dobro plačani 1 A niso, ker v vsaki tako zvani kapitalitični državi so delavci bolje plačani, kot n. pr. v Rusiji, kjer je rdeči režim že 30 let na krmilu.
Najmanj vzroka, da bi se navduševali za komunistično državo, pa imajo naši kmetje. Naš kmet nima sicer nobenega raja na zemlji, delati mora in se truditi ter pri vsem tem skromno živeti; a če ga primerjamo z drugimi stanovi, je vendar gospod, posebno dandanes, ko sc kmetski pridelki dobro prodajo. Poleg tega uživa neko samostojnost, ki je dru« gi stanovi ne poznajo. V komunistični državi te samostojnosti ne bo več, tam so tudi kmetje včlenjeni v kolektivno mašino. Kako je s koloni v taki državi, nam je tudi znano. Namesto da bi sc jim razdelila zaplenjena zemlja, bodo vklju« čeni v sovhoze in kolhoze, kjer bodo kot navadni delavci garali za državo. Tako se je zgodilo zadnje čase v Brdih in tako se godi že desetletja v Sovjet« ski zvezi.
Iz vsega tega sledi, da ni stanu, ki bi mogel od rdeče diktature kaj dobrega pričakovati. Ne trgovci ne inteligentje, ne delavci ne kmetje nimajo interesa, da bi komunizem zavladal nad nami. Res je, da jc v sedanji družbi marsikaj narobe in da je treba človeško družbo postaviti na pravičnejše temelje, a za to delo je komunizem najmanj poklican. To delo bo izvršil le krščanski solida« rižem, to je krščanska demokracija, ki hoče družbo urediti na podlagi krščan« skih načel ter ohraniti človeštvu pravo svobodo in prostost, ki je komunizem ne pozna in ki je radi svojih protina« ravnih doktrin tudi poznati ne more.
Ali imajo kaj pričakovati vsaj,pravi komunistični aktivisti in funkcionarji? Pač nekaj tvarnih dobrin in gmotnih privilegijev. Toda tudi oni bodo morali živeti drug pred drugim v strahu in medsebojno tekmovati v hudobiji, kar pa je v luči pameti in vere največja ne« sreča, ki more človeka zadeti.
OKNO V SVET
PRIČENJA. SE DRUGA POMLAD KATOLIŠKE CERKVE NA JAPON« SKEM. »Pot je odprta drugi pomladi v zgodovini katoliške Cerkve na Japon« skem«, — je izjavil v New Yorku škof Thomas J. Me Donnell.
Škof je v prikazu položaja katoliške Cerkve na Japonskem izjavil med dru« gim: »Konec sovražnosti na Daljnem Vzhodu, proglas cesarja Hirohita, s ka» terim sc je odrekel svojemu božanske« mu izvoru, ter navzočnost katoliških ameriških čet in njihovih kuratov na Japonskem, vse to so važni činitelji; ki bodo napravili na Japonskem Cerkev bolj znano.,
Preteklo je 399 let, odkar se jc krščan«
im
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev. 13
.....
ALI VEŠ ALI NE VEŠ, ČLOVEK BOŽJI?
ALI VEŠ, KDO JE NASPROTOVAL PRIHODU FATIMSKE KRALJICE PO NAŠIH SLOVENSKIH ŽUPNIJAH, - HODIL PO HIŠAH IN PREPRIČEVAL LJUDI, NAJ JI NE PRIPRAVIJO NORENEGA SPREJEMA, SE NESPOŠTLJIVO IN ROGOKLETNO IZRAŽAL, - PODIRAL SLAVOLOKE, KI SO JIH NAŠI VERNIKI POSTAVILI NJEJ V ČAST, TRGAL Z ZIDOV SLOVENSKE LEPAKE, SE NORČEVAL IZ PROCESIJ ? ALI VEŠ, KDO SO RILI TI RREZROŽNi SUROVEŽI?
ČLANI TAKO ZVANE DEMOKRATIČNE FRONTE, KI HOČE BITI SLO' VENSKA IN SVOBODOLJUBNA, PA JE KOMUNISTIČNA, BREZVERSKA, PROTINA-RODNA IN ZASUŽNJEVALNA.
KDOR VOLI ZA TO FRONTO, VOLI PROTI BOGU, PROTI MARIJI, PROTI CERKVI, PROTI SVOJI DUŠI IN DUŠAM SVOJIH OTROK, PROTI SVOJEMU NARODU.
NI DRAGOCENOSTI NAŠEGA LJUDSTVA, KATERE BI TAK VOLIVEC SRAMOTNO NE IZDAL.
ska resnica pridigala prvič na japonskih otokih. Danes znaša število katoličanov približno 104 tisoč, dočim jih je pred dvema stoletjema bilo šestkrat toliko. Glavni vzrok za nazadovanje je treba iskati v uradni prepovedi katoličanstva, ki je veljala med vso dobo japonskega izolacionizma, to je od 17. do 10. sto* letja.
Medtem ko so bila vrata .laponske zaprta vsem tujcem nad 200 let, vendar ni nikoli prenehalo zanimanje Cerkve za dobrobit milijonov oseb, katere je hotela spreobrniti h krščanstvu, l eta 1862- je papež Pij IX. izvršil svečano kanonizacijo 2<% mučenikov iz Nagasa? kija. Devet let kasneje pa je bila uki? njena prepoved krščanstva. Tako se je na Japonskem obnovilo apostolsko delo misijonarjev ter je na tisoče oseb pri* stopilo h katoličanstvu. Leta 1929. je bilo odprto v Tokiu prvo veliko seme? nišče.
Molitve vernikov bodo tudi imele važno vlogo pri razširjei jo krščansk'h kreposti na Japonskem, kakor je to pre? rokoval sveti Frančišek Ksaverij.«
SKANDINAVSKI MINISTRSKI PREDSEDNIKI so napovedali odločen odpor proti vsemu komunističnemu ro? varjenju od znotraj in od zunaj ter polno sodelovanje z evropskim obnovit? venim načrtom. 'Pa uradna izjava ne do? pušča nikakega dvoma o vprašanju, na čigavi stranj so skandinavske države v sedanji krizi med Vzhodom in Zaho? dom, ki razdvaja Evropo. Ker so vsi skandinavski ministrski predsedniki člani socialističnih strank, so morali imeti velik pogum in gotovost, da stoji za njimi velika večina javnega mnenja, ko so podali izjave, ki so tako očitno nevšečne Moskvi ter komunistični in? ternacionali. Pomisliti moramo namreč, da se skandinavske države same ne bi mogle uspešno upreti sovjetskemu napa? du. Edino Švedska iina razmeroma moč? no vojsko, mornarico in letalstvo, toda skandinavske države bi mogle voditi le zavlačevalno vojno proti sovjetskemu napadu, dokler jih ne bi podprle Zdru? žene države in Britanija. Skandinavske
Pepa: Ti pozdravljaš „Zdravo1' in se tako vedeš, kakor da bi bila komunistka, pa vseeno hodiš vedno v cerkev.
Nina: Tako se držim, ker se ne maram prerekati z norci in obsedenci.
Pepa: Za koga boš pa volita?
Nina: Se razume, da za Križ, ker samo pred Križem hudič beži. Tako bomo napravile vse nekdanje pobožne OF-arce, ker so nas komunisti z narodno svobodo le pre- . več povlekli za nos.
^-----
države so bile do zdaj nevtralne, toda nevtralnost ni mogla rešiti Danske in Norveške pred nacistično zasedbo. Stra? teški položaj Skandinavije je tako velik, da bi bila vsaka nevtralnost v novem večjem konfliktu praktično nemogoča.
PROTI SOVJETSKEMU VPLIVU na zapadno?evropske države se opaža ved? no tesnejše sodelovanje med temi drža? vami, tako da ruski pritisk le pospešuje ustanovitev združenih evropskih držav. Tako bodo Sovjeti dosegli ravno na? sprotno od tega, kar so nameravali z ustanovitvijo Kominforme.
TUDI MALA DANSKA je že alarmi? rana zaradi boljševiških petokoloncev, ki so v nočnih urah vtihotapili na njeno obrežje precej orožja in streliva. Zato so vse danske radijske postaje oddajale
DOMAČE NOVICE
Pobožnosti tega tedna
Za Krščanske žene
BO DREVI OB 8. URI pri Sv. Antoriu mesečna duhovna ob: nova, ki bo ta mesec posebno važna.
V PETEK ZJUTRAJ ob šestih bo v stolnici sv. maša s petjem in spravno sv. obhajilo prvega' petka.
Za vse vernike
V PETEK ZVEČER ob osmih bo v stolnici slovesna ura češče-nja, pri kateri se bomo z Vsla? lim veselili njegove zmage in peli velikonočne pesmi.
V SOBOTO ZJl JTRAJ ob šestih bo v stolnici pobožnost prve sobote, pri kateri bomo slišali, kaj naroča prečudovita Sred? nica vseh milosti sodobnemu svetu, da bo kmalu napočila doba Kristusovega miru.
Za može in fante
BO MESEČNA DUHOVNA OBNOV A v soboto zvečer ob 8. uri pri Sv. Antonu in naslednjo nedeljo ob osmih sv. maša pri Sv. Ivanu.
Pridite vsi!
vladni oklic, naj prebivalstvo nemudo? ma sporoči oblastem vsa taka dejanja, ki bi utegnila postavljati v nevarnost državni red in mir. Ne bo dolgo, ko bo? mo slišali, da je tudi ta država spoznala kot edino rešitev svoje neodvisnosti to, da se pridruži zapadni zvezi.
POSLANIKI ČEŠKOSLOVAŠKE p> raznih zapadnih državah odlagajo drug za drugim svoja službena mesta, ker se ne strinjajo s prelevitvijo demokratič? ne vlade v Pragi v policijsko vlado ko? munizma. Tamkajšnji minister trgovine František Krajčič je izjavil, da bodo v najkrajšem času podržavljene vse založ? be knjig in izdaje časnikov, kakor so pač povsod, k jer ni'svobode tiska.
ITALIJA si zelo prizadeva, da bi bila sprejeta v ZN in da bi ji bil poverjen mandat nad kolonijami v Afriki, ki so ji bile v mirovni pogodbi odvzete. Za? padni zavezniki kažejo vedno večje ra? zijmevanje za italijanske interese.
V GRČIJI so boji z gvcriljci vedno ostrejši.
V PALESTINI so tako hudi nemiri, da so ZDA izjavile, da bo treba pre? klicati odlok ZN, naj se Sv. dežela raz? deli v dve državi — judovsko in arah? sko .— in da bo treba najti drugačno rešitev, ker da je sicer v nevarnosti sve? tovni mir.
Ves svet sc drami iz peklenske nar? koze, ki ji jo je dal mednarodni ko? munizem. Do zdramitve je prišlo po strašnem kriku slovanskih narodov na komunistični operacijski mizi.
Procesija velikega petka
Na veliki petek se je razvila dz stol? nice po pridigi o Jezusovem trpljenju velika mestna procesija z. relikvijo sv. Križa proti Travniku. Udeležba je b'la ogromna in na trgu pred Sv. Ignacijem se je nabralo toliko ljudi kot le redko? kdaj.	1
Pred tisočglavo množico je govoril župnik svetišča presv. Srca Jezusovega. Opeval je zmage Kristusovega Križa te? kom stoletij. Omenil je njegovo zmago nad poganskim malikovalstvom, nad barbarstvom divjih narodov in nad po? lumesecem v tisti dobi, ko je bilo kr? ščanstvo v največ ji nevarnosti.
-Sedaj je nastopila doba najkrutejše borbe zoper znamenje sv. Krža. Sodob? ni sovražniki svete vere ogrožajo s svo? jim malikovalstvom v znamenju neka? kega osvobajanja narodov in zlasti de? lavcev vse pridobitve sv. Križa: svobo? do, ljubezen, pravico in vsako pleme? nito sožitje v človeški službi.
Ta divji apokaliptični konj je poteptal že dolgo vrsto dežel in sedaj ogroža tudi Italijo. Zoper to nevarnost ne moremo staviti zaupanja v nobenega monarha, v nobenega generala in v nobenega novega diktatorja. Edino naše upanje v tej odlo? čilni uri je v znamenju sv. Križa. S tem orožjem moramo iti vsi kot en mož v boj zoper moderno brezbožnost. ki grozi uničiti vse narode sveta.
Vsi pravi katoliški verniki naj poka? žejo tudi na dan vobtev, koko globoko cenijo sv. Križ in da nikakor nočejo biti izdajalci svojega Gospoda in svojega krščanskega ljudstva z zanemarjenjem svoje težke volivne dolžnosti.
Veseli nas, ko vidimo, da raste zavest rdeče nevarnosti med vsemi narodi in tudi med italijanskim narodom šele spričo velikih nesreč, ki jih je komuni? zem prinesel slovanskim narodom, če?
prav je Iprav za prav že od nekdaj bolj ukoreninjen n. pr. med Italijani kot med Slovani, katerim so ga hote ali nehote vsilili drugi narodi in mu pomagali do oblasti.
Naš mali narod si ni izbral komuniz? ma pri nobenih svobodnih volitvah, ampak se 11111 je uprl 2 vsemi razpožlji? vi mi sredstvi. Ko smo gledali kakih 10 do 12 tisoč broječo množico na Travni? ku, smo se z žalostjo in ponosom ob? enem spomnili tistih tisočev krepkih mož in fantov — ne predvsem otrok in žensk, — ki so bili od komunistov brez vsakega procesa nečloveško poklani, ker so se uprli brezbožnosti .in nasilju v obrambo vere in naroda. Ti fantje niso šli v boj ne za snop in ne za kljukasti križ, ampak za sv. (Križ in krščansko omiko in svobodo, ker so pred leti ve? deli to, kar drugi šele danes spoznavajo.
Druge narode drami iz nevarnega spa? nja krik obupanih Slovanov za železno zaveso. Ali naj bo samo slovenski dro? bee v Italiji tako neverjetno zaslepljen, da ,bi dal svoj glas tistim, ki neprestano uničujejo krščansko kulturo in življenje našega naroda?
Če kdo, Slovani tostran železne zave? se bi morali iz solidarnosti s svojimi usužnjenimi in mučenimi brali stood? stotno glasovati proti rdeči diktaturi, ki se skriva za raznimi frontami in sloven? skim imenom kakega mednarodnemu brezboštvu usužnjenega človeka.
Kjer je Kristusov Križ, tam je svo? boda in tam mora biti vsak svobodo? ljuben Slovenec.
Velika noč v stolnici
Pri slovesni pontifikalni maši je go? riški nadškof ob nabito polni stolnici in nato pri Sv. Ignaciju spet ob polni ve? liki cerkvi osebno sporočil vernikom svoja velikonočna voščila. Poudaril je, naj vse verno ljudstvo v pravem duhu obhaja veliko skivnost čudovitega Kri? stusovega vstajenja. Zastonj bi bilo na? še veselje na današnji praznik, ako bi se ne dali prežeti od velikih idej vsta? lega Zveličarja. Predvsem je potrebno, da sc damo razsvetliti od zveličavnih krščanskih resnic, v katerih potrdilo je Kristus umrl in potem slavno vstal iz groba in tako razpršil vse dvome, da je njegov nauk res od zgoraj, od Očeta lu? č'. Teh resnic nam je treba predvsem v današnji temi. ki pokriva vso v mate? rializem pogreznjeno zemljo. Nadalje je treba, da v zasebnem in javnem živ? ljenju uveljavimo v vsem njenem obse? gu pravičnost ah moralo, ki nujno izha? ja iz večnih resnic krščanske vere. Ne vdajajmo se prazni utvari, da bi sc mo? gel svet poboljšati in postati bolj sre? čen, ako sc ne vrne h krščanskemu poj? movanju prave človeške svobode, člove? škega dostojanstva in prave demokra? eije, ki jo najdemo samo pri vstalem Zveličarju sveta. Napočila je ura, ko sc morajo tudi državljani naše države svo? bodno odločiti za človeka vredno živ? ljenjc po naukih krščanske demokracije, ali pa za človeka nevredno sužnost po naukih materialistične brezbožnosti, ki je napravila nesrečne številne druge na? rode iti bi rada ugonobila tudi nas. Končno je prevzvišeni poudaril nauk o ljubezni Kristusovi, ki objema vse ljudi in ne izključuje n:ti sovražnikov. Zmoti velja naš boj, ljudi v zmoti pa hočemo reševati pogube kot same sebe.
Prevzvišeni je ostal v svojem govoru na višini dobrega pastirja, ki hoče svoje ovčice pravilno učiti in obvarovati vseh grozečih nesreč.
Beseda je bila tako jasna, da nobena
verna duša ne more dvomiti, da ima za seboj vso božjo avtoriteto Cerkve, ako v tej odločilni uri brez strahu in* z vsem krščanskim pogumom odločno zavrne zlasti pogubni komunizem in se oklene stranke, ki hoče pomagati načelom vsta? lega Zveličarja do popolne zmage tudi v javnem žiljenju.
Štandrež
V Štandrežu smo po romanju Mari? jinem imeli spet novo cerkveno slove? snost. Skrbni g. župnik je izposloval od oblasti, da smo na veliki četrtek dobili v župnijo nova dva zvonova in še isti popoldan je prišel prevzvišeni g. nad? škof, da jih je blagoslovil. Na veliko soboto sta nam že v družbi z velikim zvonom slovesno oznanila vstajenje (Glorijo). Vsi župljani so z nepopisnim veseljem pozdravili svoje ljube zvonove in v marsikaki hiši so tekle solze vese? lja, ko so zaslišali prvikrat po vojni spet ubrano zvonjenje iz zvonika. Od tam nam je zvočnik med Marijinim roma? njem prenašal jasno in razločno vse cerkvene govore, ki so jih pridigarji go? vorili v cerkvi, tako da smo varuhi kar doma sledili cerkvenim pobožnostim. Zvočnika ni več; prišli so pa tja novi glasni klicarjii, ki nas bodo vabili v božji hram.
Ko .boš slišal zvon, spomni se, da si več kot žival ali stroj ali kemična pri? prava za presnavljanje živeža, jn dvigni svoje srce proti večni domovini. In ko te vabi v cerkev, vedi, da te po njem klile* v svoj dom Bog sam. Zato ne išči praznih izgovorov, ki žalijo tvojega Go? spoda, ampak dvigni se urno in pojdi k božji službi. Le tako bodo dosegli zvo? novi svoj namen in ne bodo nekoč na? stopali proti tebi kot tožitelji radi tvo? jih opustitev in zamud.
Žeža in Nanca
/teža: Ali si brala »Prim. dnevnik?«
Nanca: Ga ne berem niti če mi ga dajo zastonj.
Žeža: Zakaj ne?
Nanca: Ker neti sovraštvo ter laže in sramoti papeža, škofe in duhovnike.
Žeža: Saj vsi: lažejo.
Nanca: Če ti lažeš, ne vem, jaz ne lažem.
Žeža: Kaj pa bereš ti?
Nanca: Slovenskega Primorca.
Žeža: Zakaj?
Nanca: Ker vem, da ne laže — in nas uči tako lepo in po pravici, kakor so nas vedno učili dobri starši, učitelji in mašniki.
Žeža: Ampak tisti list je majhen in drag.
Nanca: TUDI MESO BREZ KOSTI JE DRAGO.
Žeža; Jaz rabim papir za na ogenj in...
Nanca: Za take reči je dober tudi star papir. Za 60 L. (ti prinesem 1 kilo Prim. dnevnika. Za branje kupuj pa Slov. Primorca. Če ga bomo vsi kupo? vali, bo postal gotovo tudi večji. — Do takrat pa beri vsako številko po trikrat.
D A R O VI:
ZA »SLOV. SIROTIŠČE« :
P. n. Danica Novak iz Rojana za pir? hc 1000; politični pregnanec iz bovške kotline 415; T. A. za pirhe 1000; razni za pirhe 158; duhovnik iz okolice 500 L.
Srčna hvala !
Darove za naš list objavimo prihodnjič.
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica
„TIQRI“- APOSTOLI
08®
/
Predno sta šla brata v šolo, je potrkal policist na vrata in naznanil obema fantoma, da so bili njuni star? ši sinoči malo pred enajsto uro ustreljeni. Miša obstane, kakor da bi ga kdo udaril s kolom po glavi. Ob isti uri se je bil srečal z duhovnikom v kleti. V duhu od? šoten, sedi v šolski klopi in se s težavo bori proti solzam. Staršev ne more zdaj več vprašati. Morda so mu že v kleti dali odgovor ?
Tovarišem, ki so ga povpraševali po nočni dogo? divščini, daje ijzmSkalne odgovore. Po šoli skuša po? tlačiti otožnost v divjem in razposajenem igranju žoge. Zvečer pa, ko leži v postelji, se ga spet polaščata ne? mir in žalost. Hudobnež je, ki se svojemu rešitelju sno? či niti zahvalil ni, To vendar ni nič drugega nego samo dolžnost ! Spet vstane, se obleče in gre na cesto ter čaka pri svetilki. Opolnoči se duhovnik pokaže. Srčno stopi fant k njemu in seže z vlažno, a gorko roko v njegovo roko : »Zahvalim vas, da ste mi rešili živ? Ijenje 1 «
»To je vendar samo ob sebi umevno, Miša, ca dglamo tako. Ne razumem pa, kako da me policija danes še ni prijela, čeprav seml bil ves dan doma,« je rekel duhovnik in se smehljal.
» Ne, gospod župnik, pred menoj ste varni ! Jaz
vas ne bom izdal. «
Spet mu gleda duhovnik ob svitu svetilke globoko v oči. Miša se čuti srečnega in ne vzdrži pogleda.
»Fant, ti imaš veliko reči v svojem srcu, kaj ne? Saj vidim| na tebi, da je tako. Ali bi ne šel z menoj in mi delal družbo ? «
»> Kaj vam pa plača gospod papež?*z*l* to 1 nevarno službo ? .<	mivogatn•	bi&eTfcoff
•* Nič, prav nič. fant1? Vse ttTSUvvitn Bogu’na ljubo, če bi si hotel	izbrati ugodhdJftMjenjtfj bi’ bil ostal na
Hlzapadu	vili na južnem Francoskem. Poglej, zdaj
Ravno to je bilo,	čcsatfisi<.tjc	Miša Ižestet^ffl se.	tild*?1' sfeVn ubožnejši	od telic. Sv'štola ti ne morem ponuditi.
Hmf" —	-1--*...ai ----------------------------- 'S08V	tfbStoUjp,	Želiš,	da	ti	pripovedujem	še
bal. Vseeno gre za duhovijrfkhm. '■ Ida - MvuMiirVVif mn
čno tišino, je vprašal :	•	'ž<M>jf>ik•	jjifF dbjgodiv.sčinah V «
rešili življenje? In če bi .vas .zdaj ovadil V1;	of^Ri(pri^i6Vdmijte	f	Zelo	rad	slišim	kaj
»Miša, Miša! Jaz V	j~xi—j
Duhovnik mu pripovedkah. *#ko je kot mlad grof za časa revolucije zbežal \&:it$j($$nstvo. Domotožje ga je silno mučilo. Postal jc ^halj^ik. Papež v Rimu mu je dal vsa pooblastila in pravictev da bi svojim sobra tdm v veri prinesel v Rusijo tolažbo in pomloč.
» Vi ste torej poslancpaB Anglije ali iz Francije??«
» O ne ! Tak pa nise nega Kralja, to si uganil, v lepi poslaniški palači, s<|
le na primer oni iz
sicer poslanec več? nisliš, da me najdeš Pa le pridi ! «
In gresta po izhojenity sl^SMcah do nizke
.U,.	r*/	.	A	  i—I	1	•	.1
IKK'
K
strešne sobe. Železna posljijljiiaptrdim vzglavjem in volneno, zakrpano odejo stjgjftaifcntu. Pri oknu je od črvov preluknjana mizica 3WA»kfalfl.o knjigami in ma? ja v stol. Na steni visi velik^žBajMb. Miša ima gotovo lepše stanovanje. Duhovnifl*jp|fp omaro in pokaže fantu svoje reči : obleko, k&flpf^sdi barv in oblik,’ čepice, lasulje, brade in	ibili	nekaj	dni
sc ves preobleče, da ga ne spoznajo.
, - -	„	takega 1«
Med pripovedovanjem izginjajo dečkovi predsodki glede duhovskega stanu in duh mu kloni pred dostp? janstveno veličino tega neznanega junaka. Kar so mu bili v šoli vlili v glavo o duhovnikih, je vse le slepilo. Pravili so, da izžemajo iz delavskega ljudstva zadnji denar, da na njihov račun žrejo in pijejo, da jih stra? šijo z Bogom in peklom, da ostanejo v temi, itd. Če bi bila vera v Boga v resnici le praznoverje, kako naj bi človek sprejel nase toliko nevarnosti samo radi njega ?« ^
» Vidiš, Miša, « je končal duhovnik svojo povest, »jaz zaupam v Boga. Ves sem v njegovih rokah. Če on hoče, ne bodo vsi detektivi in policisti nič opravili. Zato se ne bojim ! Potem pa, Miša ! Na prvi pogled, ki sem ga včeraj vrgel v tvoje srce, sem videl, da me' ne boš nikoli izdal; saj si ljub in dober fant in proti svoji volji v krempljih hudobije. Ali ni res ? Vedel sem tudi. da prideš k meni in sem zato ves dan molil tu pred Križanim zate ! «
( Nadaljevanje )