Leto 4 APRIL - MALI TRAVEN Štev. 4 MESEČNIK ZA SLOVENSKO MLADINO Za uredništvo: Za upravo: Franci Medved Anica Krulc Albin Medved Zastopnik v Clevelandu: Marijan Kosem 794 E. 154 St. Cleveland 10 , Ohio Vsebina: Vstal je Kristus, upanje moje] (Rev. Jože Vovk) .«...50 Laž ima kratke noge (Vrhovčan) *...51 0 materinem jeziku: Oton Župančič (&dč. Lojzka Verbič) ......53 Pomladna ladja ( Oton Župančič) ..54 Sveta podoba v Lucci (S. LagerlBff - gdč. Verbič) .55 G-las Mladine: Ligin sestanek (Mila Vidmar ) . 57 Pot v Michigan (F.L«) . 58 Pismo .60 Če znaš narobe slišati«•.( 0 . 3 . A. ) .6l Mi sijoni: Pavlina Jaricot .. 62 Prigode nagajivega 3 obija. 64 ■fr********«# Naslov: Naročnina: MINNESOTSKI ZVON Celoletna $1.50 Bo.x 563 Polletna $ 1.$0 Biwabik„ Minn. Rev. Jože Vovk V 'r' - r -> / Francoskemu cesarju Napoleonu se je oonudil nekdo, češ da bo ustanovil novo vero, ki naj postane uradna vera francoske & a cesar¬ stva; cesar naj samo da dovoljenje in on mu cbljuolja da Do s to novo vero izrinil staro krščansko vero... Cesar ga po uš a, potem pa reče: "Takole predlagam: oznanjajte svojo vero, delajte čude¬ že, dajte se pribiti na križ in tretji dan vstanite iz groba, po bom jaz prvi vaš apostol..." Oznanjevalec nove vere je odšel in njegov predlog je propadel. Velika noč je največji praznik krščanstva. S tem da je Kri¬ stus vstal od mrtvih, je potrdil ves svoj nauk in svoje življenje, dokazal je, da je pravi Sog in da nas je v resnici odrešil: treba je samo, da sedaj na tem svetu z njim trpimo, pa bomo tudi gotovo z njim poveličani. Veliki petek, dan Jezusovega trpljenja in smrti je velik dan, vendar brez velike nedelje, ko je Gospod vstal od mrtvih, bi Jezu¬ sovo odrešilno delo ostalo brez moči in uspeha. Apostoli bi se rezšli in bi molčali, nihče bi ne upal oznanjati Jezusa, ki je bil križarij.n je ostad v grobu... Zato je Jezus vselej napovedal poleg svojega bridkega trpljenja tudi svoje časti tljIvo rv stajenje na tretji dan: "In tretji dan bo vstal...Drugega znamenja (to je ču¬ deža) ne bo več kot znamenje preroka Jona: kakor je bil Jona v trebuhu ribe tri dni in tiri noči, tako bo Sin človekov v osrčju zemlje (v grobu) tri dni". Zato pravijo Jezusovi sovražniki Pila¬ tu: "Poslednja zmešnjava bo hujša od prve" ko bodo namreč Jezusovi učenci telo učenkovo ukradli in rekli: vstal je od mrtvih.. .Vendar ni bilo treba tatvine, Jezus je vstal s svojo lastno močjo. In res je: poslednje Jezusovo znamenje je največje in naša vera trdno na njem slon'.: verujmo v njega, ki j« zmagal tedaj, ko so ga umorili in deli v grob. Gn je v resnici nezmagljiv. Vstal je Kristus, upan- je moje«,. .. Tole se je zgodilo v Rusiji sedaj pod vlado brezbožnega komu¬ nizma. Ha Veliko noč sc sklicali veliko zborovanje, kjer eo govo¬ rniki nastopali zoper staro vero in smešili vse kar je nam Krist— - 51 - janom svetega (Kdor smeši kaj, kaže, da ne ve kaj boljšega povedati). Ha koncu , ko se je zdelo, da so Kristusa pokopalivza vselej, vodi¬ telj zborovanja vpraša, če bi hotel kdo izmed navzočih govoriti. Dvigne se star, častitiljiv mož, stopi na oder, pogleda po zbranih ljudeh in pozdravi z ruskim velikonočnim pozdravom: "Kristos vos- krese. ,n (Kristus je vstal) in vsa dvorana rnu odgovori- kot z enim glasom: "V istini voskrese. ,!t (Zares je vstal). Le upajmo, da se bo tako zgodilo povsod, tudi v naši domivini kadar bo božja volja. Kristus bo vstal iz groba, v katerega ga sedaj polagajo, zakaj nje¬ ga ne more obdržati grob. On je namreč Življenje samoj pravi Bogi Ha veliko soboto zjutraj so šli vsi dečki k fari po blagoslov¬ ljen ogenj. Gospodinje namreč niso hotele prej zakuriti v peči, dokler niso dobile blagoslovljenega ognja. Prinašalci ognja pa so dobili za to pirhov in drugih dobrot, katerih so bili delžni samo oni, ki so prvi pridrli domov z blagoslovljenim ognjem; drugi so odšli praznih rok. ”0, letos si pa že prepozen, mi že imamo o^enj," so dogovar¬ jale gospodinje zakasnelim prinašalcem ognja. Med takimi zamudniki je bil navadno tudi Samčev Budi. Čeprav je imel dolge noge, b a je vselej kdo prehitel in spravil oo pirhe, ki si jih je tako srčno želel. n Hak, letos me pa ne bo nihče prehitel," je v svojem srcu soglasno sprejel resolucijo nesrečni Budi. Pripravil si je kre¬ silno gobo, v žep je nasul majhne koščke, za vsako hišo v vasi po enega, pa jo je ucvrl proti fari. Toda Budi ni šel k fari. Ha bližnjem hribčku se je ustavil in počakal. Od tu je imel lep raz¬ gled na farno cerkev. "Hm, tu bom počakal. Ko bodo gospod župnik blagoslovili ogenj, bom videl od tukaj, pa bom zažgal kresilno gobo in bom le¬ tel nazaj v vas. Vse gospodinje bodo mislilč, da prihajam od fare in prihov bo nič koliko. 1 " je že v duhu vriskale Budetovo srce. Ered cerkvijo so fantje že pripravili grmado in čakali, da gospod župnik blagoslovijo ogenj. To je bilo drenja in nestrpno¬ sti. 1 Po blagoslovitvi so dečki hi tiso prižgali ovoje kresilne gobe in jo ucvrli proti domu, kajti samo prvi sme račun;:.ti na pirhe. Hudi je vse opazoval. Prižgal je kresilno gobo in še malo počakal. "Saj se mi ne mudi. Prvi Sorn pa le. 1 " In v duhu je že štel pirhe, ki jih bo dobil za ogenj. Ko je imel vse pripravljeno, j odhitel v vas. Ustavil se je pri Kodriču. "Ho, kaj letos si pa ti Drvi, Hude?" ga je nagovorila Kodriče¬ va mama in mu že vtaknila v žep dva 1 pa pirha. Tudi drugod so se začudili, d je Hudi letos prvi. "Kje qq pa Uraničev Pepi?" ga je vprašala Hudo 1 ctnikova mama. Hudi prvi hip ni vedel, kaj oi odgovoril; pa se je orž znašel in rekel: "spotaknil se je in padel. Pa sem ga prehitel. Hudi je že cole tel skoraj vso vas ir. je že mislil iti v sosed¬ njo vas, da bi Se tam pobral pirhe, ko je privirjal Gramcev Pepi s blagoslovljenim og-njem. "He bo nič, Popi," je rekla Kodričevka, "jc bil tukaj že Samčev Hudi." "Kaj? Samčev audi? Saj on vendar ni bil pri fari.'" je jezno vzkliknil Pepi. "Ježeš, potem pa moj ogenj ni blagoslovljeni" se je razhudila dobra soseda. V celi vasi je nastalo silno ogorčenje in nekaj fantov jo je ubralo za Hudetom. Dobili so ga v sosednji vasi, ga temeljito premlatili in mu pobrali vse pirhe. Vse jadikovanje mu m nič poma 6 alo. .ampak po blagoslovljen ogenj ni šel pot.m nikoli - 53 - je bil rojen na Vinici v Beli Krajini 1. I 878 . Gimnazijo je študiral v llovem mestu, na Dunaju pa je obiskoval vseučelišče. Po končanih študijah je nastopil službo profesorja, nato pa je postal mestni arhivar* v Ljubljani, pozneje pa upravnik “Narodnega gleda¬ lišča” v Ljubljani. Zdi se mi, da sem že omenila, oziroma opisala slovenske lirike: Dragotina Ketteja, Josipa ! urna in Ivana Cankarja. Četrti med njimi pa Oton Zupančič, ki ga. po vsej pravici štejemo med največje slovenske pesnike za Prešernom. Kette, i urn, Cankar in Zupančič so začetniki,modernega slovenskega slovstva, največji med njimi pa je ZupnaČič, saj vemo, da se je Cankar posvetil pisa¬ teljevanju in je navečji slovenski pisatelj in dramatik. kojstrsko je napisal zbirko otroških pesmi "3iciban"in '.'Sto ugank , vzorni so tudi njegovi prevodi iz angleščine in francošči¬ ne. Zupančič je mojster jezika. Komu niso znane lepe pesmi v zbirki "Ciciban”, n.pr. "Ciciban in čebela", "Ciciban teče v zeleni dan", "Ciciban se cmeri". Kako ljubke so njegove uganke, še odrasli so jih radi prebirali. Župan¬ čič je umrl 1 . 19^9* Zadnje njegove pesmi niso več tako lope kot so one, ki jih je napisal v "inirni" dobi. Ko smo v Trstu nastopali v radiu s šentjakobskimi otroki, se spominjam svoje najboljše učenka Helene Kušutove, ki je tako lepo recitirala Župančičevo pesem "Pomladna ladja". Napisala vam jo bom in Kregarjev Simonček se gotovo še spominja teh lepih nastopov, saj je sam večkrat nastopil. *) Arhiv - zbirka listin, prostor za shrambo listin. Arhivar - jc oni, ki upravlja drhiv. Oton Župančič > rbmadna ! 11 Kan bi s to pomladjo? Nam je jc preveč; naložimo ladjo, odpeljimo jo preči u L^y\ J /y q Nam je jc preveč; v, 7*" // ■ /Jv\ naložimo ladjo, . h (A' zelenino mlado j_trgajmo naolcro 6 -, i oberi livado, Nti opleni log. ste cvetne kite MM mm a . -v. h « JlpL^ adia Ptička najbolj vesela, z gnezdom vred na, krov Boš nam slovensko pela, kakor zvonček nov. Kje so tisti kraji, kjer vse l^to in dan, o božiču in v maji svet je v led vkovan? bulasti, nesrečni kučmarji tun žive, sredozimci večni v usta pest tišče. Tja gremo s pomladjo, nam je je preveč, naložimo ladjo, odpeljimo jo preči Ko. so nastopili slovenski Larijini vrtci na Hepentabru pri Trstu, so nekateri recitirali pesmi in moja Helenca je bila izbra¬ na tudi, na’j bi še povedala ono lepo o pomladi. Pa pride k meni, ko je začela ponavljati in pravi: ''Nekje se mi ustavlja, ne znam več." Pa sva šli okoli cerkve in obe sva "tuhtali", kako bi napra¬ vili i'n hitro sva skončali, Helena pa, je to pot povedala še lepše, ker se je vsa uživfcla -••• pesem in žela «p'...ošdv.- pohvalo zanjo, Ker so Župančičeve pesmi tako lepe, jih bomo še objavljali, a najboljše bi bilo, če bi jih mladina sama napisala za Zvon, Prihodnjič pa še kaj o mojem Budgieju, ki ja učim spet nekaj novega. Povem samo to,,da je to lete posvečeno Kariji zato lahko skoro uganete, kaj bi ga rada naučila- Kdor pa ne verjame, da Bud- - 55 - gie res govori, naj vpraša go. Pavlo Križičnik, ki se je sama pre¬ pričala, ko jv Budgie prišel k njej na roko ter ji je prav lepo po¬ vedal: "i- oj, moj Budgie, Budgie, Badžili". Vesele preznike in mnogo pirhovj SELMA LAG|ERl6pf (NVDALJCVAMJP} po$love.nil/V LOJZKA VERBKJ Spet je dvignila ljubeznjiva prikazen pogled, kakor bi bila. nejevoljna nad trdovratno vztrajnostjo glede obljube, ki sta jo sli¬ šal: v Palermu, vendar je nadaljevala in gas je bil vedno bolj mil, čim dalje časa je govorila: "Prav je, da irr.ata t mo trdno vero, pa vendar ni gotovo, da bo Bog uslišal vajine molitve, i.ogoče vaju bo najprej učil^ kako morata biti zadovoljna s tem, kar vama je od¬ ločeno. Spomnila sem se na vajinega soseda, bogatega kmet- v okolici Palerma. On ima bolno hčerko, tega pa vama ni povedal, da ima š drugo, ki pa ni lepa in jc tudi pohabljena. 'Tega otroka ni maral in je z njo ravnal slabe. Ta deklica pa je zelo pametna, delovna in mu mnogo koristi pri gospodarstvu, hjeno trplj nje je ganilo Boga, zato je poslal bolezen njeni sestri. Ta bolezen ci se za .kaj lahko pozdravila, ker ci jo je nakpala z zastruplenirr. glavnikom, ki ga je. kupila o... hudobne ^eraoke. itfa tem oo morala umreti, če njen oče ne bo spoznal, da mora ljubiti obe hčerki enako. Bolnica bi se ne smela česati s tern glavnikom, a dokler ne bo oče spoznal oožje volje in ne bo znal ceniti doorega daru svoje pohabljene hčerke, se to ne bo Zgodilo." "Resnično," je zaklicala stara žena, "čim dalje časa Vas poslu¬ šen, milostna gospa, tem bolj sem prepričana o božji modrosti in pravičnosti. Gotovo sva midva oba pogosto pozabila, da oi se mu za¬ hvalila za vse dobrote, pa midva le zaupava obljubi, ki sva jo sli¬ šala v Palermu . 11 Pri teh bestdah je ookrožil cajmilcjši smehljaj obličje pleme¬ nite žene in ko je obema namignila, naj gresta z njo, je rekla-: "Svarila sem vaju, moja prijatelj-, pa vidim, da je nemogoče vaju odvrniti od tega, kar sta se namenila. Pomislita še enkrat, kako težko je najti uslišanje vajinih željo, in mislita na to, da lahko vse izmučita, če dasta ta denar proč." Ne da bi čakal-ipdgovora, |jih je peljala k stebru in pokazala navzgor. Nrav na vrhu je visel velik križ iz temnega lesa in na njem je bila pritrjena Kristusova podoba, ki s-., je zelo razlikovala od drugih podob Križanega. Obrnila sta. st k spremljevalki, da bi se prepričala, če sta prišla prav. "Ta podoba je zelo stara, in slabo ohr \nj na, pa vendar pred¬ stavlja mojega Sina, Križanega Zveličarja." Oba starca sta 'oil tako globoko zamišljena nad podobo Križa¬ nega, da sta šole čez nekaj časa spoznala, pomen besed, ki sta jih slišala. "Ljubi roč, Sveti tamkaj zgoraj ni slcoro zbuja strah s svojima širokimi obrvmi in z & lobckirr:i očmi. Kar tesno mi je, ker je upodooljen brez brade. Ne moren Ga sroznati." Čudila sta se tudi, da jo oil ogrnjen s kratko suknjo iz črne¬ ga blaga, prepasan okoli trupla in na nogah je imel sandale. Podo¬ ba je bil® vsa zaprašena in gotovo je visela že dolga leta tam ne da bi se kdo brigal zanjo. "Vidva sta gotovo nemirna," je rekla spremljevalka. "Pričako- vala sta, da bo Kogočni, ki naj vama pomaga, izglodal ves drugačen." "Ljuba, milostna gospa Kraljica, midva ne misliva nošoono. Vesela sva, da Ga nisva takoj spoznala. Dobro veva, da je bilo ta¬ ro, ko je še živel na zemlji. Po svoji vnanjosti je oil skromen in ljudje niso mogli umeti, da jc Dil oožji Sin." Spet se je povrnil srn nijaj n . obraz tuje 6 ospe. "Le izroči¬ ta Mu svoj dar;" Nič nista odgovorila na to, temveč zdrsnila na kolen . in pri¬ pognila glavi do tal. "0 Kristus, -ožji Sin," sta. rekla, "sprejmi najin dar in poslu¬ šaj najino prošnjo. Poglej tu ]>0 & olainarjev, ki sva jih dooila , ko sva prodala kočo, vrt in oslička. Is Sicilije sva jih prinesla, k<_r veva, da poplačaš stokr .tno vsak dar, ki ti ga damo. Stori, da najino zaupanje in vera ne bosta osramočena in daj nama toliko, da bova brez skrbi živela na starosti" fc-_■*- Mila Vidmar \č=~ ij __ I Lm j i\ _Er> ET io l / \ l\i t_ ! Naša podružnica Lige ima letos zelo zanimive sestanke. Glavna zasluga za to gre našemu požrtvovalnemu g. .im« Kuntari. Gn nam je preskrbel za vsak Ligin sestanek lep film o lepotah ^merike in kaj se prideluje v posameznih državah. Posebnost je tudi to, da je vsak sestanek v drugem mestu, kar je tudi njegova zamisel. Ja¬ nuarja jc bil na Gilbertu, februarja na Biwabiku, zadnji marcev sestanek pa n-a Aurori. V vseh teh mestih namreč živimo novonasel- jenci. Za marec je pripravil g. Kuntara še posebne zanimiv in lep spored; Film - "Slovenske Brezje - Lemont 11 , ki ga j- sam snemal lani ob obletnici kronanja lemontske karije. V filmu se lepo vidi Blejsko jezero z otočkom. Ob njem igrajo slovenska dekleta v na¬ rodnih nošah simbolično vajo; "Gor čez izaro". Potem je v prvem delu Baragova proslava iz le ta 1932 na Gorenjskih Brezjah v Slove¬ niji. Drugi del filma jc snel lani. Prvi del prikazuje prihod ro¬ marjev v Lemont. Potem večerna procesija z lučkami, nato maša prevzvišenega Škofa Dr. Rožmana. Vidi se tudi novi križev pot, procesija presvetega ReSnjega Telesa z evangelije, maša pri votli¬ ni, pridiga Prevzvišenega Dr, Rožmana in sklep v cerkvi. Vmes se je slišalo lepo petje Marijinih pesmi. Vsi smo z zanimanjem gleda¬ li posebno še, ker smo videli dosti poznanih ljudi, s katerimi smo bili skupaj v Lemontu. Film je barvan in zelo lep. Veliko dela in truda je imel ž njim g. Kuntara. Seveda nisan vsega opisala, bilo bi predolgo, saj je bil film dolg skoraj dve uri. Samo glavne sli¬ ke sem. omenila. Potem je bil na sporedu zanimiv opis potovanja č. g. p. Kirka Godine, Aurorskega župnika, v Bvropo. Gospod župnik nam je najprej povedal kratko duhovno misel o postu. Za tem nam je v kratkem opisal svoje doživljaje na poti v večno mo s to Rim, kamor je bil klican na zborovanje ali volitve svojega reda. Sredi januar-* ja se je podal na pot. V Nev? Yorku se je vkrcal na ladijo "c#jeen kary ; . Na morju so bili samo pet dni. Pristali so v Cherbourgu, blizu Pariza. Nato so šli v Pariz, iz Pariza v Gradec in iz Grad** - p2 - ta čez mejo v Trbiž in naprej v Trst. V Trstu je obiskal brata in sc spet hitro podal napet proti Timu. Omenil je, da so v Franciji in Austriji še zmerom slabi in mrzli vagoni kakor srno jih pred leti mi zapustili na poti v Ameriko. Ravno na svečnico je prišel v Rim, kjer so sili že vsi zbrani. Sv. Očeta ni videl, ker je bil ravno tiste dni najbolj bolan. Pač pa mu je dal po njegovem tajniku bla¬ goslovi ti male sponke in sv. tinjice Brezmadežne, ki jih .js razdelil na sestanku med nas. Raz a j grede iz Rima jo obiskal mesto Kapelj, ognjenik Vezuv, slovečo Dcžjo pot Loretto, kjer živi slovenski du¬ hovnik, njegov znanec p. Kočijan, kapucin. Ta mu je razkazal kras¬ no baziliko in samostan. Tudi tam se je moral hitro posloviti in vrnil s-. je zopet preko Avstrije v Francijo. Obiskal j. prelepo božjo pot Lurd, kjer j. tudi maševal v votlini. Poved 1 je, da je iz vsega potovanja odnesel najlepši vtis iz Lurda. Vožnja po morju je bila šiba, bil je zelo vesel, da je spet prišel nazaj na ''suhe" v Kew Ycrk in od tam. srečno nazaj na Auroro. burno tisti, ki & a je še kdaj slišal, ve kako zna lepo in zabavno pripovedovati. F. iv.. / .X / U-cAl a Ot k Ko sem zjutraj vstal, šel sem najprej pogledat k oknu kakšno je vreme. "Ko, to je pa lepa.’ V takemle vremenu a ni kaj preveč fletno voziti." In podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem videl kako je divje snežilo in koliko snega je že napadlo. Kamen¬ jani smo bili v Gornji i-.ichigan. Tja sva z bratom Albinom spremlja¬ la častitega gospoda patra Stefana Savinska, ki je bil postavljen na eno izmed fara v Calumet-u, : ich. Lepo ali grdo, odpotovati smo morali. Okrog 10 ur dopoldne jc prenehalo snežiti. Po polževo smo jo odrinili. Ra ledeni cesti smo se držali pregovora: "Počasi se daleč pride]" Geste so bile prazne, nič prometa. Brez sitnosti smo prišli v Duluth. Prekoračili smo dvigalni most in bili smo v Supericr, .is., kjer smo se ustavili in malicali. F.ather je nama tako ponujal, da sva se z Binetom pošteno "nažokala". Posebno docra so bila sheoojrgenska jabolka in keksi so se tudi pri¬ legli. V .isconsinu so bile ceste ooij počiščene koakor v kinnesoti, čeprav je tam padlo več.snega. Previdno smo vozili več ur, brez - 59 - kakšnih večjih akrobacij na ledu. kaj lepega ne vidiš v teh sever¬ nih močvarah, posebno po zimi nimaš kaj gledati. Vsi trije smo go¬ vorili kot "jezični dohtarji", da se nismo dolgočasili. Poskus, da bi peli se je izjalovil. Kar ni šlo, ker smo vsi srepo gledali bleščečo se cesto, ki se je vlekla brez konca in kraja. Prišli smo do dolgega klanca. Pred nami smo videli več avtomobilov, ko so vr¬ teli svoja kolesa in namesto, da bi šli naprej, so polzeli nizdol. Tudi naš težko obloženi "Olds" se je spuntal. Daoro pa je to, cta imajo v liisconsinu in Pichiganu na vsakem klancu več sodov polnih peska. Kaj smo hoteli drugega? E Binetom sva si obula galoše in suknjiče ter šla vea na oster zrak, da sva porivala. Bilo je tako gladke, da sva morala kaj oprezno hoditi, da se nisva prekucnila. Posula sva pod kolesa in par metrov pred avtomocilom. Tu je imel Bine priliko, de je pakazal svojo mič in malo razgibal svoje 6 lide, ki so kar zastali. Fr. Štefan je stopil na "gas", midva sva pa po¬ rinila- Kolesa so zagrabila na pesku in avto je dobil dovolj zale¬ ta, da smo ga med žvižganjem koles prerinili do vrha. Vsedla sva se v avto in spet smo počasi rinili naprej. Jaz sem med porivanjem dobil tako gripo, da sem celo uro kašljal in komaj spravil kaj gla¬ su od sebe. šele, ko sem "pospravil" več pomaranč, sem spet pri¬ šel do glasu. Prav vrhu klanci se je pa pričelo drugo okrožje (county). Kakor bi odrezal, je Dila cd tam naprej cesta lepo po¬ čiščena in posuta za več milj. V Michiganu so oile ceste slabše. Dobrih 5 C milj smo se vo¬ zili po zviti peščeni cesti. Vasi in mesta so postajala vedno ve¬ čja redkost. Videli smo, da prihajamo v dežele snega (Minn*3ota je dežela mraza). Letos je padlo tam "šele" lp čevljev sne fc a: vča¬ sih ga imajo kar po 24 čevljev, kar ja po mojem mnenju, no vsaj zame, malo preveč. Lahko si mislite v kakšnih nevernostih in nepri¬ jetnostih je tukaj hodil naš oltarni kandidat, misijonar Baraga. Ob potu opaziš več stvari, ki spominjajo nanj, kot: vas Baraga in Baraga btate Fcrest. Ko smo prišli bolj na sever, so se pojavile mnoge izumrle vasi, ki so stale okrog izčrpanih bakrenih rudnikov. Po mostu smo se peljali preko kanala, ki deli polotok od celine. 3ila je že tema. Cesta na polotoku je Dila temeljito posoljena in tako smo vozili zadnjih 50 milj po žlaoudri, kar ni oilo preslabo, v primeri z le¬ dom. Končno smo bili precej izmučeni na cilju - Calumet. V župniš¬ ču smo se pokrepčali z vročo kavo. Poslušali smo št lokalne radijo postaje, da smo izvedeli vremensko napoved, nato pa smo šli k po¬ čitku. Zjutraj po maši smo zajtrkovali in si na hitro ogledali mesto, ki ima več lepih crkva. kajlepša med njimi pa je slovenska, ki ima dva zvonika in je res mogočna stavba, ki je lahko tamkajšnjim Slo¬ vencem v ponos. i-.esto izumira. Ce se ne motim je nekdaj imelo 60,000 prebivalcev, sedaj jih pa ima samo še 12, 000. To kažejo tudi velike in lepe šole, ki so pa skoraj prazne. Rudnike počasi zapirajo. Z bratom sva se poslovila od Sr. Stefana, nato pa odbrzela pro¬ ti domu. Ceste 30 bilr že popolnoma suhe, ker so bil čez noč na¬ soljene. Brez pr,-s tankov sva se vpnila. Ko sva stopila v kuhinjo se je mami odvalil velik kamen, ke5? e vcs ta Čas za naju tako skrbe¬ la. -. ;\;'// : v v : '— ' •N •- . >Ns>\ - SPOD^vjbMO’ TM&V Chicago, 3* februarja 195^* Dragi Franci kodvedi Pred dnefci sem prejel "Linnesotski Zvon". Vest sc mi je zbu- deila in r~kla: "Dolžan si, plačaj."’ Taka stvar stane, kajpada! Zato prilagam $2.00. Kadar bo prilika, pa bom še kaj primaknil. Prav vesel sem Vašega mesečnika, čeprav več ne spadam med 11 ta mlade". Lani so mi namreč rekli, da sem "srečal Abrahama". Vendar pozdravi jam Vaš idealizem, navdušenje, skrb in trud, ki ga. imate e urejevanjem in odpravljanjem lista. - ni st je namenjen mladini, mladino naj bi LIFD3S0TSKI Z‘ T 0F spodbujal k ljubezni do materine sesede, do vse&a, kar nam je Slo¬ vencem ljubo in drago. Slomšek je nekoč učil: "Vrli olovenci, sve¬ ta vera bodi vam luč in materina beseda ključ do zveličavne in narodn omike". Tudi Vaš mesečnik oznanja ta poziv na svoj način mladini, ki je odtrgana od slovenske zemlje. Iskreno želim, da bi trum uredništva in uprave ne bil zaman j.’ Delajte, žrtvujte, nekaj u se e ha bo le. 1 Lepo Vas vse pozdravlja kar Vas je pri uredništvu in upravi Vaš urijatelj dirko Deratič Abecednik mi sprva ni veliko pomagal. Precej strani sen moral obrniti, preden sem prišel do besede lesen in jo bral nesel. Kar poskočil sem od veselja. Potem je prišla beseda osem in serrfjo bral za meso. čez nekaj časa pa je prešel zraven še vol, ' ki sem ga pa takoj poslal na lov. To je pa tudi bilo vse, kar se mi je dalo tisti dan v abecedniku pravilno narobe brati in seveda tudi slišati. Posebno zadovoljen nisem bil s tem pridelkom in sem mislil že vse skupaj pustiti, itfaenkrat me je pa prijelo novo zanimanje, ko sem opazil, kako smešno se nekatere besede narobe slišijo, čeprav pome¬ na nobenega nimajo. Vzemite besedo hruška - akšurhJ Če ni. to od sile smešno. 1 Ali pa mačka - akčamJ Poskusil sem potem še s takimi, ki jih ni bilo v abecedniku. Zapisal sem si mineštra in bral - artšenim. Ta reč mi potem ni šla nikoli več iz glave. Ko smo v šoli bra¬ li skupaj ali pa sem sam bral doma, sem tvesed.0 za besedo bral od zadnjega konca. Tako sem počasi še veliko "narobe-prav" besed našel v našem jeziku. Posebno.sem si zapomnil: pisan - nasip. Pa .še. več takih. Najveji triumf sem pa doživel, ko san narobe bral besede kot so: cepec, nežen, letel, lasal, maham... Sfikoraur nisem povedal, kašne zabavne reči mi rojijo po glavi. Bil sc-m odslej zmerom tih in sam. zase. Če sem le mogel, sem se ogi¬ bal ljudi, Mama je kmalu zapazila mojo zamišljenost. Zdelo se ji je, da se na tihem sam s sabo pogovarjam. Saj ge bilo v resnici tako. Večkrat me je vprašala, če sera zamaknjen. Kaj je to nisem vedel, pa sera bil malo hud nanjo. Ueki dan mi je prišlo na misel, da bi jo nekoliko izpl&čal. Ko je začela rogoviliti po kuhinji, da nam skuha večerjo, sem stopil noter in malo pogledal, kaj dela. Držal sem se modro kot kakšen zaresen važnič, zamišljenosti pa nisem kazal. Videl sem, da me je bila vesela, morebiti je dobila upanje, da le še nisem Čisto izgubljen. Takrat jo z vso slovesnosjo vpra-> sam: "Ali bo danes spet za večerjo ripmork?" Čutil sem, da mi kri sili v to lavo, pa sem se doDro po tajil. S čudno velikimi učni me je pogledala in kar z neznamim glasom vpra¬ šala: "Kaj praviš, da bo za večerjo?" "Ripmork sem reki, če bi." • Kri sem si še pognal nazaj nek Kdor naroči vsaj eno knjigo dobiva brezplačno list SLOVENSKA K,NJ^A v DOMOV J M IN i UJMI ' ki prinaša članke o v im IN slovenski knjigi. ::::::: :t*TTTs s:::??! ::::::: .:: n.:: v :::rs: LIGfl KflT SLOV. HmERKRncev , N.Y. POŠILJAJTE PAKETt SOJlM BOMAuM PREKO L iCj 0 | PIŠITE Pa ČEME : "-J «l£lj SSQ NASLOV: AKO STE V ZADREGI GLEDE DARU, KI Ga ZE* LITE POKLONITI ZA ROJSTNI DaN ALI MATE¬ RINSKI DaN ALI GOD ITD. SE OBRNITE NA A’BR€m C€R.AmiC S’ SVETLIČ, 1015 A So. 10 th St. MILtVAUKEE 4, .iISCONSIN NUDIM V A- v VSAKOVRSTNA DARILA, Ui.ETNI- ŠKO IZVRŠENA V KERA; IČNI IN PORCELANSKI TEHNIKI: KOT VaZS, BONBONIJERE, 0B- TEŽILNIKS,. FEPSLNIKS, FIGURINS, OKRA¬ SNE KROŽNIKE, itd. Na ZAHTEVO IZVRŠI¬ MO TUDI PRILOŽNOSTNA POSVETILA. ATO NAROČITE PRI NAS STE La- HKO BREZ SKRBI, DA BI VAS OBDaROVANEC PREDMET ŽE IMEL, KER IZVRŠUJEMO VSE DOMA PO LASTNI ZaMIoLI. PIŠITE ŠE DaNES PO CENIKI aaaKiiiiiEisiiiria