LetO VI., Št. 24(«J«tro"XIII.,št.l36a)
Ljubljana, ponedeljek lj. jitnija 1932
Cena 2 Din
UpravniStvo; Ljubljana, Knafljeva ah ca 6. — Telefon št 5122. 3123, 8124 8125, 3126. llnseram! oddelek: Ljubljana, Selen« burgova aL — TeL 3492 ta 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 51 13. — Telefon žt 2455. Podružnica Celje: Kocenova uhca
St. ^ — Telefon St 190. Po«ii rvžrilo* Jesenice: pri kolodvora it. JoO.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št 42. podružnica Trbovlje: T hiši dr. Bauro-
eartnerja.
tSt*
		
B1	»	
B	i .	B
Ponedeljska Izdaja
Ponedoljeka izdaja »Jutra« izhaja vsak . ponedeljek ejutraj. — Naroča E posebej tn velja po pošti prejeli mana 4 Din, po raznašalcih d»» bJ stavljena 5 Din mesečno.
rs~	OredniStvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5. Teleta« St 3122. 8123, 8124, 8J2S in 312*. Maribor: Aleksandrova cesta 13. To-
lefon it 2440 (ponoči 25S2L Celje: K oceno va oL 3 Telefon St 180
■ II B 11 I »III — I	II	I 3«—
Rokopisi m ne vračajo. — Oglaal po
tarifu
Sestanek Herriota in Macdonalda
IPricetek reparacijskih pogajanj - Potreba politike dobre volje v Evropi - Mednarodni finančni krogli za splošen sanacijski načrt
Pariz, 12. junija, n. Prvi razgovori angleških in francoskih ministrov so trajali včeraj nepričakovano dolgo, do pričetka večerje. Razgovorov so se udeležili Macdonald, Simon in Herriot, prisostvoval pa jim je tudi lord Tyrell. Trajali so dve in pol ure. Državniki so se razgovarjali o vprašanjih splošnega značaja, v podrobnosti pa se niso spuščali. Primerjali so stališči obeh vlad ter proučevali, v koliko bi ju bilo treba prilagoditi. Povsem drugačnega značaja so bili razgovori, ki so se pričeli danes ob 10. dopoldne na Quai d' Orsevu. Ker jim je prisostvoval tudi francoski finančni minister Germain Martin, domnevajo, da ta konferenca ni imela več samo splošnega značaja .temveč so na njej razpravljali tudi o podrobnostih.
Po konferenci je bil izdan komunike, ki pra.vi, da so predsednik angleške vlade Macdonald. angleški zunanji minister Simon in predsednik francoske vlade Herriot nadaljevali razgovore, ki so jih včeraj pričeli. Oficijelni in prijateljski razgovori so dove-dli do tega ,da so se približali skupnemu stališču o dnevnih vprašanjih. To dopušča domnevo, da se bo na lausannskih in ženevski konferenci mogla najti pravična in uspešna rešitev, zaradi česar je upati na ojačenje zaupanja in ohranitev miru med narodi.
Ta optimističen komunike ne govori o nobenih podrobnostih, o katerih se doslej tudi ni ničesar zvedelo. Ali se je v zadevi reparacij našla skupna smer, še ni znano. Ob 13. je bil na Quai d' Orseyu obed, ki se ga niso udeležili samo vsi francoski in angleški ministri, državni tajniki in oba angleška ministra, temveč tudi vsi člani francoskih in angleških delegacij za ženevsko in lausannsko konferenco.
Herriot je imel včeraj dopoldne daljše posvetovanje s francoskimi delegati za lausannsko reparacijsko konferenco. Po seji ie izjavil radikalni poslanec Georges Bon-net, ki ie član francoske delegacije, da je Francija povsem jasno in nesporno pripravljen* za sporazum. Tesnejše sodelovanje med evropskimi narodi ni bilo nikdar tako potrebno kakor v sedanjem času. Kljub temu pa ni bil po vojni mkdar cilj tako oddal:en kakor sedai, kajti namesto da bi se sporazumevali, se nahajajo evropski narodi v očitni gospodarski vojni. Zato se pojavlja vprašanje, ali bodo v Lausanni zbrani državniki spoznali potrebo nadaljnjega sporazumevanja, če hočeio preprečiti najhujše katastrofe.
List »Liberte«, ki ima dobre zveze z okolico predsednika Herriota, piše. da ie glavno zanimanje francoskih krogov osredotočeno na formulacijo smernic, s katerimi naj se uvede v Evropi politika, ki bi omilila napetost med Anglijo in Francijo. Ne zre torej samo za tehnično proučitev repara-cijskega problema, temveč uvedbo sistema »dobre volje« v Evropi.
Agence »Havas« poroča iz Basla. da so mednarodni finančni krogi izredno zadovoljni z okoliščinami za takojšnjo kreditno pomoč Avstriji. Vzrok temu ie dejstvo, da za Avstrijo nameravani ukrepi niso osamljeni, temveč spadajo v okvir velikega sanacijskega programa v smislu teze, ki .io je Francija zastopala na zadnji seji sveta Društva narodov. Glede na to so mednarodni finančni krogi prav tako mnenia, da bi bila pomožna akcija za eno ali drugo državo brezpomembna in preveč draga, če bi taka akcija ne bila del splošnega obnovitvenega načrta. Tako v krogih finančnega odbora Društva narodov kakor upravnega sveta baselske banke za mednarodna plačila so mnenja, da bi se morala istočasno s finančne pomožno akcijo izvršiti da-lekosežna pozitivna ureditev celotnega vprašanja dolgov, povratek k trgovinski in devizni svobodi, kakor tudi uvedba evropskega preferenčnega sistema. Zato bi bila naloga konference v Lausannu, da započne v tem smislu novo dobo finančne in gospodarske obnove Evrope.
Kakor poroča »Temps« iz Rima, se bo italijanska delegacija v Lausannu izrekla pod vodstvom finančnega ministra Mosco-nija za popolno črtanje reparacij in med-zavezniških vojnih dolgov. Mali upniki bodo bržkone v Lausannu ponovno poudarjali svoje finančne zahteve. Razen Belgije pa spadajo te države v ono vrsto držav, s katerimi se ie svoječasno že bavila konferenca finančnih strokovnjakov Društva narodov, in je zato pričakovati, da se bo pri reparacijskem vprašanju zainteresiranim jožnovzhodnim evropskim državam pomagalo v gospodarskem pogledu na kak drug način. Stremljenje zapadnih velesil gre sedaj očividno za tem, da se poišče z veliko evropsko akcijo primerna rešitev ne glede na to, kaj počne Amerika.
južna Nemčija proti Papenovi politiki
Protesti ministrskih predsednikov južnih nemških dežel Hitlerjevči zahtevajo razpust komunistične stranke
Berlin, 12. junija, d. Včerajšnji potek se-jje združenih odborov državnega sveta je vnovič pokazal, da obstoja med novo državno vlado in nekaterimi južno-nemški-mi vladami precejšnja napetost. Po govoru državnega kancelarja Papena o nameravanih zasilnih odredbah bi se morala vršiti debata, zastopniki Bavarske pa so predlagali, naj se seja prekine, da bi se mosrla med tem vršiti skupna seja državne vlade in ministrskih predsednikov nemških dežel. Ta predlog bavarskih zastopnikov je bil sprejet, nakar se je takoj pričela skupna seja državne vlade in ministrskih predsednikov nemških dežel pod predsedstvom državnega kancelarja. Zatrjujejo. da pni tem ni došlo samo do razprave o finančnem položaju države in nameravanih zasilnih odredbah, temveč so južno-nemški ministrski predsedniki načeli tudi vprašanje izpremembe politične smeri v vodstvu države an razmerja med državno vlado in deželnimi vladami V razpravi so zastopniki južno-nemških vlad nastopili zelo energično. Po seji ministrskih predsednikov z državnim kancelarjem se je zopet nadaljevala seja združenih odborov državnega sveta.
Razgovor državnega kancelarja z zastopniki deželnih vlad je pokazal precejšnje razlike v naziranjih med južno-nem-štoimi deželami in državnim kancelarjem. V mnogih točkah se je pokazalo očitno nasprotstvo. Južno-nemške dežele so ugovarjale predvsom proti dmelTovanju državnega komisarja v Prusiji in proti nameravani ukinitvi prepovedi narod no-socialistični h napadalnih oddelkov, kakor tudi proti državni finančni politiki. Državni kancelar je izjavil, da nova državna vlada ne želi, da bi prišlo do Imenovanja državnega komisarja za Prusijo, da pa se takemu ukrepu ne bo mogla izogniti, če se bo pokazala potreba v pruskih pogaja.nj;h o vladni izjavi. Državni kancelar je nadalje tudi pristal, da ne bo ogrožena avtonomija dežel nitt pri načrtih državne vlade za reformo ustave. Izjavil je tudi, da ne gre zgolj za ukinitev prepovedi narod-no-socialističnih napadalnih oddelkov, temveč za osnovanje splošne organizacije za telesno vzgojo mladine, ki naj bi priznavala državno avtoriteto in državno nadzorstvo. V okviru tega bi se mogle osnovati tudi organizacije narodne socialistične stranke. Notranje politične zasilne odredbe zadnjega časa naj bi se na novo revidirale in prav tako se bodo na željo dežel še enkrat proučile pripravljene finančne zasilne odredbe. Glede na to se more ugotoviti, da se je državna vlada v nasprotju s svojimi zadnjimi izjavami včeraj pri
zadevala ustreči željam deželnih vlad, kljub temu pa niso bila odstranjena nasprotstva, ker so ministrski predsedniki treh južnonemških dežel danes v avdi-jenoi pri državnem predsedniku Hiinden-btirgu še enkrat ponovili svoje pomisleke.
MLinchen, 12. junija, d. »Volkischer Beobachter« poroča iz zanesljivega vira, da bo zasilna odredba o ukinitvi prepovedi narodno-socialističnih napadalnih oddelkov in nošenja uniform objavljena prihodnjo sredo.
Berlin, 12. junija, d. Narod no-sooi al isti č-no glasilo >Der Angriff« trdi, da razpolaga z dokumenti, ki dokazujejo, da so bili vsi umori narodnih socialistov organizirani po vodstvu komunistične stranke. Eden glavnih činiteljev v organiziranju teh napadov je bil urednik Lista >Die rote Fah-ne«, Wollenberg. Tozadevne osebne beležke komunističnih voditeljev so bile že izročene policiji v nadaljnje postopanje. Nekatere izmed teh komnnostičnih listih bodo priobčene v faksimiln. Ker narodno-social/istično glasilo bržkone zasleduje z objavo napovedanih dokazov gotove politične cilje, je treba počakati, kakšno stališče bodo zavzele oblasti, preden bo mogoče izreči sodbo o pomenu dokaznega gradiva. Narod, no socialistično glasilo izjavlja čisto odkrito, da se mora sedaj komunistična stranka prepovedati, njeni voditelji pa aretirati. Prepoved komunistične stranke bi bila narodmim socialistom seveda zelo dobrodošla, ker bi s tem propadli mandati komunističnih deželno-zborskiih poslancev, v Prusiji, s čimer bi nastal nov položaj, v katerem bii morda mogli narodni socialisti uresničiti svoje težko izvedljive načrte. Prav sedaj se namreč zopet širijo govorice o možnosti rešitve pruske krize na ta način, da se osnuje večina socialnih demokratov, centruma in komunistov, ki bi skupaj (imeli nad polovico pruskih deželnozborskih mandatov. S tem bi se mogla izvesti izvolitev novega socialno-demokratskega predsedndka in če bi se to zgodilo, b.i se mogli polastiti oblasti v Prusiji__
Angleži bodo gradili podzemsko železnico v Moskvi
Washington, 12. junija. AA. Ena izmed
ske vlade je odpotovalo večje število angleških inženjerjev v Moskvo, da izdela načrte za podzemeljsko železnico, ki jo nameravajo graditi v Moskvi. Angleški inže-njerji bodo izdelali načrte brezplačno pod pogojem, da se bo vse blago, ki se bo potrebovalo pri gradnji pedzemeljske železnice. v kolikor ga v Sovjetski Rusiji nimajo uvažalo iz Anglije.
PRAZNIK KMETSKEGA DELA
Mnogo tisoč udeležencev na narodnem taboru v št. Vidu — Raz* vitje prapora Zveze kmečkih fantov in deklet — Tekma koscev
Ljubljana, 12. junija.
Kakor vsako leto je tudn .etos priredila Zveza kmečkih fantov tn deklet tekmo koscev za prvenstvo dravske- banovine. Prireditev sama, na katero so prihiteli iz najrazličnejših krajev in ki je imeila namen pokazati delavnost kmečkih tok. se ;e izpremeniMa v moeočno manifestacijo jugoslovenske misli. .Prisotnost gg. mini-
strov Puclja in dr. Kramerja in pos^acev iz južnih krajev naše države je dala prireditvi prav posebno obeležje. Kmet je mogel na lastna ušesa slišati od najvišjih predstavnikov države, da je važen činitelj v naši državi. Današnjti dan bo ostal nepozaben slehernemu, ki je prisostvoval lepi prireditvi.
Zborovanje kmetske mladine
Velike prireditve današnjega kmečkega praznika na prvo nedeljo po sv. Medardu, ki je tako rekoč patron koscev, so bile že dopoldne uvedene z lepim, prav dobro uspelim zborovanjem naše odločne in zavedne kmetske mladine. V restavraciji pri »Lloydu« se je vrši! redni letni občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet, ki ie letos bil izredno dobro obiskan in so se ga udeležili tudi odlični gostje, tako narodni poslanci iz najjužnejših krajev naše države in dalje poslanci iz naše banovine. Letna dvorana je bila nabito polna. V večjem številu so prišla tudi dekleta iz okolice.
Zborovanje je otvoril predsednik Zveze Ivan Kronovšek, ki je na.iprisrčnejše pozdravil prisotne delegate in goste, zlasti ministra g. Ivana Puclja, direktorja policijske uprave g. Keršovana, dalje narodne poslance vojvodo Jovana- Dovezinskega, Stamenka Stošiča iz Krivo Palanke, Todo-zija Lazareviča iz Katova. Gavra Miloše-viča iz Cetinja in domače narodne poslance, Milana Mrovljeta, dr. Staneta Rapeta in Klinca, naposled mnoge zastopnike narodnih organizacij in korporacij, tako ravnatelja Zveze slovenskih zadrug Terčka, zastopnika ljubljanske sokolske župe Co-tarja, zastopnika Kmetske prosvete dr. Go-ljarja, zastopnika »Soče« Iva Sancina in mnoge druge.
V nadaljnjem svojem poročilu je predsednik prečital pismo ljubljanskega župana dr Dinka Puca, ki je želel zboru najlepših uspehov in zagotovil kmetske fante, da jih bo po svojih močeh podpiral v njihovem plemenitem stremljenju. Predsednik ie nadalje ugotovil, da zveza zadnja dva meseca lepo napreduje. Število njenega članstva se ie podvojilo, in to po agilnem delovanju na novo preustrojenega odbora.
Pozdravni govori
Minister g. Ivan Pucelj, viharno aklami-ran, je imel kratek pozdravni govor, v katerem je naglašal važnost trdne organizacije kmetskega stanu, kajti kdor hoče živeti, ta se mora boriti za primeren prostor pod božjim soncem. Kmečki stan je bil v pogledu organizacije zadnjega časa najbolj zanemarjen. Vam, mladina, je v čast in je vaša zasluga, da se je med slovenskim kmetom začela širiti organizacijska misel. Vselej, ko prihajam k vam, vidim v vas jamstvo neomajne in trdne volje, da hočete prosvetliti selo, ga kulturno in gospodarsko dvigniti in v tem znamenju vas pozdravljam. Potrebno ie, da se zgane naše selo in da se dvigne politična moč našega kmetskega naroda.
Narodni poslanec g. Gavro Miloševič je nato pozdravil zbor v imenu Črne gore. Selo je bilo nam vse. V selu leži nacijo-nalna zavest in največji zgodovinski dogodki so bili oni, ki so jih izvršili naši seljaki. Na vas leži, da ustvarite močno organizacijo, s katero lahko vzdržimo vso borbo. Proti rušilcem naše enotne države bomo nastopali skupno v strnjenih vrstah. Živela naša lepa Slovenija!
Narodni poslanec g. dr. Stane Rape je zboru izročil pozdrave ministra g. dr. Kramerja, ki ie žal zadržan in se ni mogel udeležiti zborovanja. Pozdrav ie mladina aklamirala z viharnim ploskanjem.
Občinski svetnik g. Čotar .ie pozdravil zbor v imenu ljubljanske sokolske župe. Sokolstvo bo vedno korakalo skupno v enotni falangi s kmetsko mladino.
Narodni poslanec g. Jovan Dovezinski je prinesel zboru pozdrave kmetskega naroda iz južnih, svoječasno pod turškim jarmom vzdihujočih bratov. Njegov patriotič-ni govor so zborovalcj poslušali z največjo pazljivostjo. Omenil je, kako so ječah stoletja na severu Slovenci pod nemškim, a na jugu Srbi pod turškim jarmom. Sokol-ska organizacija je bila, ki je ustvarila že pred vojno tesne stike med Slovenci in Srbi. Največ žrtev za svobodo je doprinesel naš seljak. Zaključil je nagovor z vzklikom: »Živeli naši severni bratje Slovenci!«
Narodni poslanec g. Milan Mrovlie je med viharnimi ovacijami predlagal udanost-no pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju. Brzojavka se glasi: »Slovenska kmetska mladina pošilja Vašemu Veličanstvu in vsemu kraljevskemu domu s svoiega zborovanja udanostni pozdrav kot svojemu zaščitniku.«
Poročila o delu zveze
Podpredsednik g- Cuček je podal pregledno in jedrnato sestavljeno poročilo o delovanju zveze v zadnjih dveh mesecih, kn je bila izvedena reorganizacija. Glavni odbor je sedaj v stalnih in tesnih stikih z vsemi
društvi na deželi. Zveza šteje 45 društev (zadnja dva meseca je bilo na novo ustanovljenih 9) in nad 3000 zavednih in odločnih kmetskih članov. Kot viden znak napredka je tudi novi prapor kmetske mladine, ki naj bo zvezda vodnica v borbi proti vsem zunanjim in notranjim nasprotnikom. Smatramo za nasprotnika vsakogar, ki ne želi in ne pusti našemu ljudstvu svobodno misliti in izvaja nad njim teror.
Tajnik g. Vladko Kreft je temperamentno podčrtaval v svojem govoru temeljne smernice zvezinega delovanja. Glavni cilj bodi, da pridobimo vse kmetske sile za naš svobodni pokret, ki je za trdno in enotno državo. Koncentrirati moramo vse sile in organizirati mladino do zadnje vasi v Sloveniji. Obžalovati je treba, da so nasprotniki našega gibanja šli tako daleč in so zlorabili našo zeleno barvo. Proti njim gremo sedaj v boi. Posamezna društva so pokazala zadnji čas izredno agilnost in živahnost.
Tajnik je nato kot knjižničar poročal o organizaciji knjižnice, ki nai bi zalagala člane z dobrim štivom.
Lep kraljev dar
Podpredsednik g. Cucek je nato med viharnim odobravanjem in vzklikan.iem kralju poročal o velikodušnem kraljevem daru, poklonjenem zvezi. Ko se je odbor preuredil, smo proučevali, kako bi na deželi
poglobili stike s kmetsko mladino in ljudstvom sploh. V načrtu smo imeli, da bi v tem pogledu najbolje služili potujoči filmi s primernim aparatom. Ko smo zvedeli, da ima dvor večji kinematografski ap°rat. smo se obrnili na Ni. Vel. kralja s prošnjo, da nam bi ga poklonil. Prošnja je bila takoj uslišana in Nj. Vel. kralj nam ie podaril ta aparat, ki je vreden nad lfl.OOO Din Z njim nam bo v zimskih mesecih, ko poljsko delo počiva, omogočeno širiti med našimi ljudmi prosveto.
Volitve
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji ožji odbor: Ivan Kronovšek, predsednik: Tine Janhar, I. podpredsednik: Lado Kline, II. podpredsednik; Vladko Kreft, tajnik; An-dolšek, blagajnik; Stane Škrabar, Jakob Škrabar. Zoranka Cučkova, France Grželj, dr. Janže Novak, dr. Maček, Jože Bradač, Milan Mrovlie, Pavel Marc, Anton Knez, Stane Deu, Marija Novakova, Bergant, Matevž Terček in Franc Šoler, odborniki; Jože Cuček in Janko Vičič, revizorja.
Govor o političnem polo-
V O
zaju
Poslanec g. Milan MrovHe je nato poročal o politični situaciji. Ožigosal je delovanje temnih rovarjev proti državi in zahteval. da moramo enkrat za vselej poskrbeti, da ti rovarji izginejo s politične pozornice. V naši državi je popolnoma oču-vana naša vera in očuvan ie tudi naš iezik. Kmetska miadina naj se organizira, da nastopi borbo proti ljudem, ki izkušajo iz-podkopati to svobodo.
Pri slučajnostih so bile obravnavane nekatere interne zadeve in so bili stavljeni od gg. dr. Mačka in Mastnaka primerni predlogi, kako nai se poglobi zvezino delo med kmetsko mladino.
Narodni tabor v št. Vidu
Komaj je v zvonikih odbilo poldne, že so se začeli zbirati pred Sokolskim domom na Viču fantje in dekleta v narodnih nošah od blizu in daleč. Najštevilnejše so bili seveda zastopani Vičani, manjkalo pa tudi ni okoličanov iz bližnjih občin. Ob 13. je krenil sprevod osmih okrašenih voz proti Ljubljani. Na vsakem vozu je bila velika državna trobojnica in spredaj vodja s harmoniko.
Na Kongresnem trgu
Veselo petje in vriskanje je že od daleč naznanjalo prihod Vičanov. Na Kongresnem trgu ie bilo glavno zbirališče. Tu je že čakalo Vičane precejšnje število okrašenih vozov z narodnimi nošami in tu je bilo tudi zbirališče koscev in žanjic. Obširni trg je bil skoro premajhen za sprejem množic, ki so se zbirale na njem. S prešernim vriskanjem ie bil pozdravljen prihod kumice ministrove soproge ge. Pucljeve, ki se je pripeljala v narodni noši. Vedno znova so prihajali vozovi. Kmalu nato je prispela že-lezničarska godba »Sloge«, ki je s svojimi koračnicami še povzdignila že itak veselo razpoloženje.
Pod senco kostanjev ▼ Zvezdi
Pod košatimi kostanji v Zvezdi so se zbirali tekmovalci kosci. Okoli njih se je nabrala množica ljudstva, ki je s strokovnja-škim pogledom motrila krepke, od sonca ožgane postave, ki bodo nastopile v medsebojni borbi za naslov najboljšega kosca v dravski banovini. Med kosci samimi je vladalo veselo razpoloženje. Vsak je še hitro pregledal, ali so kose v redu, in popravil morebitno napako. Njihovi pogledi so švigali od enega sotekmovalca na drugega in so presojali, kdo izmed njih ima najboljše nade na prvaka.
Veličasten sprevod proti št. Vidu
Malo po 14. uri se je formiral pod vodstvom narodnega poslanca g. Mrovljeta sprevod. Na čelu so jezdili na iskrih konjičih kmetski jezdeci. Prvi v vrsti je nosil na visokem drogu državno trobojnico. Za jezdeci je korakala godba »Sloge«, ki je ves čas pridno svirala. Za njimi je korakala mogočna postava praporščaka v narodni noši z novim praporom. Praporščak je bil obdan od odbora Zveze kmetskih fantov in deklet. Praporu je sledil avto s ku-mico go. Pucljevo, nato pa dolga vrsta koscev z zavihanimi rokavi. Postavno četo ie vodil dr. Janže Novak, ki je tudi imel koso na rami. Takoj za njimi so korakala belo oblečena dekleta z grabljami Seveda ni manjkalo velikih ierbasov z malico ki pri košnji ne sme manjkati. Sledila ie dolga vrsta voz z narodnimi nošami. Sprevod, ki ga je ves čas spremljal gost špalir gledalcev. fe krenil po Šelenburgovi in Gospo-svetski cesti skozi Dravlie proti Št Vidu. Po glavni cest? se ie medtem valila velika množica Ljubljančanov proti Št. Vidu. Vsi tramvaji so bili popolnoma zasedeni.
V Št. Vid so medtem prispeli že minister g. Puceli, ban g. dr. Marušič, podban g. dr. Pirkmajer, komandant dravske divizije divizijski general g. Ilič, ljubljanski župan g. dr. Puc in drugi. V imenu šentviške občine je kot domačin pozdravil došle goste župan g. Babnik. V imenu krajevnega odbora JRKD je pozdravil goste in iim želel dobrodošlico podpredsednik g. Pipan. Hčerka poslanca g. Komana ie nagovorila goste v imenu šentviških deklet in izročila kumici ge. Pucljevi krasen šopek nageljnov.
Minister g. Pucelj je zatem povzel besedo in naglasil, da je današnji praznik kult izraza kmetskega dela, ki redi in vzdržuje svet. Danes bodo kmetovalci pokazali samo del svoiega dela. Današnji praznik je obenem tudi državni praznik. Naposled je nazdravil našemu narodnemu vladarju Nj. Vel. kralju. Množica je z živahnimi klici sprejela govornikova izvajanja.
Pozdravni nagovori in
razvitje prapora
Sprevod je krenil na prostran prostor, ki je bil določen za tekmo. Na sredi prostora je bila postavljena mala tribuna, katero so zasedli predstavniki naroda in zastopniki javnih in vojaških oblastev. Med niimi smo opazili ministra g. Puclja, kateremu se je pozneje pridružil še minister g. dr. Kramer, bana g. dr. Marušiča s pod-banom g. dr. Pirkmaierjem, komandanta dravske divizije generala g. Iliča, ljubljanskega župana g. dr. Puca, upravnika policije g. Keršovana, sreskega načelnika g. Žni-daršiča, narodne poslance gg. Stamenka Stošiča }z Krive Palanke, vojvodo Jovana Dovezenskega iz kumanovskega sreza in Todozija Lazareviča iz kratovškega sreza in naše poslance gg. Komana, Mrovlieta, dr. Rapeta in Lončarja in župnika g. Bar-leta in druge.
Predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet g. Kronovšek je v zanosnem govoru pozdravil došle goste, prav posebno pa še kumico gospo Puclievo in pa pokrovitelja prireditve g. bana. Ob zaključku govora je pozval praporščaka, da razvije novi prapor Zveze kmetskih fantov in deklet. K praporu ie pristopila nato kumica in pripela nani trak s troboinico in pa drugega zelenega s svojim poklonilom ter je izrekla besede: »Naj plapola ta prapor v čast in ponos vsega kmetskega ljudstva.« Nato ie mala deklica deklamirala v pozdrav kumici lepo origodnico. Predsednik se ie zahvalil kumici in izročil prapor praporščaku. ki je prisegel, da ga bo vedno in ob vsaki priliki varoval.
Besedo ie povzel zatem pokrovitelj prireditve ban g. dr. Marušič. Rekel je, da ie z radostjo prevzel pokroviteljstvo. Novi prapor nai vekomaj svedoči ljubezen kmeta do dela. Zelena barva prapora ie simbol naših poljan, naših gora ter pomeni upanje za dobro žetev. Omenfl ie pravljico iz grške mitologije, ko ie junak Herak'ei premagal orjaka Geona. ki te" biL dokler Se stal na zemlji, nepremagljiv, s tem. da ga
je dvignil kvišku. To pomeni, da našega kmeta nikdo ne bo premagal, dokler bo trdno stal na svoji grudi. Zeli, da bi bil današnji praznik posvečen tudi delu za kmetsko prosveto.
Poslanec g. Koman je naglasil, da mu je v posebno veselje, da more v rodni občini pozdraviti brate z juga, da bodo Slovenci skupno z njimi manifestirali za narodno edinstvo. Pred 60 leti je bil baš v Št. Vidu prvi kmetski tabor. Ze takrat se je začelo živahno gibanje za osvoboditev izpod nemškega jarma. Kmet je dal prvo oporo temu gibanju. Svoj govor je zaključil z opozorilom onim elementom, ki zastrupljajo naše ljudstvo. Naš kmet ne bo nikdar dopustil, da se žali naša država. Komur Jugoslavija ni po godu, mu je prosta pot v svet. (Veliko odobravanje).
Danes po 60 letih je v St. Vidu že drugič >metskj tabor. JRKD se je pridružila kmet-skemu prazniku, da na ta način dokumentira važnost kmetskega stanu. Opomnil je nadalje mladino, naj čuva našo narodno državo kakor svetinjo in naj se vežba in utrjuje duševno in telesno, da bo mogla prevzeti veliko dediščino. Z nazdravom mladini ie zaključil svoj govor.
Burno pozdravljen se ie oglasil črnogorski poslanec g. Miloševič iz Cetinja. Rekel ie. da je Črna gora prav tako gorata kakor Slovenija in da imata oba bratska plemena iste težnje. Oba sta prej mejila na največjega sovražnika slovanstva in sta oba sedaj združena v veliki in močni državi. V imenu Črnogorcev pozdravlja slovenske kme-te.
Poslanec g. Dovezinski, znani bivši četa-ški vojvoda, je naglasil, da ga neizrecno veseli, da more prvič prisostvovati velikemu prazniku bratov Slovencev. Naglasil je, da smo vsi Slovani bratje in da smo le trije združeni v eni državi. Z vzklikom: »Živel krali! Živel jugoslovenski narod!« je zaključil svoj govor.
Poslanec dr. Kape je izjavil, da prinaša pozdrave ministra dr. Kramerja, ki da je zadržan in da bo šele pozneje obiskal kmetski praznik. Naglasil je. da verjame v veliko bodočnost kmetskega stanu, ko vidi pred seboj zbran cvet slovenske kmetske mladine.
Poslanec g. Stošič iz Krive Palanke je dejal, da prinaša pozdrave iz zelenega Po-vardarja. Poudaril je. da smo vsi za enotno Jugoslavijo, za katero se je v vojni prelilo mnogo krvi.
Govor ministra Fuclja
Ob velikem navdušenju je izpregovoril g. minister Ivan Pucelj, ki je izvajal: Kadar gremo Slovenci na sejme, svatbo, božja pota, nas vedno, ko se vrnemo, povprašajo, kaj smo videli, kaj smo prinesli in kako je bilo. Danes slavimo slavo kmečkega trpljenja. Ni pa slave brez slave države. Kaj ste videli? Bodo vprašali oni, ki niso tukaj. Odgovorili boste: Zbrali smo se. da izkažemo spoštovanje kmetske-mu delu in da prisežemo zvestobo naši državi. Dati hočemo zadoščenja dogodkom v Šenčurju. Verjamem v zdravo pamet in ljubezen našega ljudstva do države. Kar je Bog ustvaril, ne more porušiti nobena hudobija. Slovenščina je danes svobodna povsod. Preprost kmet lahko opravlja najvišje funkcije v državi, za kar je dokaz on sam. ki je sin preprostega kmeta. Fantje in dekleta, kakor ljubite in spoštujete svoj dom, tako morate tudi ljubiti svojo državo. .Nikdar ne dopustite, da vam kdorkoli žali in grdi vaš dom. Ne dovolite tudi, da žalijo razni elementi Jugoslavijo. Ako boste z vso strogostjo nastopili napram takim hujskačem, se bodo ti kmalu poskrili. Govor je bil spremljan e navdušenimi medklici in se odobravanje po končanem govoru kar ni hotelo poleči.
Predsedn k Zveze kmečkih fantov in deklet se je nato zahvalil govornikom za njihova izvajanja in se je v imenu kmetovalcev zavezal, da bodo dosledno in vselej izpolnjevali besede, ki so jih danes slišali. Za njim je župnik g- Barle, viharno pozdravljen, zabil žrebelj v drog nove zastave z besedami: »Bog čuvaj prapor, ki naj vodi kmetsko mladino k zmagi pro-svete in vasi!«
Tekma koscev
Takoj nato so nastopili kosci. Na obširnem travniku pod govorniško tribuno je bil na levi pripravljen prostor za kosce tekmovalce, na desni pa prostor za kosce škrice. Občinstvo je z velikim zanimanjem opazovalo tekmovalce, iz katerih so se kmalu izločili najboljši. Po polurni košnji je bila tekma končana. V imenu ocenie-valnega odbora je razglasil rezultat tekme g. dr. Janže Nova k. Pri kmetskih koscih je zmagal s 24 točkami Anton Kajt-ner (Orla vas) in prejel banovo nagrado zlato uro, drugi je bil Flis Franc (Toplice) z 22 točkami, tretji Avsec Alojz (Be-ričevo) z 20 točkami. Avsec je bil lanski zmagovalec in je tudi letos najhitreje kosil, vendar je bil glede čistoče košnje slabše ocenjen. Četrto mesto je zasedel z 19 točkami Peenik (Struga). V tekmi domačinov je zmagal Ivo Šturm (Ig) z 23 točkami, drugi je bil Baltezar Ivo (Tacen) z 21 točkami, tretjo nagrado si delita s po 19 točkami Močnik Ivan (Ježa) in Franc Bajt (Zg. Šiška). Med kosci škrici so se plasirali na prvem mestu Leopold Iglič, na drugem Anton Mutec, na tretjem Ciril Majcen.
Po končani tekmi se je razvila ob zvokih železničarske godbe »Sloge« prisrčna prosta zabava s plesom, ki je trajala pozno v noč.
Skupščina udruženja izvoznikov
Beograd, 12. junija, p. V dvorani Eskomptne banke se je vršila danes letna skupščina Udruženja jug osi o venskih izvoznikov. Skupščini je predsedoval predsednik g. Dragiša Matejič. Po otvoritvenih formalnostih je bil odposlan udanostni brzojav kralju, nakar so sledili temeljiti referati o posameznih panogah našega gospodarstva. Ob koncu je bila sprejeta obširna resolucija, ki se nanaša na želje in predloge izvoznikov glede naše gospodarske politike. Pri volitvah je bila v celoti ponovno izvoljena dosedanja uprava udruženja.
Pesniku balad In romanc
Prisrčna slovesnost odkritja spominske plošče
Antonu Aškercu
Rimske toplice, 12. jun'ja.
Danes se je tu, v rojstnem kraju največjega slovenskega pesnika iz zelene Štajerske, Antona Aškerca, vršila v počast'-tev njegovega spomina za dvajsetletnico njegove smrti, lepa, nadvse prisrčna svečanost. za katero je dalo pobudo in ki jo je izvedlo zgodovinski) društvo iz Maribora: na hiši v S-enožah št. 5, v kateri je pesnik preživel svoja otroška leta in mladost, je to društvo odkrilo spominsko ploščo. Prireditev se je vršila brez zunanjega pompa m brez ljudskih veselic, intimno in iskreno, kakor je pesnik sam intimon in iskren. Iz Maribora in Ljubljane, iz Celja, Laškega in iz bližnje okolice je prispelo v Rimske Toplice lepo število izbranega občinstva. Pod vodstvom g. prof. dr. Prijatelja je prišla iz Ljubljane tudi večia družba članov slovanskega seminarja, ki si je dopoldne ogledala razvaline Aškerčeve rojstne hiše na Globokem. Kakor je jasnosti zmno. je svoj čas eksictiral nekakšen odbor, ki si je nadel za nalogo ohianitev te ba't ce ?;n ki je v ta namen zbral tudi prmerno vsoto denarja Ob tej rrihki, ko je Anton Aškerc dobil na svojem domu spominsko pb ščo, bi bilo dobro, da se tud: ta odbor dvigne iz mrtv.ia in poskrbi, da ostank' njdfove rojstne iii-le uovsem n? izginejo
Kmalu po 12. uri se je na prijaznem r*xku, na katerem ležijo Senože, zbr.ila 'sa družba ? avitelje.' m g. dr Šnuderl književnik in • d-etmk '-z Maribora, je v imenu Zgodovinskega društva otvoril sve-6 n f t. Po t menih uvodnih besedah >e p- zdravil zbra ie. posefej šc gg. rektorja ljubljanske univerze pret dr. Šerka, pro*-. dr Priatelja i-> njegov seminar, deleg^a S.ovenske Ma"ite m Društva slovens c h književnikov, pisatelja Juša Kozaika, za-
epigonstvo. V to izčrpano^ je realistična Aškerčeva pesem zaplala kakor potok nove, sveže krvi. Zapelo je v nji življenje samo.
Pri Aškercu je ena izmed zunanjih sil odlikovalk brez dvoma bila njegova rodna zemlja. Iz sočnosti in plastičnosti te zemlje, sredi katere je preživel svojo mladost, je srkal v sebe tisto svežo in zdravo moč, s katero je klesal przneje balade in romance. Klesal nesmrtnost sebi in svojemu domu. Naj plošča, ki jo s tem odkrijem, priča, da je iz te svojevrstne zemlje zrasel eden najbolj svojevrstnih pesnikov slovenskih: Gorazd - Anton Aškerc.«
Po govoru g. Glaserja, ki so ga poslušalci sprejeli s prsrčnim aplavzom, se je razkrila plošča z napisom:
»1856—1912. TCKAJ JE BIL DOMA ANTON AŠKERC PESNIK BALAD IN ROMANC.«
G. žurpnik Bohak — Aškerčev dom je (pesnikova teta zapustila cerkvi — je ploščo prevzel v varstvo.
Po odkritju so govorili še g. prof. dr. Prijatelj, ki se je s svojim seminarjem vred poklonil manom velikega borca za duševno svobodo in za svobodo misli in besede, g. sresiki šolski nadzornik Potoč niik in pisatelj Kozak, ki je v Aškercu slavil predhodnika nove dobe socialnih idej. G. dr. Šnuderl je prečita! pozdravne brzojavke, ki so jih poslali gg. Aškerčev prijatelj Gojmir Krek. inšpektor \Vester iz Beograda, Triglavani in dr. Tominšek, ter obenem pozdravil pesnikovega brata Mihaela Aškerca in sorodnike, ki so med-
tem prišli na proslavo, stopnika sresk načelsf\a v Laškem dr. j Skromno, s tiho svečanostjo v srcih, C.rožirr.a sresk'ga šolskega nadzornika P> kakor se jc točruka, zastopn ka mest? Ljubljane nad-
svetnika Govekarja, zastopnika mariborskega mesta ravnatelja Glaserja, geograf, društvo in geografe, k' sc ob tej pri. k' prišli zborovat v Rimske Toplice, univerzitetne profes.-rie dr. ojeviča dr. V— jtviča, dr. Rističa, dr. Melika, ravnatelja r^iriborske gimr-az je 3rol'ha, ravnatelja cel'ske gimnazije Zupau. domačega župnika Bohaka, šolskega upravitelja Majerja, oeiegta Vodn"kove družbe urednika B jr-ka, akademskega slikam prof. Zmitka ;n dr. Rusa.
Zs njim je povzel besedo g. ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pesnik Janko Glaser, ki je v živih podoban naslikal življenje pesnika in človeka Antona Aškerca, kakor je izšlo s tega čudovitega koščka slovenske zemlje.
Govor pesnika Glaserja
»V tej hiši je bil doma Anton Aškerc, eden najbolj svojevrstnih slovenskih pesnikov. Tukajšnja zemlja je dala njegovi rasti začetno in odločilno smer. Pestra, slikovita, sočna je ta zemlja, bogata na kontrastih, polna živih ba*-v. Strma pobočja ostro zarisanih stožcev očrtujejo obzorje, temno zelena, z belimi cerkvicami na vrhovih, jarko deleča sonce in senco. Nič mehke bnega, nič zabrisanega, vse ostro in jasno. Ves, kolikor je tega sveta, se kaže v svoji neposredni konkretnosti brez nadiha nestvarnosti ali nadstvarnosti.
Ali ni verno tak v svojih pesmih tudi Aškerc? žeja po barvitosti in jasni cčrta-nosti, ki je neutešna ostala v njem pač že izza mlada, ko se je tukaj, med tem zelenjem, s teh obronkov napajal z lepotami barv in obrisov, ta žeja je pri Aškercu mnogo več ko samo slučajna zunanjost. To je osnovna črta njegovega bistva, ki poteka prav iz temeljev njegove duševno-sti ,iz njegovega odnosa do sveta, iz načina, kako pesnik svet gleda in kako ga vrednoti. Gleda ga docela konkretno v njegovi neposredni resničnosti in snevnosti in v vsej tej resničnosti in snovnosti ga tudi ljubi. Od tod njegov večni nemir, ki ga goni v svet, od tod njegovo hrepenenje po vedno novih, vedno bolj daljnih zemljah, njegova ljubezen do eksotičnega Vzhoda, čimbolj samotarsko, čimbolj pusto m enolično mu poteka njegovo osebno življenje, tembolj neugasljiva je v njem želja po soncu, po luči, po barvitosti. Vse njegovo hotenje se steka v en sam smoter: čim več objeti sveta, ki je tako pester in bogat, ki mu je tako ljub in drag, ki mu je vse.
Naravno je, da je pesnik s takim odnosom do sveta bil bliže epiki ko liriki, bil bliže misli ko čuvstvu, bliže satiri ko elegiji. Kdor tako ljubi svet v njegovi zunanji pojavi, kakor ga je ljubil Aškerc, tistemu je bliže življenje, ki vrvi in pelje okoli njega, ko tajne in subtilnosti človeške duše. Tako je Aškerc postal naš epik kat eksohen: še do danes nedosežen pripovedovalec zgodb, ki jih jemlje bujne in pestre, kjerkoli mu jih življenje daje, iz vasi in iz mesta, iz zgodovine in iz baje-slovja, od blizu in cd daleč, vesele in žalostne. V tej neizčrpni mnogoličnosti epike, tu se svobodno, na široko in neomejeno izživlja njegovo nagnjenje in njegova ljubezen do stvarnosti, plastičnosti in kolo-rita.
Ista ljubezen, ki je v svojem bistvu samo ljubezen do življenja, daje smer in barvo tudi Aškercu kot mislecu in borcu. Kakor je njegov pesniški pogled epski, obrnjen v zunanji svet, tako je njegovo mišljenje in hotenje socialno, bclj posvečeno sočloveku ko sebi. Ponižanim in razžaljenim velja njegova beseda. Za pravico, resnico in svobodo se bori, a ko vidi, kako majhna je pri »ljudeh njihcva veljava, v grotesknih podobah, z žolčem in po rogom piše .svoje satire. Preveč je včasih tega žolča v njem, takrat postaja pretrda njegova beseda, razglašena njegova pesem. A tam, kjer mu teče iz čistega, iz ljubezni kako čudovito se tam s to ljubeznijo do sveta staplja pesnikova borbenost in volja do življenja!
To je Aškerc. Tisti Aškerc, ki je kakor malo pesnikov pri nas glasnik žive življenjske radosti, trpke v svojem jedru, a ravno od te trpkosti močne in zdrave.
S to afirmacijo življenja in s svojim zdravim realizmom je dal Aškerc naši pesmi nov zvok, ki ga do takrat v taki jako-sti ni poznala. »Mi vstajamo!« »e glasi njegova pesem, na boj kliče in k odporu. Ko se je pojavil v naši knjigi, je glas slovenske pesmi bi! šibek in izpet: razen Gregorčiča vse samo brezzvočno in brezsočno
e družba zbrala na slavnost, so se Aškerčevi slavitelji s tiho svečanostjo razšli, v trdni veri, da svobodoljubni, borbeni duh velikega pesnika živi in bo živel na veke.
Zborovanje geografov
Ob priliki tega odkritja so se v Rimskih Toplicah sešli tudi geografi iz vse države, da se porazgovorijo med seboj o nekaterih aiktualnih organizacijskih vprašanjih. Na predlog g. prof. BaSa iz Maribora je bil za predsednika sestanka izvoljen g. prof. dr. Vujevič, ki se trenotno mudi v Celju kot predsednik izipitne komisije, za tajnika pa g. dr. Bohinjec. Na sestanku se je razpravljalo o predlogu, naj bi se geografska zborovanja, kakršno se je pred tremi leti vršilo v Beogradu, poslej redno vršila vsako leto in sicer naj bi bilo prvo naslednje zborovanje oktobra v Ljubljani. O tej stvari je referiral g. prof. dr. Milojevič iz Beograda, debate pa so se udeležili gg. prof. dr. Melik, prof. Baš in drugi. Zborovanje je poteklo v znamenju medsebojne iskrenosti in volje, da se geografi iz vseh delov naše države zberejo k čim ožjemu sodelovanju.
IZ A \7 \ Dnevno sveža pri LEGAT Mi IV A V A klošičeva 28. Specerija, deli-katese, zajtrkovalnica. 239
Nenadna smrt Roberta Kolmana
Ljubljana, 12. junija.
Točno teden dni Je poteklo, ko so d meti na banski uprav] majhno svečanost. Ve-letrgovcu g. Robertu Kolmanu je bil izročen red sv. Save III. stopnje, ki ga je prejel za svoje veli.ke zasluge na kulturnem, socialnem in gospodarskem polhi. Danes pa naš narodni mecen g. Kolman že ni več med živimi. Ko je šel pokojnik davi okrog 7. ure od svojega gradiča proti mestu v spremstvu sluge, mu je med potjo, na Vrtači, nenadoma postalo slabo in 6e je pri jahalnici zgrudil na tla. Poklicali so reševalni avto i.n ko se je ta pripeljal k jahalnici, je. g. Kolman že izdihnil. Zadela ga je bila kap. Pokojnika'so prepeljali v njegovo hišo na Mestnem trgu 7., odkoder bo pogreb v torek ob 16. uri.
Pokojnik, ugleden veletrgovec ln veleposestnik v Ljubljanii, je bil splošno priljubljen mož. Rodil se je 1. 1872. Ostal je samec. V javnosti se je vedno mnogo udej-stvovai in ga mnoga narodna društva in korporaeije štejejo med svoje mecene, med drugim zlasti Sokoli in Narodna galerija. Bil je tudii deležnik Društva »Na-rodni dom«. Zlasti ga mora šteti Mestna hranilnica ljubljanska med svoje najzaslužnejše može. V njeni upravi je bil od 1. 1909. odbornik, od maja 1913. do novembra 1921. podpredsednik in potem zopet odbornik. Od 1922. do 1926. pa je bil ope-•tovano zavodov gerent. Bil je censor Narodne banke in svoj^asno upravni svetnik največjih ljubljanskih bank. Povsod je bil uvaževan kot preudaren svetovalec in nesebičen delavec. V najlepšem spominu pa ga bodo gotovo obdržala naša narodna društva in narodne institucije, ki jim je bil mecen, kakor jih je malo med našimi premožnejšimi sloji.
Odlikovanji, reda sv. Save III. in IV. stopnje, je pokojnik res v polni meri zaslužil. Na zadnjii poti v torek bo zaslužnega moža gotovo spremljalo številno občinstvo, ki bo tako izkazalo zadnjo čast dobremu sinu svojega naroda. Bodi pogojniku ohranjen časten spomin!
Dve plati fašističnega ogorčenja
Točne ugotovitve beograjskega lista - Pisanje fašističnega tiska o atentatih v Itali ji in o dogodkih v Jugoslaviji
Beograd, 12. junija. M. j-Pravda« objavlja na uvodnem mestu članek pod naslovom »Povodom atentata na Mussolinija«, v katerem pravi, da ni dovolj ostrih besedi, s katerimi bi se na primeren način obsodil vsak poskus atentatov. Atentati so sami po sebi odiozna dejanja, ki morajo izzvati ne samo obsodbo, temveč ogorčenje vsakega kutumega človeka. Zato je tudi naša javnost vedno odločno nastopila proti vsakim atentatom kot metodam borbe, bodisi da je šlo za našo državo, bodisi da so bili naperjeni proti neprijateljem našega naroda in naše države. Zato tudi ne moremo opustiti prilike, da ne bi glasno protestirali proti dejanju osebe, ki je te dni poskušala izvršiti atentat na predsednika italijanske vlade Mussolinija. čeprav ta atentat na srečo ni uspel, smatramo za potrebno, da ga cdločno obsodimo in izrazimo gnus napram nameri sami, da bi se z atentatom odstranil politični nasprotnik. Zato je tudi naša javnost popolnoma razumela velik gnev, ki se je pojavil povodom odkritja priprav za atentat na Mussolinija.
Obenem pa moramo z obžalovanjem ugotoviti, da fašistični tisk ne zavzema enakega stališča, ko gre za teroristične akcije, naperjene proti kaki drugi državi, na primer proti nam, najbližjemu sosedu Italije. Ni se treba spominjati, da ni noben fašistični list objavil niti najmanjšega članka proti atentatom, ki so bili v nedavni preteklosti naperjeni proti naši državi.
Nasprotno vzbuja pozornost marljive st, s katero italijanski listi objavljajo in izkoriščajo, čeprav so prepričani o njeni netočnosti, vsako vest o pripravah in poskusih atentatov ter terorističnih dejanj pri nas. Kdorkoli se spominja njihovega pisanja v tej smeri, je moral dobiti vtis, da
objavljajo te vesti z veliko radostjo in zlo-hotnostjo. Zdi se neverjetno, toda na žalost je točno da rabi italijanski tisk kot enega najmočnejš:h virov svojih vesti tako proslule agencijo kakor je dunajski »Grič«. Zdi se da je italijanski tisk sprejel tezo agencije »Griča«, da obstojata dve vrsti atentatov, »humanih« in »nehumanih«, dobrih in slabih. V svojem sedanjem ogorčenju proti nameravanemu atentatu Sbar-delctta je fašistični tisk započel ostro gonjo proti italijanski emigraciji v inozemstvu. obtožujoč jo, da sodeluje pri pripravah za atentate na Mussolinija. V zvezi 3 tem piše zelo ostro in celo grozi z nasiljem proti državam, ki izkazujejo gostoljubnost tej emigraciji, kakor Franciji, Bel^ii in Švici.
Mi nismo v toliko zainteresirani, da bi ocenjevali, v koliko je upravičena vsa ta kampanja proti omenjenim tujim državam, toda tudi v primeru, če bi bila ta kampanja popolnoma upravičena, bi imela slabo moralno podlago, ker jo vodi fašistični tisk. S kako pravico mora fašistični tisk zahtevati nekaj od drugih držav, česar v lastni državi ne izvršuje? Ali je fašistični tisk pozabil, da so italijanske oblasti odklonile našim oblastem izročitev morilcev BnbiTa in Pospišila? Ali more oporekati, da je s svoje strani moralno podpiral in vzpodbujal vsako nasilno akcijo naših re-negatov v emigraciji in to povečini oseb. ki so bile pred državnimi sodišči obsoiene kot morilci ali njihovi 6oLrivoi! Naj fašistični tisk odgovori nam in sivetovni javnosti na ta vprašanja, šele potem bo imel moralno pravico, da sodi o korektnosti postopanja drugih držav v vprašanju tolerira-nja italijanske emigracije.
100.000 veksefmskih posetnikov
Danes je bil predzadnji dan velesejma: zato je razumljivo, da je bil poset nenavadno velik. Po doslej zbran:h podatkih velesej-mskega urada !'o poset letos dosegel 100.000 oseb in torej ne bo zaostajal za lanskim letom. Od teh posetni* »v ja do.potovalo na podlagi veles rmsk^ leg.it-macije, torej iz oddalje'iejš'h krajev, 11.000 posetnikov, }n sicer 42.7% lz dravske banovčne, 13.4% iz savske, 9.6n/0 'iz dunavske, 8.7% lz Beograda, 7.2% iz mo-ravske, 4.3% iz primorske, 2.8% iz vrba-ske, 2.5%) »iz drinske in 0.3% iz zetske banovine, iz inozemstva pa je prišlo 7.6% posotnikov. Gotrnje številke nam kažejo, da je naš velesejem navzlic sedanjem tež-kočam ohranil značaj mednarodnega vzorčnega velesejma, obenem pa nam številke kažejo, da je ljubljanski velesejem prava vse.lržavna prireditev, saj so posetniki prišli iz vseh delov naše države. Od ano-zemskih posetnikov jih je največ dospelo .iz Češkoslovaške, Nemčije, Anglije. Francije, Itaiije, Avstrije, Poljske in Madžarske.
Razstavijalcev Je 652, od tega 145 !z inozemstva, in sicer 45 iz Avstrije, 32 jz
Nemčije, 2-5 iz Poljske, 16 dz Češkoslovaške, 10 dz Sirije ln Libanona, 5 iz Madžarske, po 3 iz Amerike in Švedske, po 2 dz Belgije, Francije in Italije in po 1 is Danske in Nizozemske.
V kupčijskem pogledu je večina raz-stavljalcev že sedaj izrekla svoje zadovoljstvo. Največ povpraševanja in sklepov je bilo v predmetih strojne industrije, kovinske industrije, fine mehanike, nadalje v kmetijskih strojih in potrebščinah, v pohištvu, v teksti li j ah in konfekcija, v čipkah. pleteninah in paramentdh, v usnju, galanteriji in bižuteriji, v kemični, živilski in stavbni stroki, v semenih, solnih rastlinah, malih živalicah in v raznih novostih.
T'hI i včeraj so 6e navzMc gne>či ta prerivanju nadalje sklepale kupčije. Zlasti prota večeru je bil naval izreden. Na veee-ličnem prostoru se je kar trlo ljud>! in še pozno v noč je trajala ta velesejmska živahnost. Kakor smo že včeraj opozoriti bo jutri na zadnji dan velesejma cena za običajne vstopnice znižana od 10 na 5 Din, tako, da bo vsem slojem še enkrat omogočen poset te prav zanimive prireditve.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
Danes znižana vstopnina na Din
7504
Smrtna nesreča na Teharju
Celje, 12. junija.
Danes popoldne se je pripetila na Teharju na klancu ob Majdičevi vili huda nesreča. V tem času se je pripeljal po klancu osebni avtomobil iz Zagreba, ki je vozil iz štor proti Celju, nasproti pa mu je prišel kmetski vez, zapravijivček. Konj se je pred avtomobilom splašil ter zavil proti njemu tako nesrečno, da je oje zadelo enega izmed potnikov v prsa tako silno, da je dobil hude notranje poškodbe in da je umrl nekaj minut kasneje v bližnji gostilni, kamor so ga prenesli. Ponesrečenec je električar v zagrebškem gledališču Vlado Frelih. Z njim se je vozila tudi njegova žena Fia Frelihova, ki pa je dobila pri nesreči le malenkostne praske. Drugi potniki niso bili ranjeni.
Avtomobil je šofiral 43-letni trgovec Josip čaklovic iz Zagreba. Voznik, ki se mu je splašil konj, je bil France Jager, delavec iz Štor. Pri nesreči je konju zlomilo obe prednji nogi in so ga morali usmrtiti.
Objave
Poljski prekooceanski letalec Hausner rešen
Pariz, 12. junija n. Poljsko-ameriškega letalca Hausnerja, o katerem deset dni niso ničesar vedeli, kaj se je z njiim zgodilo, je našel sredi Oceana parnik >Circeshelk. Zagledali so ga snoči ob 10. 660 km daleč od francoske obale. Kapitan je takoj odredil, naj spuste na morje rešilni čoln, ki ga je privlekel na parnik. Hausner, ki je bil popolnoma izčrpan, je izpovedal, da je moral 3. junija ob 9. zvečer pristati na morju, kjer so ga valovi 9 dni metali sem ter tja. Prosil je, naj bi rešili tudii njegovo letalo, ki je ostalo nepoškodovano. To pa se mi moglo zgoditi, ker letalo niso mogli potegniti na krov parnika.
Zapustil nas je naš nad vse ljubljeni sinček in bratec
OTTO JOSEK
v nežni mladosti Šestih let.
Trupelce našega ljubljenca bodo prepeljali iz Gradca v Celje, kjer se bo vršil pogreb v torek, dne 14. junija ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju.
Celje — Gradec, dne 12. junija 1932.
RIA JOSEK, mati — OTTO, oče — EVGE, sestrica — ROZALIJA
JOSEK, babica
Ban dravske banovine dr. Marošič je uradno odpotoval v Beograd in do na-
dalnjega ne bo sprejemal strank.
Promocija, v petek je na graški univerzi promoviral za doktorja vsega zdravilstva naš tržaški rojak g. Viktor čerček, član akademskega društva »Triglava«. — čestitamo!
Za sprejem francoskih gostov, ki prispejo drevi ob 20.32 z zagrebškim brzcvla-kom v Ljubljano, se zberejo zastopniki in člani organizacij do 20. ure na Kongresnem trgu ob spomeniku pred nunsko cerkvijo. Sprejemni odbor vabi člane vseh organizacij, ki so prijavile svojo udeležbo pri sprejemu, naj se v čim večjem številu zberejo na določenem mestu. Od tam odkorakajo vsi udeleženci z vojaško godbo na čelu ob 20. uri na kolodvor. Na kolodvoru bodo po prihodu vlaka ljubljanski pevci Hubadove župe zapeli došlim gostom slovensko pesem v pozdrav. Po sprejemu spremijo domačini goste z godbo v Mikli-čev hotel, kjer bodo za bivanja v Ljubljani gostje prenočevali. Dohod na kolodvor k sprejemu bo ob restavracijskem vrtu.
Ljubljanska opera. Poslednja predstava Rusalke v letošnji sezoni bo v torek v običajni zasedbi za. red D.
Debelj ljudje dosežejo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove-; greačice izdatno ■iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-stro-kovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, k: bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefovec vode. >Franz Josefova-s; grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zapeka. Strokovnjaki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje naravna »Franz Josefova« grenčica celo pri za-maščenem srcu ln napakah srčnih zaklop-nicah zanesljivo in črevesje očiščuje brez vsakršnih težav.
Prj zapeki, krvnem prenapolnenju trebuha, kongestijah. bolečin kolknih živcev boiečinah v boku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitost-i. povzroči naratna »Franz Josefova« grenčica Izdatno iz-praznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerljskih trgovinah.
Posetite naša gorenjska letovišča
Namesto prvenstvene
zopet prijateljska tekma
Ker ni prispel določeni sodnik g. Nedoklan iz Splita, se je odigrala prijateljska tekma, pri kateri |e Primorje odpravilo Viktorijo s 5:3 (1:1) ~~ JNS naj vendar enkrat napravi red — Zagrebški nogomet na vsej črti poražen — Mariborski Rapid izpade iz teniškega prvenstva.
Ljubljana, 12. junija.
Lepo vreme je odvrnilo marsikaterega vnetega obiskovalca tekem od napovedane prvenstvene borbe med zagrebško Viktorijo in Primorjem. Nekih 800 gledalcev se je pa le zbralo in so bili nemalo presenečeni, ko se je začetek tekme občutno zavlekel in so zvedeli, da je temu vzrok odsotnost delegiranega sodnika. Za to tekmo je JNS delegiral g. Nedoklana iz Splita. Tako je po Iliriji in Mariboru minule nedelje doživelo tudi' Primorje briskiranje, ki je pc.vsem neumljivo. Ni važno koga zadene krivda na taki pač brezprimerni malomarnosti: ali JNS ali sodnika. Na vsak način bi se morali merodajni pobrigati, da se ohrani ligaškemu tekmovanju primerna resnost, ki je tembolj potrebna, ker je Itak organizacija tega tekmovanja tako razvlečena, da ji je to v veliko škrdo. Upravičeno smemo pričakovati, da bo JNS pri prihodnjih tekmah posvetil slovenskim klubom samo tisto pozornost, ki jo smejo terjati, nič več in nič manj.
Kluba sta se sporazumela za prijateljsko tekmo pod vodstvom g. Dolinarja, ki je svojo nalrgo prav dobro rešil.
Primorja : Viktorija
5:3 (1:1)
V	predtekmi je druga garnitura Primorja odpravila SK Hrastnik z rezultatom 9:0 (5:0), ki sam govori o poteku igre.
Po četrturnem presledku, ki je bil izpolnjen s parlamentiranjem zaradi sodnika, sta končno nastrpili moštvi v postavah:
Primorje: Mika—Svetle, Jug II— Zemljak, Slamič, Pišek—Jug I, Slapar, Erman, šenica, Uršič.
Viktorija: Urh—šep^k. Govedič— Forjan, Premrl, Vovko—Podvinec, Bondo-ra. H rs, Kornfeld, Milcša.
Igra je v prvem polčasu močno trpela zaradi vre čine. Domači so igrali proti soncu in bili tako močno handicapirani. Viktorijaši so v tem delu igre forsirali tempo in stil igre ter močno prevladovali. Igra je bila precej enostranska in potekala ves čas v premoči gostov, ki so pa imeli v napadu slabe strelce in prav take taktike, da niso znali izkoristiti neprestane podpore od zadaj. Primorju je le v presledkih uspevalo odpreti igro, pomanjkanje medsebojnega razumevanja je bilo oči-to. Edino obramba je bila kolikor toliko na mestu.
V	drugem polčasu se je slika iz osnove izpremenila. Svež hlad je blagodejno vplival na igrače, v igro je prišla živahnost. Viktorija je že začetkom močno popustila, zlasti je odpovedala srednja linija. Po ro-šadi šenica—Erman je napad postal mnogo bolj gibčen in se lepo in nevarno približeval nasprotnemu golu.
Gostje so dali povprečno igro boljših zagrebških klubov. Igrali so samo prvi polčas, ko je halflinija neumorno pošiljala nanad naprej, čim pa so halfi izčrpali svoje sile, je moštvo, še malo prej dobro povezana celota, razpadlo v drobne delce. Dober je bil Premrl v prvem polčasu, zlasti ofenzivno. Stranska halfa ga nista dosegala. Obramba — ves trio — se ni povzdignila nad povprečnost, ugajal je do gotove meje desni branilec. V napadu sta bili najboljši moči obe krili, ki sta vzdržali do konca. Razmeroma deber vodja je bil Hrs, zvezi sta bolj šibki.
Najhitreje strokovnjaško garderobo kemleao sčisti,
renovira, posije, brzo obrne, modernizira in zlika Wa!let Ekspress, šmartinska 24, S pre jemnice Sv. Petra 51 klobučar Fajk in Florijanska 12, trafika. Kemično čiščenje 55 Din. obračanje z moderniziranjem pa 280 Din. Pišite, pošljemo iskat.
Tudi Primorjaši niso postavili izravnanega moštva v polje, še najbolj solidna je bila ožja obramba, ki je morala v prvem polčasu držati močan pritisk. Zlasti sta bila dobra Svetic in Mika, katerima se je približaval Jug n. V halfih je bil prav dober Zemljak, Slamič še vedno ni v formi, igra predvsem defenzivno in slabo dodaja. Pišek je bil dober samo defenzivno. V napadu je bila aktivna v prvem polčasu samo leva stran, Ermana je Premrl dobro držal, na desni pa se ni hotelo nič posrečiti. Uršič je bil prodoren in nevaren vea čas igre, zelo dober je bil tudi šenica, posebno kot vodja napada in Erman se je v levi zvezi vse bolj uveljavil. V drugem polčasu sc je povzpela tudi desna stran napada. Slapar—Jug. do prav dobre igre.
Začetek igre je bil v znamenju velikega pritiska Viktorije. Napadi P. so bili zelo redki in malo nevarni. Kljub temu je otvoril seore Uršič na čist Jugov predlo-žek v 23. min. 1:0 za P. Takoj za tem je V zopet v napadu, Bondora potisne z roko žogo v mrežo, zato sodnik ne da gola. Proti koncu je igra v rahli premoči V. in v zadnjih sekundah poslednje minute doseže Hrs z lepim volley-strelom iz neposredne bližine izenačenje, 1:1.
V drugem polčasu je P. takoj od starta v napadu. V. napada sporadično in v 12. min. pride V. po hudi napaki Mike v vodstvo: 2:1 za V. Toda napad P. se uveljavlja, producira nevarne kombinacije in uspešno pridobiva na terenu. V 17. min. Uršič v lepi situaciji ponovno strelja in ne spravi žoge nikamor, Urh okleva in Končno poseže vmes šenica ter izenači, 2:2. V 22. min. krasna kombinacija Slapar —Erman—šenica—Slapar, ki jo zadnji zaključi s tretjim zgoditkom: 3:2 za P. Potem deset minut odprte borbe. V. pritiska na izenačenje. V 33. min. pcšlje Semen lepo Ermana naprej, ki še malo poteg-
ne in sigurno v četrtič potrese mrežo: 4:2 za P. že dve, tri minute nato si Slapar odločno pribori žogo, poda Ermanu v čisti situaciji, ki postavi na 5:2 za P. V 40. min. je V. v napadu, Mikša krasno centrira in Hrs v lepem startu zmanjša volley na 5:3. Kotov je bilo 8:3 za P.
Državno prvenstvene tekme
V o-talih lisah pa so se vršile tekme v redu. Zlastj sta iznenadlla dva poraza zagrebških klubov, in to Haška v Zagrebu
fn Concordlj? v Osiieku.
firjdisfc : Hsšk 4:1 (1:0)
Zagreb, 12 junija. Danes se je vršila prvenstvena tekma med splitskim Hajdukom in Haškom, k] je končala z visoko, toda precej srečno zmago Splitčanov. Prisostvovalo ji je okoli 3000 gledalcev. Neuspeh zagrebškega prvaka je naprav'1 zelo slab vtis, zlasti ker so Zagrebčani Igrali na domačih tleh.
Sodil je dobro g. M. Popovič iz Beograda.
Jugoslavija : BSK 3:2 (0:0)
Beograd, 12. junija. Za današnjo prvenstveno tekmo, ki je >derby<t tekma Beograda, je vladal zelo velik interes. Obe moštvi sta napeli vse sile, da bi izvojeva-li zmago. Igra je zaradi tega tudi postaja začetkom neKoliko ostra, to*a zagrebški sodnik g. Fabris je s svojimi pedantnimi, toda pravilnimi odločitvami taokj onemogočil surovo igro. Zmagala je Jugoslavija. Za poraz BSK je predvsem ougovoren vrar ta.r, k/i je odpovedal.
Gradjanski (Osijek) : Concordia (Zagreb) 2:0 (1:0)
Osljek, 12. junija. Vsi so računali, da bo Concordija z današnjo tekmo do3eg.a drugo mesto v tablici II. skupine. Zlasti po porazu osrlječkega Gradjanskega o i strani Hajduka z 0:4 se je pričakovala gotova zmaga Zagrebčanov. Toda prišlo je drugače. Concordia je bila poražena ir. stoji sedaj na zadnjem mestu prvenstva II. skupine.
Vojvodina : Slavija (Sombor) 2:0 (2:0)
Novi Sad, 12. junija. Na današnji prvenstveni tekmd je Vojvodina porazila Slavijo iz Sombora z 2:0 r.er se Je s tem dvignila na prvo mesto tabele v IV skupini.
Bačka : Obffič 4:3
Veliki Bečkerek 12. junija. Prvenstvena tekma med dvema precej izenačenima moštvoma, katero je domača Bač'sa odločila v svojo korist ter se povzpela na gtu-go mesto v 'IV. skupini.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Grafika : Slovan 3:1 (1:0). V tej prvenstveni tekmi je Slovan nastopil z II. garnituro, ojačeno z igralci L moštva. Tekma je bila fair in zaradi vročine precej ležerna. Zaradi blezure Srebot-njaka je Slovan v 2. polovici igral samo z 10 igralci.
Bukarešta: Rumunija : Francija 6:3 (4:2).
Dunaj: Včeraj se je končalo dunajsko prvenstvo. Admira je dosegla letos prav
lep uspeh. Zmagala je v tekmovanju za dunajski pokal ter je včerajšnjo zmago nad FAC postala tudi avstrijski prvak. Na drugo mesto se je plasirala Vienna in bosta torej Admira in Viervna zastopali Avstrijo v tekmovanju za srednje evropski pokal. Včerajšnji rezultati so bili: Admira : FAC 4:1 (2:1), Rapid : Austr.a 3:2 (2:1), Hakoah : Nicholson 1:1 (1:1), Vienna : \Yacker 3:0 (1:0). Prva mesta v prvenstveni tabeli so torej zasedena takole: 1. Admira, 2. Vienna, 3. Rapid, 4. Austria. Na zadnjem mestu tabele je Slovan, ki pade v I i. razred. Namesto njega pride v I. razred Libertas.
Tenis
ATK Zagreb : SK Rapid 4:3
Maribor, 12. junija. Danes dopoldne in popoldne se je na igriščih Rapida odigralo IV. kolo državnega teniškega prvenstva. Srečala sta se Akademski teniški klub :z Zagreba in mariborski Rapid. Tekmovanje je bilo izredno napeto. Zbralo se je tudi mnogo občinstva.
Najzanimivejša Igra je bfla vsekakor Hitzl (R) : Kukuljevič, ki jo je odločil slovenski prvak s 6:2, 6:3 v svojo korist. Od zmagovalcev je zlasti ugajal Antolkovič. Pri Rapidu se je zlasti odlikoval dr. Blanke s svejo mirno in premišljeno igro. Najslabšega igralca je imel Rapid v Hol-zingerju, ki je danes popolnoma odpovedal.
Danes zvečer pester družinski spored
i
Posamezni rezultati so: Antolkovič (Z) : Leyrer (R) 6:3, 6:1; dr. Blanke (R) : Freudenreich (Z) 6:1, 6:3; Halbert (R) : dr. Reichsmann (Z) 6:3, 6:1; Brigič (Z) : Hcdzinger (R) 6:2, 6:4; Brigič—Antolkovič (Z) : Holzinger— Halbert (R) 6:1, 6:1; Hitz3 (R) : Kukuljevič (Z) 6:2, 6:3; Kukuljevič—Freudenreich (Z) : dr. Blanke—Hitzl (R) 6:1, 6:4.
ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija.) V petek, soboto in nedeljo, 17., 18. in 19. t. m., se vrši na našem igrišču lahkoatletsko tekmovanje — državno prvenstvo Jugoslavije za moštva. Tekmovanje v Zagrebu je bilo zaključeno v prid Hašlcu, ki se je z okoli 78.000 točkami plasiral pred dosedanjim dvakratnim državnim prvakom Con-ccrdijo, ki je dosegla okoli 75.000 točk. Ali je Haškova pozicija nedosegljiva? Nikakor ne, ako vsak verificirani klubov atlet napravi svojo dolžnost napram lahko-atletskemu športu in klubu v tem tednu! Zaradi tega vsi atleti na reden trening, ki se vrši dnevno od 17. ure naprej, in ra tekmovanje, zlasti pa: Perovič Ježe, Kosec, Jordan, Levart, Godunov, S t alfa, Rib-nikar Bojan in Miran, Teršar, Oražem, Cepin, Cerar Vlado, Vidic Erik, Pogačnik Tone in Joža, Cvahte, Omladič, Maraž, Kobal, Sintič, Tomšič, Wilfan, Bervar, Valenčič, Podlunšek, Kosi, Filipič, Franko, Cenčič, Pečenko, Janousky, Sketelj, Umek, Zdešar, Lenarčič, Rozman, Kinkel, Slapničar Slavko.
Plavalna sekcija SK Ml rije. Seja načel-stva danes ob 18.30 v Evropi.
Stavbinski delavci
za svoje pravice
Ljubljana, 12. junija.
Za danes dopoldne je sklicala Narodna strokovna zveza v dvorano Delavske zbornice v Ljubljani protestno zborovanje stav-binskega delavstva, ki se čuti v svojih vitalnih pravicah ogroženo. Dvorana je bila skoro polna. Zastopano je bilo v prvi vrsti stavbinsko delavstvo. Zborovanje je poteklo mirno in dostojno ter je podalo dokaz zrelosti in zavednosti zborovalcev.
Protestni shod je otvoril podpredsednik stavhinskega odseka NSZ g. Pregarc, ki je pozdravni vse prisotne, zlasti pa glavnega poročevalca na zborovanju g. Rupnika in pa pozneje došlega komisarja OUZD in banovinskega svetnika g. Tavčarja. Besedo je nato podal g. Rupniku, ki je med drugim izvajal:
Na današnjem shodu naj bi proslavilo stavbinsko delavstvo svojo zmago, a namesto manifestacije limamo protestni shod. Danes pred osmimi dnevi so se vršila pogajanja med zastopniki stavhinskega delavstva in Zvezo industrijcev kot zastopnico delodajalcev, to je stavbenikov. Pogajanja niso dala zadovoljivega rezultata zaradi odpornosti zveze, ki ni upoštevala so-cijalne pravičnosti tam, kjer bi jo pričakovali. Med zastopniki stavbinskih delavcev in Zvezo industrijcev so se namreč vršila pogajanja glede kolektivnih pogodb. Glede mezd je bil dosežen delni sporazum, vsaj kar se tiče maksimalnih mezd, dočim glede minimalnih nismo prišli do sporaz-umljenja. Stavbeniki so namreč predlagali tako nizke minimalne mezde, da zastopniki delavstva niso mogli na to pristati. Tudi glede službene odpovedi ni prišlo do sporazuma. Obrtni zakon namreč jamči tudi stavbinskemu delavstvu 14-dnevno službeno odpoved, kar je razvidno iz členov 233. in 234. obrtnega zakona. Delotfi-j&lei hočejo določila obrtnega zakona obhoditi na ta način, da delavcem odpovedujejo in jih nanovo sprejmejo v službo. To in razne druge socijalne krivice so povod, da danes delavstvo protestira dn zah-
teva uveljavljenje svojih pravic.
Govornik je nato naštel še oelo vrsto vprašanj, s katerimi je delavstvo prizadeto. Predvsem se je dotaknil problema sprejemanja tujih delavcev in pa onih iz južnih kraj ev, ki delajo za vsako plačo in tako škodujejo domačemu delavstvu. Slovenski delavec ima večje kulturne, socijalne, gospodarske in druge potrebe in se nikakor ne more zadovoljiti s tako brezmejno skromnostjo kakor delavci iz južnih krajev. Nesocijalno je tudi od podjetij, da tako izkoriščajo bedo teh siromakov. Da niso pogajanja glede kolektivnih pogodb dovedla do uspehov, je krivda tudi na delavstvu samem, ki ni organizirano. V organizacijah je danes samo 30 odstotkov delavstva, vse drugo delavstvo je pa neorganizirano. če hoče delavstvo uspeti, se mora pač vse organizirati.
G. Rupnik je nadalje poudarjal, da delavstvo razume hud položaj ln splošno gospodarsko krizo, kateri je že dalo svoje žrtve, toda treba je, da tudi podjetniki razumejo današnji težavni položaj Ln tudi oni prispevajo h krizi svoj delež. Saj so imeli celo vrsto konjunktumih let ,i,n tudi letos v stavbinski industriji ni take krize kakor v drugih industrijah. Glede očitkov s strani delodajalcev, da je v vrstah delavstva mnogo slabih ljudi, mora ugotoviti, da so ti plod in posledica postopanja z delavci, ki j.ih izkoriščajo do skrajnosti. Zato ni čudno, če marsikdo postane nepošten. Pošteno in organizirano delavstvo samo trebi take azprijence iz svojih vrst. G*o-vornik je nadalje poudarjal, da je delavstvo šlo 8. novembra spontano na volišče in zato prosi pristojne činitelje, da ščitijo njegove pravice. Zaključil je svoj govor z apelom, naj se stavbinsko delavstvo organizira in predvsem oklene organizacije NSZ, ki se krepko bori za njih pravice.
Kot drugi se je oglasil k besedi g. Tavčar, kj se je v celoti pridružil govorniko-vim izvajanjem ter poudarjal, da iz statistike OUZD razvidno, da zaslužijo stav-
binski d^lavc] povprečno po 31 Din dnevno. To seveda samo v sezoni in razumljivo
je, da je to za življenjski standard delavca premalo, kaj šele da bi si lahko kaj prihranil za zimo. Pred vojno je delavec lahko kaj prihranil, a danes tega ne more. Tako kakor Rupnik se je tudi Tavčar do taknil splošne gospodarske krize ln njenih posledic s poudarkom, da je n. pr. mestna občina vsako leto milijone investirala za gradnje. Letos so biLi določeni za razna
investicijska dela lepd milijoni, vendar nI denarja in zato bo malo dej realiziranih. S tem bo ob zaslužek mnogo pridnih delavcev. Govornik je zaključil, da bo Delavska zbornica znala ščititi interese in pravice stavhinskega delavstva.
Izvajanja obeh govornikov so zborovalci sprejeli z odobravanjem. K besedi se je nato še oglasil delavec g. Dokič. na kar je predsednik g. Pregarc zaključil lepo uspeli protestni shod.
Neverjetna
lahkomiselnost
Množica pobreških domačinov je ovirala zaplenitev
pijače krošnjarju
Maribor, 12. junija.
Silna obilica letošnjega pridelka vina in drugih pijač na eni strani in izredno n:z-ka njihova cena na drugi strani silita pridelovalce, da si iščejo vse mogoče načine za vnovčenje pijače. Vedno več je opažati ljudi, ki krošnjarijo s pijačami zlasti v predmestnih in industrijskih krajih, dasi je to po zakonu zabranjeno. Finančna kontrola ima mnogo posla z nadzorovanjem takih krošnjarjev. Kako neprijeten je ta posel finančnih organov, kaže naslednji primer, ki se je dogodil nedavne na Pobrežju.
Patrola dveh finančnih stražnikov je zasačila voznika Franceta iz Slovenskih goric, ki je vozil sadjevec in ga prodajal od h:še do hiše, kakor so svoječasno delali to znani popotni jesiharji. Ker je bila ta pijača silno po ceni, je bilo zbranih okoli voza kaj kmalu trideset do štirideset in še več ljudi, moških in žensk.
Finančna uradnika sta hotela storiti svojo dolžnost, zabraniti nadaljnje krošnja r j en je m zapleniti pijačo. Pa se jima ni posrečilo, tako enodušno se je zavzela v svoji zaslepljenosti množica okoli voza za voznika Franceta. Finančni patroli ni preostalo drugo, kakor da se je obrnila po pomoč k tezenskim orožnikom. Prispela je torej še orožniška patrola, ki je vozniku sporočila, da ima smatrati pijačo za zaplenjeno in da jo mora takoj odpeljati na občino, odnosno k bližnjemu gostilničarju. France se je nekaj časa obotavljal, a naposled vendarle spozmal, da je njegova dolžnost, pokoriti se javnim organom. Ko je že hotel odpeljati, pa je pričet prisot-
Sijajno uspel zlet mariborskega sokciiskega okrožja
Maribor, 12. junija.
Tezno pri Mariboru je danes na svečan način proslavilo svoj prvi veliki sokolski praznik in s tem pokazalo, da je prav tako kakor vsa ostala okolica Maribora v ju-goslovenskem narodnem taboru. Mariborsko sokolsko okrožje je pod vodstvom agil-nega načelnika br. Ferša in načelnice s. Ju-gove priredilo okrožni sokolski zlet na novo urejenem letnem telovadišču na Teznem. Tezno je dokumentiralo svojo nacionalno zavest s tem ,da je z velikim navdušenjem sprejelo sokolske brate in sestre, ki so prihajali od blizu in daleč, ob priliki sprevoda pa je navdušeno pozdravljalo sokolsko armado.
Z vsake hiše so plapolale narodne troboj-nice, okrašena pa so bila z zastavicami m zelenjem tudi skoro vsa okna.
2e zgodaj zjutraj so bile izkuSnje, najprej za vaje za praški vsesokolski zlet, nato pa za okrožni zlet. Sledil je štafetni tek, katerega se je udeležilo 13 društev. Ob 13.30 so se zbrali na telovadišču številni sokolski oddelki, nakar se je razvil sprevod s petimi prapori in godbo ^Drave« na čelu, ki je krenil po tezenskih ulicah ,kjer se je zbralo številno občinstvo, ki je sestavljalo gost špalir in iskreno pozdravljalo Sokole in So-kolice.
Na telovadiSču je nato starosta br. Luk-man s kratkim nagovorom pozdravil zbrane Sokole in občinstvo ter naglasil, da je Tezno, ki je nudilo pred 14 leti še popolnoma drugačno lice, v tej kratki dobi temeljito izpremenilo svoj nacionalni obraz. Sledil je pester spored. Občinstvo je zlasti navdušeno aklamiralo strumen nastop naraščaja in članov, posebno burno pa je pozdravljalo olimpijskega prvaka br. štuklja, ki je izzval pravi val navdušenja. Veliko odobravanje so žele sokolske čete, ki so s svojim nastopom dokazale, kako globoko se je ukoreninila sokolska ideja med našim podeželskim ljudstvom Javni nastop je zaključil oddelek gojencev prednjaškega oddelka v Mariboru.
Po nastopu je imel lep nagovor podsta-rosta mariborske župe br. dr. Kovačič, ki je pozval vse sokolske delavce, naj vztrajajo pri svojem delu, in je zaključil svoj govor s pozivom na svidenje na praškem vseso-kolskem zletu. Za tem se je razvila animirana narodna veselica.
Prva letošnja žrtev Drave v Mariboru
Maribor, 12. junija.
Deroča Drava je letošnjo kopalno sezono zahtevala svojo prvo smrtno žrtev. Vroč dan je izvabil številne kopalce na Mariborski otok. Med drugimi sta iskala hlada v valovih Drave tudi 321etni trgovski pomočnik Rudolf Savli, us'užben pri veletrgovcu Kunstku v Cankarjevi ulici, in njegov tovariš Filipančič. Dočim so se drugi kopali v urejenih bazenih, sta šavli in Filipančič krenila izven kopališča in splavala v desni rokav Drave v smeri proti Mariboru. Oba sta sicer dobra plavača.
Nenadno pa je začel Savli klicati na pomoč. Filipančič sprva njegovim klicem ni posvečal posebne pozornosti, ker je mislil, da se je Savli šalil, ko pa je videl, da je zares izginil pod vodo, je naglo odrinil na pomoč, vendar pa mu ni mogel več pomagati. Splaval je hitro na breg in obvestil o dogodku reševalno moštvo v kopališču, ki je takoj krenilo s čolni na kraj nesreče. Do večera trupla ponesrečenca Se niso nažli.
na množica klicati, da nima »;b*e pravice odvzemati pijače, ki jo je France podaril ljudem. Pa še druge nelepe besette so sa cule. Iz gruče se je izvila neka žena, Micka, ki je skočila k vozu in p^tsgivli pipo iz enega sodov, da je stekel sadjevec po cesti. Žal so nevedni ljudje odobravali to početje.
Ko je France pripeljal ostalo pijačo ao županovega stanovanja in le-ra ni ;mel prostora za hrambo, je odredila patrola, da se ima spraviti pijača pri bližnjem gostilničarju. Toda vse spiemstvo se je glasno protivilo tej odredbi, češ, da se ima pijača na vsak način spraviti k županu. Mož prej omenjene Micke, Janez, je celo z nasiljem hotel preprečiti vozniku nadaljnjo vožnjo. Orožnik je moral uporabiti silo, da je spravil možaki s poti. Opomin: orožnikov in finančn b stražnikov, na; sa množica razide, niso ničesar zalegi:, nego je množica še dalje razgrajala.
Ko so naposled bili orožniki prisiljeni legitimirati najhujše demonstrante, je Janez vrhu vsega še žalil službujočega orožnika, češ, da tudi on sam pozna dobro za. kone, ker je bil cugsfirar Neki drugi razgrajač, France, se sploh ni hotel legitimirati in so zvedeli šeie naslednji čan za njegovo ime.
Zadeva pride pred sodišče in bodo prizadeti občutno kaznovani. Skor:> neumlji-va je ta čudovita iievednos-t ljudi tako blizu mesta. To bi pač moralo biti splošno iznano, da ni šala, upirati se finančnim in orožniškim organom, kadar vrše svojo nalogo po zakonu.
Polovična vstopnina na ljubljanski velesejem. Da se omogoči ogled Xn. ljubljanskega velesejma prav vsem slojem prebivalstva, je sklenila uprava velesejma, da stane vstopnina danes 13. t. m. namestu običajnih 10 Din samo 5 Din. Naj nikdo ne zamudi te ugodne prilike in naj si ogleda naš letošnji velesejem, ki je zelo zanimiv in poučen.
z znatno zmzammi cenami
Solnčna ljubljanska nedelja
Ljubljana, 12. junija.
Po dolgem času smo doži.-e.i enkrat res lepo solnčno nedeljo. Solnce je pr paka'0 precej močno ves dan in zato ni manjkalo izletnikov.
Na Savi je bilo izredno živahno, polno je bilo tudi kopališče SK RiTije.
Dopoldanska promenada je bila bolj mrtva in zato seveda
akcija Rdečega križa ni imela tako zaželjenega uspeha kakot so si to zamišljali prireditelji. No. Ljubljančani, kar jih je bilo na ulicah, so radi odrinili svoj obulus, ki gre v prid revne dece, ki jo pošlje Rdeči križ na počitnice na morje. Skoro istočasno so
prodajale Kolašice svoje srečke, katerih žrebanje je bilo popoldne v Delavski zbornici.
Velike množice Ljubljančanov so pohitele v Št. Vid, kjer je bil kmečki praznik, živahno je bilo pa tudi ves dan
na velesejmu kjer je bilo zlasti opažati močan dotoik a dežele. Iz Zagreba je pripeljal velik tovorni avto, praktično preurejen v avtobus, mnogo izletnikov na velesejem. Športniki so jo mahnili popoldne na tekmo med »Primorjem« in zagrebško »Viktorio«.
Sicer je pa potekla današnja nedelja brez posebnih dogodkov. Reševalna postaja ni imela niti ene vožnje in fcudi v sprejemnem uradu bolnice niso zabeležili nobene nesreče. Pač pa je bila policiji javljena večja tatvina, ki je ibila izvršena na Rimski cesti 20.
Nova uredba o skupnem davku na poslovni promet
Beograd, 12. junija. AA. Na podlagi čl. 1 zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. avgusta 1930 in v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo, je predpisal finančni minister uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 20. julija 1931.
Po tej uredbi se izpremenijo posamezne postavke tarife, kar je posledica izpremembe zakona o trošarini in zakona o prometu s pšenico v državi. Razen tega so izvršene še neke druge izpremembe tarife na željo zainteresiranih gospodarskih krogov v zvezi z nastalimi izpremembami v splošnih prometnih in gospodarskih razmerah v državi. Tako je na pr. izpreme-njena tarifna številka 134 in 137 glede vina in žganja. Po tej izpremembi bodo vsi posredovalci prometa s temi predmeti od 1. aprila 1932 dalje plačevali splošni Y?o davek na poslovni promet.
Nadalje so ukinjena določila uredbe v tarifni številki 546. ki so v zvezi s prometom pšenice preko Privilegirane izvozne družbe. Izpremembe ostalih tarifnih številk so bodisi deklaratornega značaja ali pa so v zvezi z izpremembami, ki so jih narekovale sedanje gospodarske in prometne razmere.
Uredba bo stopila v veljavo 15. junija 1932.__
Postani in ostani
član Vodnikove družbe S
T AVTOMOBILIZEM
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Središče mehiškega potresnega ozemlja
Mehiko je obiskal močan potres, ki je po naknadnih ugotovitvah povzročil velika opustošenja. Število mrtvih znaša okoli 500, nad 20 krajev je v razvalinah. Središče
ootresa je bilo okoli ognjenika Colima

Oče in hči
Angleški ministrski predsednik Mac Donald s svojo najstarejšo hčerjo Ishbel,, Id je
stregla očetu v bolezni
»Nujno!«
Med francoskimi plemenitaš\ ki so julija 1794. ubegnili strahotam revoluc it v koblenz, je ona tudi ni'ada, izredno lepa m izobražena gospa, žena princa Grinaldi-Monaco in hči maršala Francije, Terezija de Mainville.
Komaj je prispe'a v Koblenz, ie zve 'ela nekaj strašnega: njena dva otroka, o kate-Tih ie mislila, da sta dospela pod varnim spremstvom še pred njo v Koblenz, sta ostala v Parizu — njiju beg m uspel. V Parizu pa je divjala strahovlada in zahtevala vsak dan novih žrtev! V svojem strahu se je princesa odločila za obupen korak: hotela je rešiti otroka iz rok pariških krvnikov, preden bi bilo prepozno. Odšla je v družbi zveste služabnice.
V Parizu so jo spoznali, aretirali in odvedli v ječo, ki je stala v neposredni bližini morišča. Bila je aristokrannja in to je zadostovalo, da so jo postavili pred sodnike. Vedela je, kaj jo talca. Pred tribunal je stopiia mirno in zbrano. Po dveh minutah so jo obsodili še za isti dan na smrt.
Vsa omamljena in z zlomljenim srcem, da ne bo videla več svojih otrok, je zajecljala, da stoji kratko pred porodom Ta laž v sili bi ji lahko podaljšala življeje. A čim je prispela v svojo celico, ji je postalo žal, da 6e je zlagala in je napisala Fouquieru, javnemu tožilcu, naslednje pismo: »Državljan, moja želja in moja dolžnost mi velita sporočiti Vam, da se ne čutim mater Nisem se zlagala iz strahu, temveč sem hotela pridobiti samo en dan, da si odrežem lase, ki se jih ne smejo dotakniti krvnikove roke. To je vse, kar morem ost a viti svoji-
ma otrokoma.« Pismo je opremila z opombo »Zelo nujno!«
Ko je pismo odšlo, si je s kosom stekla odrezala svetloplave lase in dva dni pozneje je stopila mirno in ponosno na mo-rišče. To je bil zadnji umor pod strahovlado, kajti še istega dne so jakobtince premagal, in Fouquier, nje sodnik, je končal dva dni pozneje isto tako na morišču.
Afera newyorskega župana
Popularni newyorški župan Jimmy Wal. ker je obtožen korupcije. Posebni odbor, ki se je osnoval za preiskavo te afere, je prišel do zaključka da je Walker kriv in obtožitelj zahteva v imenu preiskovalnega odseka, da se župan odstavi. Dokazano je namreč, da je Walker sprejemal denar od podkupovalcev.
Drugačne strune pa pojejo v vrstah demokratske stranke, koje član in predstavnik je Jimmy Walker. Tam ima najvplivnejšo besedo guverner Roosewelt, ki pričakuje, da ga bo konvent demokratske stranke postavil za predsedniškega kandidata pri jesenskih volitvah. Na dlani je, pravijo, da v tako važnem trenutku pred predsedniškimi volitvami ni mogoče izzivati ukrepov za odstranitev takšne osebe kakor je Jimrriy VValker. če bi se to zgodilo, bi vrgli v borbo ves aparat mogočne in vplivne plutokratske skupine Tamany Halla. kjer igra VValker odlično vlogo. Ves ta plaz bi se začel valiti na Roosewelta, ki bi imel opraviti s hudim nasprotnikom. Postalo bi celo dvomljivo,. da bi petem prišel Roosewelt še v poštev za predsedniškega kandidata demokratske stranke.
Italijanščina, predmet tujske propagande
Iz Berlina porečajo, da se Berlinčanom nudi najlepša priložnost, da se zastonj na-uče italijanskega jezika. Na Kurfursten-dammu so vzeli berlinski Italijani v najem hišo, ki so ji dali naslev »Časa del Fascio«.
V tej hiši so otvorili jezikovne tečaje za Italijanščino. Odziv je baje prav velik. Nič manj ko 1100 slušateljev hodi k brezplačne-pouku, ki pa seveda nima tolikega pomena za razširjanje italijanščine, kolikor za tujsko - prometno prepagando. S tem. da se ljudje uče jezika, dobivajo tudi elementarno znanje o zemljepisnih, zgodovinskih, trgovinskih in kulturnih razmerah v Ita-KjL Predavanja izpopolnjujejo tudi skioptič-ne slike. Tečaji bodo trajali leto dni in način predavanja je tako urejen, da »potujejo« slušatelji od mesta do mesta, si ogledujejo njih vnanjost na platnu, pri tem pa se seznanjajo z jezikom običaji in z vsem, kar more nuditi Italija tujcu, ki potuje v njene kraje, da zapravi tam svoj denar.
Tudi rekord
Ameriški hrust I. H. Ccchrane, ki meri v višino 1 m 95 cm in so mu nadeli vzdevek »Kewpie«, je v ponedeljek potolkel svetovni rekord v pijači. Izpil je namreč na dušek dvojni vrč piva, v katerem je bilo 2~1 tekočine, v 11 sekundah. Dosedaj je držal rekord v največjem požirku Američan Jack Robinson iz Bridgeporta v državi Connecticut. Rabil je za najkrajši m najlzdatnejši pežirek piva 13 sekund.
Parada balonom

Parada Italijanskih zračnih čet pred italijanskim kraljem
100.000 na teden!
Costance Bennett, najbolje plačana filmska zvezdnica v Hol-lywoodu, je izjavila, da se je naveličala burnega življenja v filmskem mestu in se hoče naseliti v kakšni francoski vasi skupno s svojim možem markizem de la Falai-seom, bivšim tretjim možem Glorije Swan-son
Boris:
Poklicni plesalec
Obupan je stopal po parku, še zmeraj ni vedel, kako je moglo priti do tega.
Opoldne se je pripeljal v Montecarlo. Sklenil je pogledat v igralnico in poizkusiti srečo v igri. Sto frankov je odločil za ta poizkus.
Sprva je dcbival. Dva tisočaka je imel še v žepu, ustati je že hotel od mize in iti. toda sam ni vedel, kaj ga je premotilo, da ni šel. Še nekajkrat je stavil in izgubil. Tisočaka sta skopuela. Vzel je še svojih sto frankov. Spet je izgubil. Preden se je zavedel, mu je ostalo vsega denarja le še sto frankov.
Kaj bo s sto franki v Montecarlu? Ta misel ga je mučila. Kod naj dobi denarja, da se vrne domov? Od doma mu ne bodo mogli poslati. Znancev, ki bi mu pomagali, tudi nima.
Kupil je liste in jih preletel. Ali bi morda v njih odkril kako službo ali kaj pedob-nega, da bi se izkopal iz zadrege? Nič. Pač, odkril je oglas kjer išče neka restavracija poklicne plesalce.
Peter je dobro plesal. Najboljši plesalec v tečaju je bil. Tudi amoking je imel s seboj. Kaj potrebuje še več? Sklenil je poizkusiti srečo. Kratka preizkušnja in sprejet je bil. Osem sto frankov na mesec in vse, kar dobi od plesa željnih žensk.
Težak kamen se mu je zvalil s srca. Zdaj je za nekaj časa brej. skrbi.
Drugo popoldne je nastopil službo, čez dni je bil Že tnl"*	jg £estavja-
ciji, kakor da ne bi bil drugega zabavišča še nikoli videl.
Sedel je pri posebni mizi v kotu. Odon-dod ie mrral gledati po dvorani za ženskami, ki so pri plesu obsedele. Izbrati je moral eno izmed njih in z njo plesati. Ko jo je odvedel nazaj na prostor mu je stisnila v roko deset ali dvajset frankov. Američanke so dajale tudi več. Vsak dan je tako nabral kakih sto frankov, ki jih je spravil. Plača mu je bila dovolj za hrano in stanovanje.
Nekega večera, ko je pravkar stopil v dvorano, se mu je ustavil pogled na neki mladi ženski, ki je sedela pri mizi zraven njegove. Z njo je bil starejši moški — najbrž njen cče.
Prav tedaj je zaigrala godba. Ozrl se je po dvorani. Le malo parov je plesalo. Nov ples je bil, šele nekaj dni so ga poznali. Tn kakor nalašč po dekle pri mizi ni nihče prišel.
Stopil je k njej in se priklonil. Vstala je in zaplesala sta.
čudovito je plesala. Peter je bil dober plesalec, toda čutil se je premaganega. Nekajkrat bi se bii skoro zmotil v koraku, neroden je postajal, še prave besede ni našel, da bi se z neznanko začel pogovarjati.
Naposled se je nekako znašel. Vprašal jo je, ali je že dclgo v Montecarlu.
»Ne«, je odvrnila, »šele pred nekaj dnevi sem se pripeljala z očetom iz Pariza.«
Zdaj je imel dosti snovi za pogovor.
Prvi ples je minil, minil je tudi drugI. Njun pogovor je postajal vse bolj domač. Povedala mu je, da je Američanka in da potuje z očetom za zabavo po svetu. Potem, ji. je tudi. ou povedal, da Je 1* poklical
plesalec. Ostro jo je pogledal, kako bo na njegove besede odgovorila, toda na njenem obrazu ni opazil nobene izpremembe.
Kar čutil je, kako postaja čedalje bolj zaljubljen vanjo. Kaj pomeni njena domačnost? Ali je z njo prav tako? Srce mu je zaigralo, ko je na to pomislil. Tcda hitro se je pomiril. Spomnil se je svojega poklica.
Po četrtem plesu ji je predlagal, da bi šla na kratek izprehod po parku okoli restavracije. Z veseljem je njegovo penudbo sprejela. Krenila sta proti vestibulu in se pregnetla skozi množico na prosto.
Zunaj je bil topel večer. Kostanji so šumeli, ko je pihal skozi listje rahel veter. Zavila sta na 7 drobnim peskom pc suto pot.
Roko pod roko sta hodila. Vse okoli njiju je bilo tako lepo, tako zapeljivo, da je Petra ebšla nepremagljiva želja, da bi ji odkril svojo ljubezen.
Toda kako naj začne? Res nI bil neroden. toda odkrivati ljubezen dekletu, ki ga je spoznal šele pred dobro uro, le ni tako lahko.
»Ko bi sedla, gespodična.. M je dejal, ko sta prišla do skrite klopi.
Ni odgovorila. Kar zavila je tja.
To mu je vlilo novega poguma.
Molčala sta. Njena roka se je igrala z robčkom. Plašno je segel tja in skril v svojo dlan.
»Ali ni tu lepo?« je dejal.
»čudovito!« je navdušeno odvrnila.
»Kakor nalašč za... za ... zaljubljence ...« je dodai in jo izpod čela pogledal.
Njene oči so se izgubile nekam v daljavo. Senjarila je. Kakot ne U bila Cula njegovih besed.**
Novi bencin v USA
Zadnia številka strokovne revije »Die Garage« v Beninu prinaš? pod tem naslovom poučen članek o raznih poizkusih s pogonskimi sredstvi, ki sc se vršili v USA kot posledica konstruktivnega napredka v gradbi motorjev. Pisec članka pravi med drugim tele: »Da bi se povečal učinek motornega vozila, ne da bi povečali vsebino cilindrov in težo motorja, je treba povečati število okretov ali pa povišati zgoščevanje (kompresijo).«
Zanimivo je, da se za razbistritev tega vprašanja porabijo v USA neverjetno visoki zneski.
Po statistiki »Automotive Industries r cd 14. marca letos imajo osebni avtomobili v USA, ki sc službeno registrirani, naslednje stopinje zgoščevanja: pod 4.5 : 1 v letu 1926 33 %,v letu 1928. 12 %, v letu 1930. 2 %, v letu 1931 1 %, med 4.5 do 5.09 : 1 v letu 1926. 64%, v letu 1928. 67 %, v letu 1930. 33 %, v letu 1S31. 32 %, 5.1 : 1 in več v letu 1926. 3 %, v letu 1928. 21%, v letu 1930. 65%, v letu 1931. 67 %. Že povprečno razmerje zgoščevanja normalnih ameriških vozil je danes pri 5.2. Merodajni časopis ameriške bencinske industrije »Oil and Gas Journal« prinaša v svoji izdaji od 7. pr. m poročilo o poizkusih družbe Ethyl-Gasoline-Corporation z dvema avtomobiloma z zgoščevalnim razmerjem 4.8 :1 in 5.6 : 1 v namenu, da se dokaže učinek motorja pri večjem zgoščevanju in s pogonskim sredstvom, ki ne tolče. Oba avtomobila sta ob istem času startala in vozila sta s povprečno hitrostjo 20 km na uro. Poizkusna prega je imela vzpon 12 %. Na začetku tega vzpona sta oba avtomobila dala poln plin. Vozilo z zgoščevalnim razmerjem 5.6 : 1 ni samo obdržalo nitrost, ampak jo je povečalo na 45 km na uro in vozilo do konca vzpona s to hitrostjo. Drugo vozilo z manjšim zgoščevalnim razmerjem je sicer prav tako hitro prišlo na 40 km na uro,
Iz akvaristove torbe
O številu ribic v ribogojnici bi o zajedalkah.
Cesto slišimo v krogu akvaristov izrek: »Malo ribic in mnogo rastlin.« V praksi pa vidimo pogosto posebno pri začetnikih, da se ne ravnajo po tem izreku in po pravilu: »Na vsak liter vode deni eno do 5 cm dolgo ribico.« Ta pojav ni nič čudnega, ker si želi vsak ljubitelj prirode čim večje število ljubljenk ribic. Toda glavna skrb gc-jitelja rib mora biti, da se ribice dobro počutijo in da so prilike v akvariju še boljše kakor zunaj. Potrebam ribic pa u streže le teaaj, če zasadi ribogojnico prav gosto z rastlinami, ki devajajo ribicam kisika. Seveda je treba rastline vsaditi v zemljo ne pa v pesek ali pa v mivko, kajti v zemlji uspevajo najbolj. Gcjitelj rib mora natančno izračunati prostornino svoje posode, od katere je treba cdbiti prostor, ki ga zavzemajo zemlja, mivka, rastline in kamenje. Kolikor litrov mu po takem računu še ostane, toliko ribic naj dene v ribogojnico. Ribice, katerih dolžina presega 5 cm, potrebujejo že mnogo več kisika. Lahko rečemo, da je treba za vsak nadaljnji cm pol litra vode več. Ponavljam: »Malo ribic, mnogo rastlin.«
Drugi pogoj je, da ribogojnice vedno čistimo, da poberemo vsak dan iz njih smeti, odpadke in ostanke hrane. Za to nam služi posebna natega ali pa gumijeva cev. če je dno ribogojnice nesnažno, prično gniti razne na dnu ležeče snovi. Zaradi tega primanjkuje vodi kisika, četudi je ribogojnica še tako gesto zaraščena. Da preprečimo nesnago v ribogojnici, vložimo stekleno posodo ali pa ploščo v kotiček ribogojnice. Na gladini, nad ploščo ali posodo namestimo obroček za krmljenje. Hrana, ki jo natrosimo v obroček, pada v posodo ali na ploščo ter se ne mere raztrositi po ribogojnici. V kotičku, kjer ribe krmimo, naj ne bo nikakega kamenja, da se hrana med kamenjem ne izgubi in tam gnije. Z mivko pa lahko natrosimo de-tično steklo. Obiskovalci velesejma so gotovo videli v paviljonu »i« v oddelku »Prijateljev prirode v sobi« nekaj vzorno zaraslih akvarijev, ki so jin razstavili goji-telji rib. Drugi akvariji so bili s kamenjem in konglomeratom zelo slikovito urejeni. Prav lepo so učinkovali v nekaterih ribogojnicah veliki listi lokvanja, ki ga najdemo v jarkih našega Barja. Naše in tudi inozemske ribe so bile zastopane v precejšnjem številu. Domače ribice so spadale v rodove krapovcev, ostrižev, činkelj in ščuk, tuje pa v rodove labirintovcev, cihlidov. sahnerjev, zobčastih krapov, ki rodijo žive mladiče, in ostrižev.
Ker je zelo enostavno urediti ribogojnico in ker lahko gojimo ribice v vsaki posodi, tudi v okroglem steklu za vkuhava-nje sadja, zato je vsakomur omogočeno
čez dolgo se je raztreseno obrnila k njemu:
»Res ... prav imate ...«
Ali je bila resnica, ali se mu je samo zdelo, da je njena ročica podrhtela? še tesneje jo je stisnil.
Potem je desnico položil na naslonilo klopi za njenim hrbtom. Najrajši bi ji jo bil dal kar okoli vratu, toda nekaj mu je reklo, da ne sme tako hiteti.
»Gospodična — saj vas smem vprašati nekaj diskretnega? Ali ste bili že kedaj zaljubi jem?«
»Zaljubljena? Morda«, se mu je izmaknila. »Morda.«
Ali ni v teh besedah dosti več. Ali nI v tem izmikanju priznanje, ki bi ga tako rad čul. Zdelo se mu je, da jo njen lastni glas izdaja, da je tako ...
Sklonil se je k njej in ji poljubil roko. Ni je odmaknila.
Skozi drevje sta pcgledaia nekaj senc. Počakala sta. da so šle mimo. Dva zaljubljena parčka...
Tedaj je nenadno vstala.
»Na očeta sem pozabila«, je dejala. >V dvorani sedi in ne ve. kje sem. Morda je v skrbeh. Pogledat grem.«
»Spremim vas, če mi dovolite«, je nagle odvrnil.
»Ne, ni treba. Pcčakajte me. Kmalu se vrnem.«
Se enkrat jI je poljubil roko. potem pa je odhitela. Le škripanje peska je izdajalo. kje gre njena pot.
Sedel je in se zatopil v svoje misli.
Morda se skrivaj vrne... ko bo on že sanjal... skloni se k njemu in mu reče: iVrnila sem se k tebi.,, k tebi!«__
je pa to hitrost zelo hitro izgubilo in na kcncu vzpona je vozilo le še 10 km na uro.
Posebno zanimivo je to poročilo družbe tudi zaradi tega, ker pravi, da bo uvedlo pogonsko sredstvo, ki bo mnogo brlj odporno "-oti tolčenju (klopffest). To pomeni torej, da hočejo Američani s povečano kompr^sijo in odpornejšim pogonskim sredstvom doseči res največji učinek motorja Ln tako ekonomizirati avtomobilski obrat.
Pri tem ne smemo pozabiti, da ie ameriško gorivo bilo dosedaj slabše kakor razna goriva v Evropi, a sedaj bedo z novim gorivom, do katerega so prišli po zelo dragih in mnogoštevilnih poizkusih, preplavili ameriška tržišča. Akcija bencinskih družb je začela z velikopoteznim načrtom. Pripravljeno je veliko število oglasov za razne časopise, ki imajo skupaj naklado 25 milijonov izvodov. Vsi ti oglasi bodo priobčeni v teku enega tedna, tako da bo tudi slednji avtomobilist zvedel o novem gorivu. To gorivo je sicer nekaj dražje, vendar je zato kakovost boljša in se z njim da doseči večja ekonomičnost v avtomobilskem cbratu.
Bilanca Fordovih podjetij. Fordove tovarne avtomobilov v Ameriki so zaključile lansko poslovno leto z izgubo 5.358.600 dolarjev. Kako velika je ta izguba. borr>o takoj videli, če vzamemo v roko predlansko bilanco, ki je zaključena s čistim do-b:čkrm 4.446.000 dolarjev.
Poboljšan je v nemški motorizaciji. Statistika o novih prometnih dovoljenjih, ki so bila izdana v Nemčiji v teku meseca aprila, je sedaj objavljena. Po tej je na novo prijavljenih 4438 novih osebnih in 598 tovornih avtomobilov, medtem ko je bilo prijavljenih v marcu le 3556 osebnih avtomobilov. Od osebnih avtomobilov, ki so prijavljeni v aprilu, jih je 3441 domačega in 399 tujega proizvoda od tovornih avtomobilov pa 451 domačega in 147 tujega, največ ameriškega proizvoda.
baviti se s tem plemenitim in lepim spoa> tom.
V naslednjih vrsticah opišem sovražnico ribic, to je zajedalko, ki ni tako dobro oborožena kakor trdoživ, ki sem ga opisal v ponedeljskem »Jutru« 6. t. m., ali je vendar malim ribicam nevarna, ker jih utegne ugonobiti.
Na ribi opazimo belo piko, to Je okroglo, ploščato živalico s premerom 4—5 m-m. Ribica je skrajno vznemirjena in se drgne ob kamenju, da bi se znebila živalce, ki se pa ne da otresti, temveč se še globlje vsesa v kožo ter si pomaga pri tem z no-žicami. To zajedalko inrssmjemo krapcio-uš (argulus foliace-us^, ki spada k cepo-nožcem. Pod povečalnim steklom je podobna majhnemu listu kake rastline. Na sprednjem delu zgoraj sta dve črni oči. Malo zadaj od oči v enaki razdalji je črna pika, ki sestavlja z očmi trikotnik. Na spodnji strani ima desec na dvoje razcepljenih no žic, zadaj pa dvokrpen rep. ki služi za krmilo. Zajeda;ka plava zelo hitro z nožicami. ki so za to ustvarjena. Samci so bolj redki, samic je pa mnogo. Te odlagajo svoja jajčka večkrat na leto. Hranijo se s krvno tekočino rib, žab. paglavcev, pupkov itd. V ribogojnico pridejo z rastlinami.
Imel sem priliko videti to zajedalko v akvariju nekega gospoda. Zajedalka se je vsesala 4 cm dolgemu pezdirku v glavo. Akvarist mi je povedal, da je pezdirk poizkušal iznebiti se te zajedaake s spretnim drgnjenjem detičnega dela glave ob kamenju in ob rastlinah, ali zaman. DrugI dan sem ga posetil in izvedel, da je pezdirk a še nekoliko časa opazoval, toda kot pravi akvarist ni mogel gledati bolečin ribice. Vzel je pinceto, zajel ribico, jo ovil z mokro krpo in odstranil še neznano zajedalko. Temeljit po svojem stanu kot zdravnik in znanstvenik jo je dal v epro-vetico in si jo ogledal. Tudi meni jo ja pokazal. S pomočjo lupe in Brehma sva ugotovila, da je to argulus foliaceus —• krapna uš. Na mestu, kjer je bila ribici na glavi, je ostala dobro vidna ranica.
Ta primer služi za vzgled vsem goji-teljem rib. Ribica je ubogo bitje, ki si na more pomagati in dober akvarist poseža takoj vmes. Z naglo, spretno operacijo reši lahko življenje svojim ljubljenkam. Dober akvarist opazuje vsak dan po krmljenju in čiščenju nekaj časa svoje varovance. Hitro zapazi izpremembe v svoji ribogojnici. Pri skrbnem akvaristu ni bolezni, ne parazitov, ne nesnage in ne pomanjkanja kisika — vse uspeva. Ni torej zadostno. da si nabavimo lepe ribice le zaradi zabave, da jih gledamo in pekazujemo. Skrbeti moramo tudi za njihov blagor. Čitanje literature zelo olajša delo z ribicami, ker samo r>o temeljitem znanju, vestnem opazovanju in ravnanju z ribicami bomo preprečili nepot-ebne izgube. O. S.
Zdaj mera biti v dvorani, zdaj se pogovarja z očetom, zdaj se od njega poslavlja, še malo mora počakati in začul bo njene korake na mehkem pesku ...
Prisluhnil je. Nikjer ni bilo čuti glasu, le v drevju so ptice pele svojo pesem.
Vstal je. Naproti ji pojde in če ga vpraša, zakaj ni počakal, ji reče, da ni mogel strpeti. Saj je res tako. Saj se ne bo zlagal.
Pred vestibulom je obstal. Zdajle mora priti ven, zdajle ...
Toda ni je bilo.
četrt ure je čakal.
Kako da se ne vrne? Ali jo je oče tako dclgo zamoril? Saj ni v dvorani nič taka zanimivega, da bi morala v njej ostati. Zakaj je ni?
Nervozen je postajal. Potem se je odločil. Stopil je po stopnicah v vestibul. Spet toliko ljudi, da se je komaj preril skoznje in prišel v dvorano. Skrivaj se je ozrl proti mizi. kjer je prej sedela z očetom.
Za mizo so bili že drugi ljudje.
Tedaj je stopil k njemu hotelski strežnik in mu pomolil neko pismo.
»Gospodična, ki ste prej z njo plesali, mi je naročila naj vam ga izročim.«
Iztrgal mu ga 1e iz rok. odprl in naglo preletel pismo. Prebral ga 1e še enkrat, dvakrat. Tole 1e bilo napisano:
Cenjeni gospod! Pohabili ste. da ste samo poklicni plesalec. Za trud. ki ste ga z menoj imeli, prilagam majhno nagrado. Vaša neznanka.
Raztrgal je ovitek in našel v njem bankovec za tisoč frankov. Zmečkal ga je in Sel spat,
ŽENA V SODOBNEM SVETU
»Iz dnevnika zdravnice«
To je podnaslov zanimive knjige »žene«, Kanimive po vsebini in po okoliščinah, v katerih je bila pisana. Avtorica je zdravnica dr. Elza Kienlejeva, ki je pisala knjigo v preiskovalnem zaporu, kamor je pri-žia zaradi pi-estopka po § 218. (odprava ploda). Knjiga je zgovoren dokument, kako malo so paragrafi v skladu z današnjim življenjem.
Znana pisateljica Karin Michaelis piše o tej knjigi:
»I>a se izognem vsakemu nespcrazum-Ijenju, izjavljam takoj v začetku, da sem prepričana in huda nasprotnica odprave ploda, če bi bilo po mojem, bi naj imela vsaka žena toliko lepih in zdravih otrok, kolikor ji dopuščata priroda. Vedno sem smatrala kot nekaj nečloveškega, da more žena svoje tiho rastoče dete umoriti, že preden je rojeno.
Pred kakimi tridesetimi leti sem prvič čula o usodi ubogih neporočenih žen, ki rode otroke, ne da bi iih mogle preživljati, dočim oni, ki bi jim lahko pomagali, gledajo nanje odklonilno in s prezirom z ■visokega piedestaJa svoje čednosti.
Niti država niti ljubezen do bližnjega so nista nikdar zavzeli za te žene, ki so ob kcncu koncev sledile le najvišji naravni zapovedi: množite se! Moški jih zapusti, >družba« jih izključi kakor okužene v prejšnjih časih. Kot krik do neba se je širila takrat zgodba o mladi služkinji, ki je zaman hodila od vasi do vasi z nezakonskim otroKcm v naročju in z vprašanjem: >Kco se hoče zavzeti zanj?« Sko-to vso plačo je bila pripravljena odstopiti onemu, ki bi varoval in hranil otroka. Toča nihče ni hotel. Tedaj je šla in je umorila svoje dete. Pri tej priložnosti sem se prvič v svojem življenju začutila solidarno z vsemi ženami. Skupno moramo korakati nasproti nesmiselnosti paragrafov.
Brez dvoma je bolj prav, zabraniti za-plcciitev otroka kakor nerojeno moriti. Vprašanje je le, ali je s stališča matere večji zločin zabraniti rojstvo otroka ali pa ga izpostaviti revščini in pomanjkanju. Na to vprašanje si ne upam odgovoriti, ker nisem mati. črutim samo: če bi bila jnati, pa bi ne mogla dati svojemu otroku teple postelje in jesti, bi bila v stanu umoriti ga, morda tudi sebe z otrokom vred, morda tudi drage.
Zdravnica dr. Kienlejeva opisuje v svoji knjigi ubogo, zapuščeno dekle, ki blodi okoli in išče pomoči petem, ko si je pustila odpraviti plod od neveščega mazača; dalje poročeno ženo, ki je prevečkrat rodila; sušičavo ženo, ki ne more dati otroku življenja, ker bo v njej sami kmalu ugasnilo; mater s sestradanimi, bolnimi, dedno obremenjenimi otroki, zastrupljenimi po očetu alkoholiku ali sifilitiku. Po-kazuje tudi na žene, ki neč in dan garajo in ne poznajo ne počitka, ne veselja, ne sreče, ne doma. Otroci potrebujejo solnca, zraka, veselja. Mi pa vemo, da jih je sto tisoče, ki hirajo in ki jim nikdar ne ožarja smehljaj velega lica.
Gospa Kienlejeva je sedela v zaporu, medtem ko je pisala to knjigo. Vsi vemo, da se vsepovsod, v vsakem velemestu. v vsakem provincialnem mestu, v vsaki vasi vrši odprava plodu v kakršnikoli obliki. Naposled so tudi zdravniki ljudje. Ali naj se čudimo, če jih gaae človeško gorje in pomagajo tam, kjer odpovedo pisane postave?
Na strani 230. navaja dr. Kienlejeva naslednje podatke: V nekem nemškem mestu z manj kakor 25.000 prebivalci je prišlo k nekemu zdravniku v letu 1927. s prošnjo za odpravo ploda 556 žen. 127 jih
je odklenil, 426 je odpravo izvršil, med njimi je bilo neporočenih samo 74. Ta zdravnik je umrl, svojo kartoteko pa je zapustil znamenitemu berl;nskemu specialistu, ki jo je odstopil arhivu svojega seminarja na berlinski univerzi.
čudno, da ni v primeru Kienlejeve vstalo mnogo zdravnikov ter povzdignjenih glav izjavilo: če je to krivda, tedaj sem kriv tudi jaz. Tudi j«vj sem spoznal za bolj pravilno, da pomagam ženi s pomočjo svojega visokega poklica, kakor da jo prepustim izkoriščevalnim mazačem. To fi-garstvo zdravnikov me je globoko pretreslo. če bi odkrito izpovedali, kar natančno vedo, bi bil paragraf 218. že davno s sveta odpravljen, kajti ne bilo bi dovolj ječ, ki bi mogle sprejeti vse tako zvane krivce, a tudi bolniki bi jih prej potrebovali, da bi morali biti izpuščeni. Izgovarjali se bodo gotovo z dolžno molčečnostjo, toda zadostovalo bi, da bi priznali: tudi jaz sem pomagal ženam! Vse ostale podatke bi lahko zamolčali.
Strašno in obupno je, da je svet danes tako iz tira. Lahko zahtevamo, naj država ukrene to in ono. Toda država je revna in ljudje so revni in brez moči. In ker vse to vemo in spoznamo, se moramo sprijazniti tudi s pojavi, ki spremljajo današnje obupno stanje, ki so njegova neizogibna posledica. Gotovo je, da danes ne moremo preživljati toliko ljudi, kolikor bi jih bilo lahko rojenih. Zato nam ne preostaja drugo, kot da se odločimo, četudi krvavečega srca, za omejitev porodov z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. To moramo storiti, ker je bolje, imeti malo zdravih otrok kakor pa mnogo betežnih revežev. Predvsem pa moramo ščititi ženo. Gotovo želi vsaka, da bi bil njen otrok srečen in zdrav, če pa bi imel stradati, propadati, obupavati, tedaj se bo gotovo rajši vsaka odrekla sreči postati mati. To je njena pravica. Ne vem, če je že kdo tako jasno povedal kakor dr. Kienlejeva, da je odprava ploda za ženo prava duševna in telesna muka, kajti žena občuti svoje telo, v katerem nastaja nevo življenje, kot nekaj nedotakljivega. Po pravici. V njej počiva in rase živo bitje, spi sladko in pokojno. Sanja morda čudovite sanje. Kako more žena, tudi najbolj topa, da ne bi ljubila, četudi podzavestno, to bitje, ki je del njenega telesa in njene duše. Toda nekaj je močneje kakor ta ljubezen: strah. Strah je nekaj tako nezapopadljiva velikega, da zaterrmi razum in preudarnost. Strah je močnejši kakor vse drugo, celo močnejši od smrti same.
Poznamo lep izraz: žena je v blagoslovljenem stanu. Ne tirajmo tako daleč, da bo ta izraz v zasmeh onim, ki jih zadeva. Knjiga dr. Kienlejeve nam bodi svarilo!«
Ženske kaznilnice v Ameriki
Holandka Meker Kerkerjeva opisuje v posebni knjigi ženske kaznilnice v Ameriki, ki si jih je sama ogledala na svojem potovanju. Te kaznilnice so za naše, a tudi za splošne evropske pojme nekaj izrednega. V Ameriki imajo ženske kaznilnice čisto izjemno stališče, kar je pripisovati delno ugodnemu položaju ameriške žene v družabnem življenju vobče, delno pa vplivu, M ga ima žena na politično življenje, ženske kaznilnice imajo v okviru skupne uprave možnost čisto samostojnega razvoja. Ravnateljska mesta niso rezervirana za politične eksponente vladajoče klike, temveč so zasedena po ženah, ki se odlikujejo po osebni sposobnosti in strokovni izobrazbi. Isto se zahteva od ostalega osebja, ki ga sestavljajo izključno ženske moči. Tudi mesta psihiatra, zdravnika in uči-
telja so zasedena po ženskah. Nizko število kaznenk omogoča individualno ravnanje, ki se tudi izvaja v polnem obsegu. V tem pogledu dosegajo naravnost presenetljive uspehe. Evropa se po izjavi pisateljice ne more ponašati z ničemer podobnim. Te kaznilnice niso več kaznilnice v običajnem pomenu besede, temveč pravi vzgojni zavodi, kar bi moral biti namen vsake kaznilnice. Razumno in človeško ravnanje kar najbolje vpliva na kaznenke: mnogokje manjka ob kaznilniških vrtovih običajna visoka pregraja.
Kaznenke se izpopolnjujejo v poklicih, kamor se bodo vrnile po prestani kazni. Vežbajo se zlasti v vrtnarskih, kmetijskih in gospodinjskih opravilih. Skoro vsaka kaznilnica ima svojo farmo. A tudi po odpustu vodstvo ne prepusti kaznenk njihovi usodi, temveč jim preskrbi po možnosti delovno mesto.
Temu načinu vzgojnega vplivanja ustrezata tudi zunanja ureditev in oprema v kaznilnicah. Vsi prostori, tako za posamezno kakor za skupno bivanje, so prijazno urejeni in snažni.
Tako popisuje ameriške ženske kaznilnice Holandka, tujka, ki gotovo ni videla vseh kaznilnic v Ameriki in so ji najbrž kazali samo PotemMnove vasi, kajti dobri poznavalci ameriških razmer pripovedujejo o ameriških zaporih, zlasti preiskovalnih, reči, ki bijejo v obraz vsakemu čutu človečnosti ter so v zasmeh ameriškemu demokrati zrnu. Tam so zaprte ženske skupno z moškimi ali tudi ločeno pod takimi okoliščinami kakor v onih evropskih državah, ki so na drugi ali še nižji stopnji kulture.
Ameriška državljanka Agneza Sm-edle-yeva, ki je sama okusila ameriške ječe, je nedavno izdala knjigo, ki je izšla v nemščini pod naslovom »Eine Frau allein« in ki je gotovo ena najbolj zanimivih, kar jih je kdaj napisala kaka ženska. V tej knjigi je najbolj zanimivo ono poglavje, ki opisuje čas, ki ga je preživela v preiskovalnem zaporu kot politična osumljenka med vojno.
Agneza Smedleyeva je bila pristaška gibanja za osvoboditev Indcev izpod angleškega jarma. Ko se je Amerika zvezala z Anglijo, se je pričela gonjo proti indofi-lom, pacifistom, socialistom, s katerimi so se dan za dnem polnile ječe. Tako je prišla tudi ona v preiskovalni zapor v New Yorku; bila je sama v jekleni celici, na jekleni postelji; brez slamnjače in brez odeje in brez hrane. Samo enkrat na dan je dobila malo vode. To so priprave za izsiljevanje priznanj ... Pozneje je prišla v skupne zapore s prostitutkami, morilkami, taticami iz petrebe. Tu je bilo ravnanje z njimi tako, ki ubija dušo in telo: »V tej okolici in v tem ozračju postane človek kaj hitro žival. Tu sem spoznala, kaj stori iz človeka ječa. O tem ne vedo niti sodniki, niti uradniki, niti obiskovalci ničesar. Ječa vpliva na samozavest in na dušo človekovo bolj kakor na telo. Ječa ubija in dela človeka nizkotnega, žene, ki ravnajo z njimi kakor z živalmi, postanejo tudi same živali ...«
Tako domačinka o ameriških ječah. Njene , besede jasno pričajo, da ima tudi ta medalja dve strani.
Za izboljšanje ra®mer v ženskih kaznilnicah in mladinskih poboljševalnlcah. Na
zadnjem kongresu je Nizozemska ženska zveza sprejela predlog Luize van Eegeno-ve, da se započne akcija za raziskovanje in izboljšanje razmer v ženskih in mladinskih kaznilnicah.
Zborovanje »Probude«
Ljubljana, 12. junija.
Snoči se je v Prešernovi sobi pri Mraku vršil izredni občni zbor »Probude«. To društvo, katerega poglavitni namen je propaganda in forsiranie naše domače obrti in skrb za ohranitev etnografskih posebnosti naših domačih izdelkov ter ima torej odličen nacijonalni, kulturni in gospodarski pomen, obstoji že enajst let ter mu predseduje znani strokovnjak g. prof. Grebene.
Občni zbor je bil sklican predvsem zaradi izpremembe pravil, obravnavale pa so se tudi vse druge pereče zadeve društva in njegove šole. Šola »Probude«. ki jo vodi g. prof. Sever, si je v dobrem desetletju svojega obstoja pridobila lep sloves tako v domovini kakor v svetu. Šola je zasebna in nima pravico javnosti, toda niene absolvente povsod upoštevajo, v praktičnih poklicih in na šolah, in se med drugimi zlasti umetniška akademija v Zagrebu prav rada ozira na sodbe, ki jih podaja »Probuda« o svojih učencih, ki bi radi svojo izobrazbo nadaljevali na akademiji. Prav tako tudi Centralni urad za pospeševanje obrti v Beogradu z velikim zanimanjem in pozornostjo spremlja delo »Probude«, in ker se zaveda velikega nacijonalnega pomena njenega prizadevanja, io tudi gmotno podpira. Največjo vrednost pa ima prav šola »Probude«, ki hoče v našem narodu z vsemi vzgojnimi in didaktičnimi sredstvi gojiti prvobitnost naše kulture in našega obstanka in ki hoče ohraniti vse dragocene, v teku zgodovinskega razvoja in v neposrednem kontaktu z našo zemljo ustvarjene posebnosti naših pokrajinskih in življenjskih tipov. To njeno stremljenje je celo v inozemstvu naletelo na razumevanje in priznanje, ki mu gre. Francoska linija, družba, ki je tudi pri nas popularna zavoljo svoje prekooceanske zveze, se je zainteresirala za te stvari in je od »Probude« zaprosila točen program njene šole. Ta družba namerava med našimi izseljenci v Ameriki v jeseni v širokopoteznem stilu organizirati obisk mlajših ljudi v domovini, da se izobrazijo v domači umetni obrti, in edina šola, ki se ji zdi primerna v ta namen, je šola »Probude«. Toda šola »Probude« je bila doslej samo večerna šola; dasi se je že ob neštetih prilikah čutila potreba, da se uvede pouk čez ves dan — tako so se n. pr. lani iz Prekmurja in iz Primorja javili številni interesenti zanjo, ki pa se jim ne izplača, da bi se v Ljubljani naselili samo za par večernih šolskih ur — se to doslej še ni moglo zgoditi, ker »Probuda« ne razpolaga s svojimi prostori. Njena šola uživa gostoljubnost Tehnične srednje šole, ki pa ji lahko prepušča učilnice samo zvečer. Zavoljo vseh teh razmer, zavoljo čedalje bolj rastočega renomeja »Probude« v javnosti postaja zanjo čedalje bolj pereča potreba lastnih prostorov. Šola »Probude« bo morala prej aH slej doseči pravico javnosti, če bo hotela v polni meri vršiti naloge, ki jih ji nalaga tok stvari. Toda pravica javnosti ji nič ne pomaga, dokler ne bo imeJa lastnih prostorov. Zbornica za TOI — njen predsednik g. Jelačin gre »Pro-budi« zelo na roko — ji namerava v svojem bodočem obrtnem muzeju pripraviti dostojen dom, toda šola najbrž ne bo mogla čakati realizacije te ideje. Najnujnejša naloga, pred katero »Probuda« stoji, je, da si za vsako ceno pribori svoje lastne prostore.
Za prvo sflo bi lahko šola izhajala vsa} z
dvema učilnicama in enim kabinetom. • • •
Najvažnejša točka na občnem zboru je bila pa izprememba pravil. Namen društva je po novem: vzbujati ljubezen do domače zemlje, do ljudskega duha in do folklore; etnografsko raziskavati in obdelovati domačo zemljo in ljudstvo v besedi in slikah; dati izdelkom sodobnega našega človeka ob polnem umevanju modernih zahtev vendarle pečat svojega etnografskega okolja. — Razporeditev društva na posamezne odseke se izpremeni tako, da obstoje poslej: 1. znanstveni in propagandni, 2. umetniški in šolski, 3. gradbeni in industrijski, 4. trgovski in gospodarski odsek. Vsak odsek je glede notranjega poslovanja samostojen, sicer je pa podrejen glavnemu odboru.
V	»Probudi« je danes včlanjenih 25 stavbenih tvrdk in mnogo umetnih obrtnikov. Njena šola šteje na leto povprečno 66 učencev. Poklic, ki ga ima to društvo pri nas, je tako velikega kulturnega pomena, da bi moral biti vsak zaveden Slovenec in vsak zaveden Jugosloven pristaš »Probude«.
Požar zaradi otroške neprevidnosti
Strajna pri Podlehniku, 12. junija.
Mihael Kodrič, posestnik v Strajni, si je te dni zakuril peč ter pristavil večerjo, nakar se je odstranil ter šel kosit travo, nadzorstvo nad kuho pa je izročil svoji 11-letni hčerki, ki je estala doma z dvema malima otrokoma. Kmalu nato je pa opozoril Kodriča njegov sosed Mere Lovro na močan dim, ki se jo valil iz njegove hiše. Kodrič je nemudoma pohitel domov, da reši otroke, to še tembolj, ker je bilo podstrešje že v plamenih, za kar pa otroci niso vedeli.
Požar je uničil na stanovanjskem poslopju slamnato streho, ostrešje in eno sobo. Ogenj je preskočil tudi v gospodarsko poslopje in živinski hlev, ki sta bila pod eno streho. Tud isvinjaki so pogoreli do tal. Z velikim trudom so rešili živino in druge premičnine.
Ogenj so vaščani sami pogasil!, ker ni ▼ vasi gasilnega društva. Kodrič sam je dobil pri reševanju manjše opekline na obrazu in rokah, šokda ni niti s četrtino krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal najbrž po neprevidnosti otrok.
PO VAŠEM OKUSU
in najnovejšem pariškem kroju Vam izgotovi obleko
F. BRECELJ, mod. krojaštvo, Ljubljana Sv. Petra cesta 38	209
Novi grobovi
V	ljubljanski splošni bolnici je preminil po dolgi bolezni g. G u z e j Ivan, tržni stražnik. Pokopali ga bodo danes ob 16. izpred mrtvaške veže splošne bolnice.
V	umobolnici na Studencu je prenehal po dolgoletnem trpljenju trpeti g. France Peterlin, jurist, bivši uradnik OUZD. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice umobolnice na pokopališče pri Devici Mariji y Polju.
Na Bledu je preminil g. Jakob Peter-nel, bivši dolgoletni blejski župan, hotelir in posestnik, ki je užival med Blejci splošen ugled.
Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslovi ali za šifro pa 3 Dia. (1)
Lovca
sprejmem za lovišče na Spodnjem šiajersiem. Ponudbe pod »Lovec« na oglasni oddelek »Jutra*.
20792-<l
Vajenca
2a mizarsko obrt sprejmem. Jos. Velkavrh, mizarstvo, Krakovska ul. 7, Ljubljana.	21338-1
Vajenca
es kamnoseško obrt sprejme takoj Kar! Novak, kamnoseški mojster v St. Vidu pri Ljubljani. Oskrba t hiši.	21036-1
Šiviljo
hitro tn spretno, iščesc za nekaj dni na dom. Naslov in dnevni honorar na oglasni oddelek »Jutra« ped »šivilja na dom« 31147-1
Delavke
samostojne, za šmirglanje po-dpetnic. iščemo. Ponudbe pod »Radenica« na Ad-ministraciju »Vreme« — Beograd.	31204-1
Močno učenko
• predpisano izobrazbo, eprejmem v trgovino z mešanih blagom v Kranju Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20836-1
Trg. pomočnica
dob: dobro mesto v Lj. Ponudbe z znamko je po-siati na oglasni oddelek »Jutra« pod »V Ljubljani« 21169-1
Pridno dekle
is vse, ki lepo in čisto opravlja vsa gospodinjska dala. dobi mesto pri manjši družini. Pismene ponudbe pod šifro »Nastop 20. junija« na oglas, oddelek »Jutra«. 21319-1
Deklico
pošteno in snažno, sprejmemo k eno leto staremu orroku in v pomoč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31396-1
Slugo
ra vsako delo potrebujem. Kavcija 15 tisoč D.n v gotovini. Ponudbe na oglasni oddeTek »Jutra« pod značko »Nastop 15. junija«.
21407-1
Šivilja voditeljica
vajeno trgovine, zmožno kavcije 5000 Din, sprejmem za stalno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Konfekcija«.
21410-1
Vsaka beseda 50 par: 7,s da jeni« naslova ali za šifro pa 3 Din. (2)
Natakarica
stara 20 let, prkupljive ra-nanjosti, pridna, išče službo za takoj. Ponudbe na osti. oddel. »Jutra« pod »Poštena«.	21220-2
Prodajalka
želi mesto, tudi na deželi. Pomagala bi pri gospodinjstvu. Nastop takoj. Ponndbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vestna in poštena«.
31254-2
Blagajničarka
starejša moč, išče nameščenja. Cenj. ponudbe pod šifro »Blagajničarka« na oglasni oddelek »Ju tra«.	20954-S
Šofer mehanik
išče službe. Sposoben je vseh popravil in tudi drugih del. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21003-2
Natakarica
srednjih let, išče mesta, najrajši v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natakarica«.	21382-2
Ugiasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova sli sa šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaj« vsaka beseda 50 par; u dajanj« casloiva ali za šifro pa 3 Din. (7)
Vinske sode
dobro ohranjene, rabljene ali nove, od 100 do 350 litrov, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vinska trgovina«.	21054-7
Dobrega vina
doleojcs te Štajerca, kupim l^-čjo količin*. Ponndbe
na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodne cene«.
31055-7
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ca šifro 9 Din. — Oglasi socialnega mačaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ta šibo p» 3 Din. (6)
Sandale 119 Din
damske, proti gotovini. — »Tempo«, Gledališka ul. 4 (nasproti opere).	114
Pozor mizarji! Novost
Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega obliča za čiščenje furnirjev pri tv. Peter Angelo zunaj paviljona »F« na vogalu. Zahtevajte, da se Vam v obratu predvaja.	333-6

za besedo. Oglas! ao-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova aLi za šifro 3 Din, ozir-oma 5 Din.	(M)
Dobro kolo
kom.pletno, z vsem priborom, sedaj že lahko dobite po zelo nizki ceni pri »Tehnik« Josip Banjaj, Ljubljana. Miklošičeva c. 20. Enoletna garancija.
31155-11
Novo kolo
prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/111. vhod poleg Delavske pekarne.	21144-11
Vsaka beseda 1 Din; za -lajanje naslova ali z« šifro pa 5 Din. (291
Nov pisalni in
šivalni stroj
zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/I1I, vhod poleg Delavske pekarne.	21143-29
Mizarji!
Kdor misli kupiti prtročon in praktičen stroj, naj obišče le tvrdko Peter Angelo. Ljubljana. Dvofa kova 6 (Gospodarska zve za). — Zahtevajte ponudb' ali brezplačen obiok inže njerja.	129 29
Oblačila
Trg. oglasd po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Diri Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova a.H za šifro 5 Din. (13)
Trisob. stanovanje
elegantno, za Bežigradom oddam s 1. julijem po nizki ceni. Ponudbe pod ] šifro »Boljša stranka/96« na oglas, oddelek »Jutra« 2129S-31
Sokolski kroj
popolnoma nov in dobro ohranjeno moško obieko prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 21290-13

Vsaka bsseda l Din; ia dajanje naslona ali za Šifro pa 5 Din. (12)
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, potrebuje uradniška družina 4 odraslih oseb, najraje v dvorsko-išent j akobskem okraju ali drugod v mestu. Najemnina do 600 Din. Mirna, točna stranka. Ponudbe pod »1. september« na ogl. oddel. »Jutra«. 21377-21
Stanovanja
Spalnico
dobro ohranjeno skoraj novo ln omaro za obleko. p.-odam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21440-12
Vsak* beseda 1 Din; n dajanj« Da«ta*a aa (a šifro pa S Din. (17)
Natakarica
kavcije zmožna, bi vrela gostilno na račun. Tudi bi šla za skupno delo v gostilno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21273-17
Mesnico
vzamem v najem ali kupim. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31136-17
Stanovanje
Vseka beseda BO par; m dajanj« dm!wi alt m Otn • Dw. CU-«)
Dvosob. stegovanje
iščem najraje proti Šiški. Ponudbe pod »Točen plač-nik«/36 na oglasni oddelek »Jutra«. 21255-31a
Prazno sobo
veliko, zračno in svetlo, oddam takoj ali s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31267-23
Sobo
čisto ln mimo, v prvem nadstropju, oddam boljšemu gospodu blizu Kongresnega trga. Naslov v ogl. odd. »Jutra*.	21264-23
Sobo
prazno ali opremljeno, oddam po ugodni ceni solidni 06ebl. Solnčno. elektrika, parketi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
21304-23
Obrt
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali ».» šifro pa 5 Din. (30) I
ll
Lepo pr no sobo
takoj oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21394-23
Trajno kodranje!
Samo 6 m;nut ostanete pod najnovejšim aparatom. Vročine ne čutite. Damski salon »FANCI«, Ljubljana. Aleksandrova 4,' v prehodu palače Viktorije.	211173-30
Fotoamaterska dela
kakor tudi vsa strokovna dela naredi do sedaj najbolje in najceneje fotograf Joško Smuc, Wolfova ul. 12 in špecijalna foto-trgovina A. Smuc, Marijin trg št. 8 vogal Wolfove ul. 1. 31
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din; za dajan}« naslova aH <a iifro pa 6 Di«. (26)
Klavir
zelo dober, pocemi na prodaj. Maribor, Aleksandrova 20/1.	21418-36
Razno
Vsaka beseda 1 Din: I za dajanj« naslova ali [
za šifro pa 5 Din. (37) I
IZJAVA!
Podpisani Juričič Anton izjavljam z današnjim dnem, da ne pripoznam svoje
hčerke Marije vsled njenega slabega ponašanja za svojo. — Obenem izjavljam, da nisem plačnik za njene dolgove, ki bi jih napravila kjerkoli Juričič Anton, Kodeljevo 23, Ljubljana.	21447-31
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S
Stanovanje
išče mala in poštena družina v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mala«.	21240-21a
Stanovanje
sobe in kuhinje iščeta dve
mirni osebi. Periferija izključena. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Snažnost«.	31245-3: a
Sobo odda
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH za iifro pa 6 Dm. (31)
Trisob. stanovanie
komfortno, oddam n« Miklošičevi cesti. Drogerija Hermes, MiklošiSeva cesta 30.	20863-21
Stanovanje
trisobno, I. nad., Aleksandrova 5, oddam s 1. jn-
lijern. Pojasnila pri hišniku.	211141-21
Stanovanje
oddam 1 ali 2 osebama z vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21266-21
2 stanovanji
eno triso-bno i vsem kon-
fortom in eno enosobno s
kabinetom oddam s 1. avgustom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21338-21
Vsaka beaeda 60 par: dajanj« naalB^a afl
■a »iti* 8 Dia. (23)
Dve lepi sobi
s separiranim vhodom in centralno kurjavo oddam v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Center me3ta«.	21167-23
Sobo
oddam z vso oskrbo. Gaje va 9/H vrata 11.
311S4-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam takoj za 200 Din. — Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«.	81227-23
Sobo
poleg sodnije oddam dvema. Naslov t ©glasnem odd. »Jutra«. 21820-2S
Opremljeno sobo
lepo, oddam eni ali dvema osebama v Maistrori ulici St. 14.	21i272-28
Sreča zahteva bol} bele zobe!
Zobje, grdi, rumenkasti, pokvarjeni ne doprinašaj-o ničesar k lepoti, zdravju in sreči. Mikrobi v ustih so vzrok tega stanja. Koly-no« naglo ugonobi te mikrobe. Uporabljajte Kolvuos tri dni po 1 cm oa suhi ščetki za zobe zjutraj in zvečer. Poglejte potem svoj« zobe! — Za tri nijann s« bolj beli. Antiseptična pena ngo-nabija mikrobe, nevtralizira kislim« in vrača sobem njihov« prrrodno belino, m da bi jim škodovala.
Antt»op«na EB1H4 KA SOBE
KOLYNO$

.g.
Naš
FRANCE PETERLIN
jurist, bivši uradnik OUZD v Ljubljani
je dne 11. t. m. prenehal trpeti.
Pogreb se bo vršil danes v ponedeljek 13. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice umobolnice na Studencu na pokopališče pri D. M. v Polju.
Zagorje, dne 12. junija 1932.
Žalujoči svojci in ostalo sorodstvo.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
GUZEJ IVAN
tržni stražnik
dne 11. t. m. po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. junija 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 12. junija 1932.
Žalujoča soproga IVANA GUZEJ tn otroka BORIS in BOGOMIR ter vse ostalo sorodstv-


*• v*- ' £	M. ?v
	f -j* v
V". ' -V., -H J i	• • i
».- v,-- :.	
5»,* ; J- Mt'. * • .. ' '<■ ■■■ '•S d V-	S*" ' i
. r.	
	
rMrn^^m
p 7i'. ri&fjf&tžt&tči
".'V"
• v ;«wfvr. •V'-.'' •
li
Občina Ljub!jan» ^ Slesim pogrebni iaTod j
Osobje tvrdke Franca Kollman&a naznanja pretužno vest, da jih je dne 12. junija 1932 nenadoma zapustil srčno dobri, nepozabni in plemeniti šef, gospod	'
veletrgovec v Ljubljani.
Pogreb dragega nam šeSa se bo vršil v torek dne 14« junija 1932 ob 4* uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št« 7» na pokopališče k Sv. Križu. Blagega šeSa bo ohranilo osobje v trajnem in najlepšem spominu. Bodi mu lahka zemlja S
V LJUBLJANI, dne 12. junija 1932.
Josipina Blumauer, prokuristinja, in ostalo osobje
f-« ,/ --"'.V

Fšim
tm


K,,
ONSm LJuh?J»'B*
liestot pogrebni
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nenadoma preminul naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod
veletrgovec, veleposestnik, bivši gerent Mestne hranilnice, podpredsednik Mestne hranilnice, bivši upravni svetnik največjih ljubljanskih bank in cenzor Narodne banke, imejitelj redov sv. Save III. in
IV. razreda itd.
v Ljubljani, dne 12. junija 1932 ob % 7. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 14« junija 1932 ob 4* uri popold. od doma žalosti, Mestni trg št. 7> na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico.
V LJUBLJANI, dne 12 junija 1932.
Pavel Blinc
železniški svetnik, svak.
Pref. dr. Marta Blinc
nečakinja.
Marica Blinc roj. Kollmann
sestra.
Leo
odvetniški pripravnik
Erich Busbach
dr. chem. in mag. pharm. nečaka.
i
t- - • ' V! i f iS A"- -. -	' ' >SlV* *
I,
V'4.- v;.; • :vv-
tŠCHlfč**'•. v


. • • • / Vr-- - • - - - - -

* 'j. -.'i " .!-■ .;;>{ <. gC.-Vig^vJeS?
' .<■, -f, Jš&i' -■ '»i li.^ft^f
Urejuje Davorin RavJjen. izdaja za kouzorcr »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Oskarnarja Franc Jezeršek. Za Inseratni del Je odgovoren Aioja Novak. .Val e Ljubljani.