GOSPODARSKI  PROGRAM  ZADRUG V SLOVENIJl
V veftliii kmetijsldh zadrug so Wii i pamočjo strotkovnjatoav okrajnih zadružmh zvaz sestav-ljeni v preteklih meseaili go-spodarski programi za to leto. Te programe prediagajo upnav-Bi odbon v pretres in sprejem občnim zborom zadrug, krt se ¦edaj vršdjo. Pri izdelavl pro-grarna so sodelovali upnavTil od-bori, kmeid.iski odfoori zadmg ter na posebnih sestankifa tudd Sirok krog ostaiih zadruini/kov. Razpnavljanje o problemih go-spodarstva na vaai in o nalogah, ki naj jih vsetoujtgo programi, Je motno nazgibarto zadruino članstvo. Velik interes In prl-pravljenost, ki so ga pokazaH člani za sistematdčno reševanje gospodarske problematike na področju svoje zadruge, je brea dvoma pomemben uspeh aiktl-vizacije 61anstva zadrug. Na-daljnja pozitdvna stran progra-mov je, da ti prispevajo k smo-trnejSemu delu organav in de-lovndh kolektivov v zadrugah, k ekrtmejšj razporeditvj dohodkov zadruge, kmetijsko pospeševalno delo je pasUviieno konkretneje In sfAoh je bodjše usmerj«no celotno poslovanje zadruge.
Goapodarski programa obsega-Jo osnovne predračune vseh gospodarskih dejavnosti zadru-ge, predvidevajo realizacijo do-hodika ter razporedištev dohodka, Jnvesticije zadruge, pregled kmeHjskih tržnih viSkov in od-kup teh od strani zadruge, ak-djake programe kmetijsfcih od-
borav ter programe žena-aa-družnic ter mladih zadružniikov. Poleg tega pa še vrsta zadrug daje v program razne organi-zacijske, propagandne, kujtur-no-prosvetne ia druge naloge. Ze letos je precej zadrug izde-lalo, kot izhodišče za svoj pro-gram, posebno kar se tiče in-vesticijsko - kmetdjskega dela prograana, podrohno analizo kmetajstva, v kateri so pokazall še veliike rezerve, ki se skrivajo v kmetijstvu ter predvidevali, kaj konkretno storiti v fcem Ie-tu in v prihodnjih letih v bor-b; proti zaostalosti. Tudi precej oWln že ima, nekatere pa 6e pripravljajo perspektivne kme-tijske programe. Vsklajevanje programa zadruge s programora občine je potrebno posebno gle-de nalog, fci jih je nujno reše-vati s staližia SirSega področja obdine. Tudi okr. zadr. zveze že sestavljajo na osnovi prograinov zadirug in nalog same zveze in njenlh podjetij goepodarski pro-graom za podpočje celotnega kraja.
Predračuni za vsako dejavnost posebej
Mnoge zadružne organizacije Se vedno šepajo v svoji poslov-ni organizadji, stvari se rešu-jejo »od oka«, manjka kalkula-cij, pravilnikov deda itd. Rezul-tat tega pa so večkrat izgube v posamezndh gospodarskih dejav-nostih alii prešibki dohodki, slaib razvoj gospodarstva in podobno.
Prednačunl za vsako dejavnost posebej naj bi pripomogli, da se že v naiprej odiklonijo te po-manj'k]divostd, da imajo kolek-tivi bolj koakte-tno odgovor-nost, kaj zadruga pričailauje od njih, skratka, da se daločen mi-nimum rerataibilnosti zagotovi vnaprej. Predraihini so tudi osnova za doloCdtev nekaterih materialnih odgovornsta in pra-vic v kolektivnih pogodbah, k; jih siklepajo delavci in uslužben-ci zadrug z upravnim odborom. Kolektivne pogodbe, ki jih je v pretefcten l*tu uvedla že večina zadrug, so pomenile velik korak naprej glede nagnajevanja po delu in uspehu. Salidni predra-čuni pa bodo amjo.gočili, da s© sistem nagrajovamja še izpapol-rui, predvsem da se uvedejo tudi v zadrugah pilmerne oblike preimranja.
Okol! 70% dobiSka za kre-pitev zadružne proizvodnje
Občnl zbori zadrug razprav-ljajo med drugim tudi o razpo-redltvd dohodkov pretetolega po-slovnega leta. Večddel sred-stev, okrog 70 odstotkov obdfaj-no namenijo za krepitev zadrui-nih proizvodmh sredstev, ki naj močneje povežejo gospodarstva tlanov na zadrugo. Preostali del dobitka gre za delo kmetijsko pospeševaJnih odborov, za na-grade uslužbencem, ki jim pri-padajo po kolefcttvni pogodbi, za mstonio   in   ie   nekatere   druge
fonde. Ristomo članom, kcrt ka-žejo do sedaj icsvršeni zbori, bo tako kot v preteklih letih raz-merama malenfcosten, ker se za-druinifci raje odloč&jo, da na račun iristorna povečajo sred-stva, ki so namenjena za inve-stlcije in za kmetijsko pospeše-valno delo. V kolikor pa se ri-storno daje, gre za znižanje cen reprodukcijskega maleriaJa, za razne kmetijske usluge in po-dobno.
Znatna sredstva investicijske-ga sklada bodo dana za nadalj-njo izpopolnitev strojnih odse-kov. Zadruge posknšajo čim bolj kompletirati že obstogečo mehanizacijo, kot na primer traktorjem naibavitl razne pri-ključke in podobno. Vzporedno tudd izpopolnjujejo strojno služ-bo tafco, da v okviru zadruge ustanavljajo več strojnih odse-kov. zato da bd bili stroji bliza prodzvajalcu, gradijo strojne lope, jjzpopoiljujejo kader stroj-nikov, uvajajo red pri izvajanju oslug ter njihovem zaračunava-nju. Umestno pa bd bilo. da bi se instrumen<tii, ki veljajo za to področje, prilagodili karak-terju kmetidske mehandzacije tako, da bi se vsd stroškl pre-rafruaavali na dejanski učinek strojev. Še vedno nd dovolj za-interesiranosfci pri Slanih za po-služevaiije zadružne mehaniza-cije, tn sicer aajveč zaradj pre-visokih cen uslug. Zato tudi v preteikleim letu strojni odsekj pogosto iakazujejo izgube.
lavesticije za razne vrste dejavnosti
V  tem letu  imajo  mncge  za-druge v programu ureditev zbi-ralnic   mleka,   gradnjo   sušilnio in   manjših   predelovalnic  sadja in zelenjave ter drugih obratov. Tudii  za   investicije   na   zadruž« nih   posestvih,   plemenilnih   po-stajah,  drevesnicah,  trsnicah  in tako  dalje  bodo   dcxleljena   po-trebna  sredstva.  Težje  bo  tam, kjer  šc   ai   dograjen     zadružni. dom, kajti dograditev teh zahte-va precej  sredsev. Ver.dar je v zadrugah   močna   težnja,   cia   sl čixnipr€j   nredijo svoj   gospodar-ski  center.   kajti  precej   zadrug še posluje v privatnih ali nepri— mernih proslorih, kar :vaa festo za     posledico     tudi     negativen vpliv lastn:kov    teh    prostorov, raznih   bivših   trgovcev   in   po-dobno na politiko zadruge. Tudi potrebe    po    različnih    strojlh, napravah,   kme'Jijskl:h   ot>jek:ih so  velike  in  niso dovolj  lastn* sredstva  ter krediti. Zato se  j« že precej zadrug abroilo na svo-je  člane,  da  bi  ti prispevai:   k izgradnji  ali   nabavi tistih pro-izvodndh sredstev. ki so v konst razvoja kmetijstva in predvsara članom samim. To toiciativo bo potrebno še bolj razSrfU.
Delo na pospeševanja kmetijstva
V   zadrugah  že aktfvno  d?li>-Je nad 20.000 raznih kmetijskill