List 34.
Rastlinam škodljive živali.
Rastlinam so mnoge živali škodljive, velike in majhne, domače in divje: svinje, kure, tiči, zajci, črvi, mravlje, gosenice, uši, bolhe, polži, kobilice itd,
Ce so njive v takem kraji, da veči živali lahko do njih pridejo, treba je skrbeti za ograjo, najboljše za živo mejo, gosto in nizko, trnjevo ali drugo, da vsaj veči živali do rastlin ne pridejo. Gosto mejo naredimo, ako vsajeni les izprva spomladi skozi dve ali tri leta prirezujemo in tako nizko držimo, da se razraste, in se vejice druga v drugo zapletejo.
Tičem je teže njivo in žito, postavimo proso, ubraniti. Postavijo se jim strašila, da se vsaj nekaj časa boje; včasi se pa odpode. Nekoliko pa se jim more tudi privoščiti, saj tudi hočejo živeti in življenja veseli biti, in tolikanj bolj, ker so nam sicer zato koristni, kajti veliko mrčesev pokončajo, kteri bi nam še veči škodo delali.
Mravlje se odpravijo, če se mravljišča poiščejo in pokončajo, z vrelo vodo najhitreje in najbolj.
Črve in gosenice pa je že teže ugonobiti. Veliko gosenic in črvov se zatare, če metulje lovimo in zataremo. Ravno tako, če zalego po perji in drevji poiščemo in pokončamo; Če črve v zemlji pri oranji in kopanji pomorimo; posebno če kebre lovimo in jih prav veliko zataremo, ki ne le sami veliko škodujejo, ampak tudi črve zaležejo, da nam rastline spodjedajo. Nekteri olje zoper gosenice svetujejo, pa ne premislijo, da olje ni le gosenicam in takim mrčesom, ampak tudi vsem rastlinam hud strup. — Z apnom ali pepelom rastline, mlado zelje, repo itd. poštupati, včasi gosenice pomori. Drugi svetujejo s trpentinom sem ter tje vejice po njivi namazati; ker trpentinovega močnega in hudega duha gosenice ne morejo prenašati, zato beže. Včasi pa tudi vse to nič ne pomaga, in ni še znano, kaj da bi vselej pomagalo. Včasi je že toliko gosenic bilo, da so vse, kar je bilo za-nje, pojedle, predno so dozorele, in po tem glada poginile, predno so zalego naredile, in bil je potlej dolgo časa mir pred njimi. Človeška modrost tukaj še malo zmore.
Tiči, kteri od tacih živali živ6, še zmiraj več opravijo, kakor mi. Toraj je nespametno take tiče preganjati ali loviti, ampak boljše je, jih privajati in jim mir dati, postavimo, senicam, brglezom, žolnam, srakoperjem in tudi cel6 vrabcem, ki kebre in gosenice jed6. Koliko
------    270   ------
muh bi več bilo, če bi jih lastovke in srakoperji jn drugi tički, ki večidel le od njih žive, ne polovili. Ce tedaj vrane ali kavke za brazdo hodijo, nikar jih ne podimo, če morebiti včasi tudi po kakošno koruzno zrno posežejo, pa vendar še raji debelega črva, ki bi nam utegnil veliko škodovati, pozobljejo. Ravno tako žive tudi postovke in več druzih tičev od črvov. Nespametno bi bilo preganjati jih, ki malo ali pa nič hudega ne store. Le take tiče, kteri samo zrnje jedo, če se ti ljubi, lovi in jej. Bodimo pametni pri tičih, in podučimo se popred:  ali  so nam koristni ali škodljivi!
Zoper uši, bolhe, polže, kobilice se je tudi težko vojskovati. Uši včasih apno pokončd. Bolhe tudi apno, pepel ali saje. Ce bi 14 dni po setvi sopet še ravno tisto, postavimo, zelje, sejali, šle bi bolhe na mlajši rastlinke, une bi pa med tem odrastle, da bi jih bolhe potlej več ne jedle. Uši se drže na spodnji strani peresa, postavimo, na želji. Potreti jih, je najgotoviše. Nikar ne išči druzih pomočkov, ki vsi ti dosti ne zdajo! Gotovo pa pomaga, če tudi kakošne groše velja, da jih obirati in pokončati damo — pa pridno in več časa zaporedoma.
Polži,  ki včasi že jeseni  rež  do   čistega  končajo, se s poštupanim apnom najgotoviše zatarejo.
Kobilice naše bolj po travnikih kakor na polji žive, in zelo veliko škode ne delajo. Ce bi pa celi oblaki kobilic iz jutrove dežele prišli, kakor je že včasi bilo, bi, kamor bi sedle, naglo vse zgrizle, da bi tla gola ostala. Veliko ljudi z vejami, ognjem in dimom bi jih morebiti pregnali, da bi se, kaj pa da, spet drugej vsedle.
Krti, krtice itd. se love in končajo. Ker pa krti veliko mrčesov v zemlji pojedo, umni kmetovalci trdijo in priporočajo: ne pokončavati krtov! Krt je take natore, da se ne dotakne nobene korenine pod zemljo, tedaj nam od te strani cel6 nobene škode ne stori. Koristen pa nam je zato, ker podzemeljske mrčese žre, in ker s tem, da krtine dela, zemljo rahlja, spodnjo mrtvico na dan meče, da se zraka in vlage napije in tako rodovitna postane. Z ozirom na tak velik dobiček bi tedaj kmetovalec še le imel krte si rediti, ne jih pa pokončavati, ker tisto nadlego, da krtine delajo, lahko z grablami poravnamo v svoj gotov dobiček. Le edino takrat, če so poleti na senožetih krtine koscu na poti, smelo bi se reči, da so nam nadloga, — ali to se jim sme že prizanesti za druge dobrote, ki nam jih store.