GOSPODINJA IN MATI
LETO 1942-XX
28. MAJA
ŠT. 22
UZQOJ/I
Kdaj naj dete sedi, stoji in hodi
Zdravniki priporočajo, naj dete prosto sedi šele tedaj, kadar samo sede. Pri naravno hranjenih dojenčkih ee to zgodi prej kakor pa pri tistih, ki so umetno hranjeni.
V četrtem meescu dete sedi naslonjeno na blazino aLi pa v materinem naročju. V sedmem aLi oemem mesecu pa ee mišice toliko utrdijo, da more dete proeto eedeti. Dete se začne že zgodaj dvigati, a ker eo mišice še preslabotne, ostane vse le pri poskusih. V osmem ali devetem mesecu pa postanejo nožice dovolj močne, da morejo vzdržati težo telesa. Tedaj se začne otrok z materino pomočjo dvigati na postelji in sam kobacati po tleh. Kmalu bo tudi shodil. Dokler ee plazi -po vseh štirih, naj bodo tla pod njim pre-grnjena e snažno rjuho, da ne pride do kakega zastrupljenja ali infekcije. Kmalu bo otrok z materino pomočjo naredil prve korake. To se bo zgodilo, ko bo otrok etar približno eno leto. V začetku je boja negotova, a kmalu začne stopati bolj gotovo in varno. Nekateri otroci začnejo hoditi že v desetem mesecu, drugi pa šele v štirinajstem ali petnajstem. Mati naj se nikar ne vznemirja, če njen otročiček ne začne tako kmalu hoditi in naj nikar ne poskuša tega pospešiti, ker bi malemu le škodovala. Ko pride čas, bo že sam začel hoditi. Le če bi še do dvajsetega meseca ne shodil, tedaj je prav, da ga pokaže zdravniku.
Ali je otrok sam kriv?
Kolikokrat se starši pritožujejo nad svojimi otroci, češ da jih ne ubogajo in ne spoštujejo, da eo hinaveki in da imajo še nešteto drugih napak. Zelo verjetno pa se malokdo izmed njih vpraša, v koliko je tega tudi sam kriv.
Ko se mladina odloča za razne poklice, se mora zanje tudi temeljito pripraviti. Za nekatere je treba celo več Let priprave. Ko pa ee mladi ljudje odločajo za zakon, pa niti ne pomislijo na to, da bodo v zaikonu postali vzgojitelji otrok in da je za ta poklic, ki je brez dvoma mnogo važnejši od vseh ostalih, treba tudi priprave. Ali je torej čudno, če starši ne znajo vzgajati evojih otrok, ko se pa tega niso naučili?
Koliko napak naredita oče in mati vsak dan! Te napake pa se prej ali slej maščujejo. Lahko bi za to navedli nešteto zgledov, saj jih moremo opazovati dao na dan.
So družine, kjer je mati policaj in rabelj. Otroci trepetajo pred njo in iščejo zaslombe pri očetu. Ali je kaj čudnega, če ee bodo otroci oddaljili od matere in jo celo sovražili? Drugod pa spet vsi trepetajo pred očetom. Ko je oče doma, ei nihče ne upa glasno spregovoriti ali se celo zasmejati.
&e huje je, kjer se oče in mati ne strinjata, kjer mati daje potuho, ko se oče jezi, ali pa obratno. Tako nesoglasje, kakor tudi prevelika enostranska ali tudi obojestranska strogost moreta roditi le mržnjo in sovraštvo, hinavščino in laž.
Kako se mati jezi, če zaloti otroka, da ee ji je zlagal! Ali pa pomisli kdaj, da je najbrž sama dala otroku prvi povod za to. Ce so starši preveč strogi, si bo otrok pač z lažio pomagal, da se izogne kazni. Kolikokrat slisi celo prvo laž iz materinih U6t. Ali se ne bo ob prvi priliki tudi sam zlagal?
Starši mnogokrat zvračajo krivdo zaradi pokvarjenosti svojih otrok na družbo, češ da so se otroci pokvarili izven doma. Res je, da slaba družba posebno na mlade ljudi pogubno vpliva. Kljub temu pa si upam trditi, da se otrok, ki je imel dobro vzgojo v družini, nikdar ne bo popolnoma zgubil in da bo ee-me, ki eta ga zasejala ljubeča mati in skrben oče, prej aLi slej zopet vzklilo.
Nasveti za dom
Lesen ikaf ali (eber ee poleti kmalu osuši in se lahko tudi sesuje. Zato ga pbpari z vrelo vodo, nato pa ga takoj napolni z mrzlo vodo.
Jajca najdeš na skrivnih gnezdih, če uja-meš kokoš, ki nosi jajca na skrivnem prostoru in če otiplješ pri njej jajce, jo natri na zadnjem delu črevesa nekoliko e soljo. Takoj bo tekla na skrivno gnezdo, kamor ji eledi.
Star (asopisni papir nam lahko služi kot izvrstno kurivo. Poliješ ga z vodo in tako pustiš ves dan. Nato ga ožmeš in narediš iz niega kakor jabolko debele krogle. Posuši jih in dajaj med kurivo. Gorijo počasi in dajejo velik žax.
0053535353535353532323484853485348532348232323532353
0223235323482353482353484823485301532353532323534823
Svinjereja
Zradimo si pujska!
V današnjih razmerah si bo vsak, kdor ima količkaj možnosti, kupil pujska, ga skušal zrediti, da bi si za zimo preskrbel tako potrebne zabele in malo svinjskega mesa.
Toda takoj v začetku naletimo na težave. Pujski so tako dragi. Tudi jih je sploh težko dobiti, vsaj dobrih. Mnogi bi želeli, da se tudi mladim pujekom določijo cene, kakor drugim stvarem. Toda iz mnogih zelo tehtnih razlogov določitev cen mladim pujskom v praksi ni mogoča, vsaj ne priporočljiva. Zato se bo pač cena ravnala po starem pravilu, to je po ponudbi in po povpraševanju. Seveda ne bo gospodarsko kupovati tako drage mlade pujske in jih rediti za »Prevode, toda za eebe, za svojo lastno prehrano, se bo to v današnjih razmerah tudi izplačalo. Zato je samo želeti in priporočati, da si vsak, kdor ima le nekaj možnosti, redi pujska za sebe.
Druga težava, na katero danes naletimo, je vprašanje krme, predvsem pa tečne, to je beljakovinaste krme. Ni zrnja, ni otrobov in drugih tečnih krmil, oziroma ne dovolj za vse, kako naj pa potem zredimo pujska. Najboljša krma za mlade odstavljene pujske je pač posneto mleko in zdrobljen oves in deloma tudi ječmen ter paša. Koruza in njeni izdelki za mlade pujske niso priporočljivi, ker prehitro zamastijo mladega pujska, ki potem ne raste več tako, kot bi želeli. Najtežja doba pri vzreji pujskov, je doba nekaj tednov po odstavitvi. Takrat moramo najbolj paziti, da pujska ne zamorimo in da ne nastopi tako imenovana avitaminoza (shiranje). Da bi lahko dali mlademu pujsku v tej prvi
dobi potreben priboljšek, si bomo, če treba, sami nekaj pritrgali. Vzrok za obolenje na avitaminozi je siromašna krma na beljakovinah in vitaminih, zato bomo poskrbeli, da bomo dali mladim pujskom tako krmo, ki je bogata vitaminov in beljakovin.
Tu hočem predvsem opozoriti na mlado lucerno in domato mlado deteljico, katero naši ljudje še vse premalo znajo ceniti. Mlada lucerna ima v sebi toliko redilnih snovi, tudi beljakovin, in sveža tudi vitaminov, kakor nobena druga rastlina. Ima procentualno celo več beljakovin kot pšenični otrobi. Res je tudi, da svinje ne morejo izrabiti vseh redilnih snovi, ki jih ima v sebi lucerna in tudi ne toliko, kolikor jih lahko prebavi goveji želodec, vendar jo tudi prašiči, kakor je praksa že pokazala, prav dobro izrabijo. Po-kladati jo moramo pač mlado, ko še preveč ne oleseni in vedno svežo, ne kuhano, da ne uničimo vitaminov in da ne napravimo s kuhanjem beljakovin še težje prebavljivih. Tudi za zimo si jo preskrbimo. Pravočasno si jo posušimo, tako da ne bo odpadlo listje in jo shranimo v vreče za zimsko krmljenje. Pred krmljenjem jo po možnosti dobro zdrobimo, ali vsaj drobno zrežimo. Kuhati ali pariti je sploh ni potrebno, oziroma je še bolje, ako jo pokladamo v surovem stanju. V nekaterih deželah imajo za zdrobitev lucerne že posebne stroje, ki jo zmeljejo skoraj kar v moko in jo potem prodajajo kot tečno krmo.
Zato poskusite še vi e to novotarijo in videli boste, da ne boste grešili. O drugi krmi, ki bi prišla v poštev še za svinje, se bomo pa drugič pomenili. — J. 0.
Domači v?rt
Špargljev hroil je po vnanjosti zelo podoben pikapolonici. Je rdeč in ima na kril.ih dvanajst črnih pik. na vsaki polovici šest. Pikapolonica ima tudi rdeča krila, a vsega skupaj sedem pik. Zelo se razlikujeta po tem, ker je pikapolonica koristna — uničuje namreč listne ušice — dočim špargljev hrošč razjeda liste, pa tudi kožo špargljeve rastline. Od rožnika do kimovca zalega jajčeca v stebla rastlin. Izlegle ličinke povzročajo znatno škodo v špargljevih nasadih. Špargljevega hrošča uničujemo mehanično tako, da ga zmečkamo, oziroma da špargljeva stebla po-režemo in eežgemo, ko so orumenela.
Rabarbara ta mesec požene v cvet, ki ga odlomimo ter ga porabimo v kuhinji kot nadomestek evetače. Cvet rabarbare nima nadaljnjega pomena, ker je ne razmnožujemo s semenom, marveč ž delitvijo. Po deževju, ko je zemlja dobro namočena, jo zalijmo z gnoinioo.
Če imamo na vrtu grmičasto sadje, kot so
n. pr. maline, kosmulja, ribez itd., tudi temu zalijmo po deževju s tekočim gnojem. Kjer je greznico lahko odpirati, tam je tekoč gnoj takoj pri roki. V nasprotnem primeru pa si napravimo tekoče gnojilo tako, da namočimo v primerno poeodo kurji, konjski, goveji ali •јз;т109 T5J9IT5 ed 'm eSaj aj 'fouS nraçaui ud To večkrat premešamo in po potrebi zalivamo rastlinam. Sadno grmičevje je nastavilo plodove in prav zdaj potrebuje obilo hrane za njih tvorbo.
. Kaj pa naš cvetlični vrl? Res je, da smo posadili čim več koristnih »rožic« — zelja, solate in podobnega — vendar nam je ravno v teh resnih časih potrebno tudi kaj lepega. In kaj je lepše, kot lepa. pisano cvetoča gredica! Spomladansko cvetje se osipa, zato ga pridno nadomeščajmo s poletnim cvetjem. Odčvetela stebla je treba odrezati, da s svojo rjavino ne kaze celotne podobe rastline. Trajnice ali perene so se močno razrastle. Postale so pregoste, zato jih delimo in presa-
jamo. Če tega ne storimo, se rado zgodi, da sredina postane rjava, ker zrak nima do listov dovolj dostopa. Zdaj zasajamo begonije, pelargcmije, -ranilije, salvije, petunije, lobe-lije, ageratum, nageljne in še mnoge druge poletne cvetlice, ki smo jih sami vzgojili iz бетепа v zaboj čku, aLi pa jih kupimo na trgu ali pri vrtnarju. Zapomnimo si pa, da cvetje učinkuje e svojo barvo le v večji množini ene vrste in barve skupaj zasajeno. Nikakor ni lepo cvetne barve »trgati«, to ee pravi zasaditi par sadik to- pa zopet par sadik drugo-barvnega cvetja v vrsti, če rastlin zelo dobro ne poznamo in ne vemo, ali bo vee ob istem
času v cvetju ali ne. Za tako sajenje je potrebno poznanje rastlin in prostora — je pa tudi zadeva okusa. Posamič ali po par skupaj zasadimo velikolietne in velikocvetne rastline, n. pr. dalije, kane, potonke, horten-zije itd.
Še tako izbrano zasajen cvetlični vrt pa izgubi dosti lepote, če eo pota vsa plevelna — zato s plevelom povsod stran.
Na vrtnicah poganjajo vodeni ali divji poganjki, ki jih moramo sproti odstranjevati, da po nepotrebnem ne rabijo hrane. Preskrbimo si tobačnega izvlečka, e katerim bomo škropili proti listnim ušem.
P6RUTNINA
Piščanci doraščajo
Po dovršenem četrtem tednu že lahko razlikujemo petelinčke od bodočih jarčic. Zaradi pomanjkanja žitnega zrnja jih bo treba letos čimprej odstraniti. Kdor ima dobrega in preizkušenega enoletnega petelina, naj ga obdrži še za prihodnje leto. Seveda velja to le za tiste perutninarje, ki redijo več kokoši in uporabljajo valilna jajca za nasad. Kdor pa redi le manjše število kokoši, se mu nikakor ne splača rediti petelina. S tem prihrani dosti zrnja za kokoši-nesnice. Da bi pa dandanes redili peteLina zaradi lepšega, bi bilo skrajno negospodarsko in zato nespametno. Zastarelo je namreč naziranje, da kokoši brez vodnika manj neeejo. Prav nasprotno je resnica. Neenoet kokoši je celo večja tam, kjer kokoši neprestano ne vznemirja vroč petelin. Večkrat tudi vidimo zlasti na kmečkih dvoriščih po več petelinov. In vendar zadostuje en petelin za 20—25 kokoši lahke pasme, n. pr. bele leghornske ali pa za 15—20 štajerskih kokoši. Čemu bi tedaj hranili skozi vse leto več petelinov, ko vendar jemljemo valilna jajca le od odbranih najboljših nesnic, ki jih zato zgodaj spomladi ločimo od ostalih ter z njimi sestavimo posebno plemensko družino, ki ji nato pridružimo prvovrstnega plemenjaka. Vso našo skrb posvetimo rajši zdaj bodočim jarčicam, da se bodo čim lepše razvijale in dozorele do jeseni, ko nam bodo začele pridno nesti.
Dokler vodi piščeta koklja, ee nam ni treba za piščance dosti brigati. Ko pa piščance koklja zapusti, moramo osirotelim živalcam, ki so naenkrat prepuščene eame sebi in zato izpostavljene mnogim nevšečnostim, posvečati večjo skrb. Včasih zapusti koklja piščance že po 4 tednih, včasih jih pa vodi celo 10 tednov in tudi več Ker pa celo 10 tednov «tara piščeta še niso povsem samostojna, lahko v razvoju zaostanejo, zlasti če kokošje-rejec zanje premalo skrbi. Zato ne smemo zamuditi pravega trenutka, ko potrebuje naraščaj še prav posebne nege. Živali ne emejo
takrat pogrešati tiste hrane, ki jo zlasti naraščaj nujno potrebuje. Dokler je vodila piščance koklja na prosto pašo, so našli dovolj beljakovinaste hrane v mladem in sočnem zelenju ter v živalski prehrani, kakor polžih, črvih, glistah itd. Prav ta beljakovinasti dodatek, ki so ga našla piščeta v naravi, je pripomogel, da so se lepo razvijala. Nenadna sprememba v prehrani pa vpliva na naraščaj skrajno neugodno. Ako tedaj hočemo, da živali ne zaostanejo v razvoju, moramo preskrbeti, da jim z rednim krmljenjem in pravilno mešanico različne hrane nadomestimo vse ono, česar morda zdaj ne dobe več v tolikšni meri. Ker potrebuje doraščajoča mladina vedno več hrane, skrbimo, da jo bo tudi dobila, sicer zaostane v rasti. Za mladi naraščaj je najboljša krma komaj dobra. Odrasle piščance prenehamo krmiti z drobnim zrnjem in zdrobom, ki jih zdaj ne nasiti dovolj. Skrbimo tudi za čim večjo spremembo v prehrani Zamešajmo jim mehko hrano z zre-zano zelenjavo (regratom, mlado deteljo). Tudi ne krmimo naraščaja skupno z odraslimi kokošmi, ki odrivajo mladino od korita, da ne dobi dovolj hrane. Krmilne posode naj bodo dovolj velike, da morejo vse živali istočasno jesti iz njih. Pred vsakim krmljenjem z zamešano hrano je treba koritca temeljito osnažiti m vse ostanke mehke hrane prej odstraniti. To pa zaradi tega, ker se poleti mehko zamešana hrana kaj kmalu skisa in pokvari. Skieana hrana pa živalim eilno škodi. Perutnina mora imeti tudi vedno na razpolago evežo pitno vodo. Komaj jih zjutraj spustimo iz kurnika, že hite k vodi, da se napijejo. Večkrat emo tudi že poudarjali, da je posneto mleko, sveže ali pa kislo, za odraščajočo mladino najprimernejša pijača. Kdor le more, naj nudi živalim mleko ali pa vsaj z mlekom zamešano mehko krmo. Tudi moramo poskrbeti naraščaju primerno pre-nočevališče. Nikakor ne kaže imeti piščancev skupno z odraslimi kurami v skupnem kurniku. kjer se potem ponoči gnetejo v kakšnem kotu v majhnem in tesnem prostoru.
\ Bodočim jarčicam moramo odkazati najboljši prostor, in eicer posebej. V skupni kurnik jih bomo spustili šele, ko bodo vsaj 4 mesece stare. Umni perutninar napravi za dorašča-joče piščance poeeben prenosljiv hlevček, katerega odnese zjutraj z mladino vred na pašo. V takšnem hlevčku živali tudi prenočujejo. KdOr pa redi kokoši v ograjenem prostoru, naj skrbi, da dobi perutnina v tem času čim več zelenjave, ki jo pa mora prej seveda na drobno eeeekijati, oziroma zrezati. Lahko jo tudi pomeša med mehko krmo. V poletnih mesecih odstranimo v kurniku steklena okna in jih nadomestimo z okvirji in žično mrežo. Paziti pa moramo, da ni v kurniku prepiha. Ker se poleti mrčes, ki napada perutnino, silno razmnoži, pazimo na snago v kurniku. Vee odpadlo kokošje perje je treba odstraniti in sežgaiti; grede, na katerih kokoši prenočujejo, pa vsaj enkrat na teden temeljito očistiti ter oprati z vrelo vodo, posušiti in nato namazati s petrolejem, ki uničuje razne kokošje pršice in uši.
Naše postelje
Star pregovor pravi: >Kakor si boš postlal, tako boš spal.c Čeprav ima ta rek navadno drugačen pomen, velja prav tako lahko za prave postelje. Ker skoraj polovico življenja prespimo, ni docela vseeno, kako in kje ga prespimo.Dobra postelja je za trudnega človeka najboljši počitek, a za bolnega malone zdravilo. Pomniti je treba: V neurejeni in pretrdi postelji se premalo odpočijemo, v jpre-mehki se pomehkužimo in polenimo. Vedno pa je še boljša pretrda ko premehka. Predpogoj za dobro spanje je pa seveda tudi ta, da stoji postelja v najsvetlejši in najbolj zračni sobi našega stanovanja. Če pa imamo le eno sobo, pa vsaj v najbolj svetlem kotu sobe.
Prava postelja ima tri sestavine: 1. posteljnak, 2. posteljni vložki, 3. pokrivala.
Nevesta, ki na. novo kupuje in šiva balo, mora računati za vsako posteljo tole: posteljnak z mrežo, eno žimnico, eno spodnjo, dve zgornji blazini, najmanj štiri rjuhe in dve odeji, od katerih ie ena lahko pernica, ter vrhnje pokrivalo za posteljo.
1. Posteljnak je lahko lesen ali kovinast. Prvi je toplejši in prijetnejši za oko, drugi se lažje očisti in mu ne škoduje ne vroča voda, ne milo in krtača. Predvsem naj bo posteljnak preprosto zgrajen, brez vseh mogočih nastavkov in izrezkov, ki ne prispevajo toliko k lepoti kakor k nabiranju prahu, ki ga le težko odstranimo. Če je lesen, je lahko iz najcenejšega lesa in vendar lep, če je okusne oblike in lepo pološčen s temnejšo ali svetlejšo barvo, ki se prilega pohištvu
v sobi. Vsak posteljnak mora biti od tal toliko dvignjen, da Jahko izpod njega Dolg naj bo toliko, da se^udi večja ose-vsak dan pometemo prah in očistimo tla. ba lahko popolnoma iztegne v njem, in širok toliko, da se ni bati, da pade iz postelje, če se ponoči preobrača v spanju, torej nekako 1.90 m krat 0.90 m. V posteljnak devljemo žičnato mrežo, ki naj bo dovolj močna in prožna. Deske so pretrde in priporočljive samo tam, kjer imajo še dvojne žimnice. Da nam mreža ne rjavi, naj bo iz boljše žice, moramo io pa tudi od časa do časa namazati s kakšnim oljem pred rjo. Dvojno široki posteljnaki, v enem kosu del ani, niso praktični. V času bolezni je boljše, če ima vsak svojo posteljo, kt se da prebaviti v drug kot, da ne moti zdravega.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Naša kuhinja
Krompirjeva solata z gorčico. Krompir skuham v oblicah. Kuhan krompir olupim in še gorkega zrežem na tanke rezine. Posebej mešam žličico gorčice z žlico olja in z nekaj žlicami kisa. To zmes stresem na krompir in dobro zmešam ter postavim kot solato na mizo k
firaženemu rižu. Na krompir narežem ahko tudi precej čebule. S pridatkom gorčice privarčujem olje, ker ima gorčica nekaj maščobe.
Por na goveji juhi. Osnažen, opran in na drobne rezance zrezan por zalijem z juho. Potem olupim, operem en debel krompir, ga zrežem na rezance in dodam k poru. Ko juha dobro prevre, pristavim toliko pesti zbranega in zbrišanega ri-ža, kolikor oseb imam na kosilu. Riž kuham še pol ure, nakar ga dam na mizo.
Krompir namesto mila. Krompir skuhaš napol, tako da v roki ne razpade in z njim drgneš perilo kakor z milom. Krompir naredi perilo bolj belo kot milo. Zelo primeren je za pranje svilenih tkanin, ki so barvane s slabimi barvili, kajti krompir ne razje ne tkanine ne barve.^
Fižolova voda za pranje svilenega in finega volnenega blaga. — Pol kilograma belega fižola skuhaj v Štirih litrih vode, ki pa je ne smeš soliti. — Fižol odcediš in osoliš ter porabiš kakor koli. —' Vodo, v kateri se je kuhal fižol, pa postavi na hladen prostor, da postane mlačna. Vanjo namoči stvari, ki jih hočeš oprati in jih nekaj ča«a stiskaj z obema rokama; Nato pa jih še nekajkrat splakni v čisti mlačni vodi, stisni, da odteče voda in zlikaj narobe. S tako vodo se dado oprati tudi madeži od črnila in rdečega vina, če niso prestari.