Glavni odbor UJU pri prosvetnem ministru. potrebo, da se popravijo krivice storjenc s premeseanji, za katere večina premeščene* ga učiteljblva ne nosi nikake krivde. Redukcija nadzornikov. Po"'daija tudi škodo, ki jo povzroči pouku redukcija šolskih nadzornikov. To se občut' posebno v Sloveniji, kjer je šti= vilo nadzcrnikov znižano na minimum, a jc teren za nadziranje šol težak in obširen. Odgovor ministra. G. minister je odgovoril na izvajanj.i predsedmka UJU: Da — čeravno je mišljenje, ua bi bilo potrebno izvršiti v pro* jektu zakora gotove korekture in dopolnit; ve, vendar ni hotel tega začeti, ker bi mu vzelo preveč časa in ne bi mogel projcki^ pravočasno predložiti narodni skupščini. On ga jc osvojil v celoti, kakor ga je prejel od svojcga prednika, a ob priliki njegovcga pretresa v skupščini, bo radevolje upošteval tudi želje učiteljstva in sprejel njih opazke. Kar se tiče učiteljskih premeščanj po» vdarja, da jih on ne vrši, temveč se izva-ja sedaj samo to, kar je bilo predvideno, da se izvrši. Ta premeščanja pa so se moj rala izviš;ti. Razlogov je veliko, a najvedji so oni, da to diktirajo nacionalni in državni interesi. Potrebno je imeti na teh mestih učiteljstvo, ki obvlada čisti književni jezik, a tega do sedaj ni bilo posebno v Južni Srbiji. Vprašanje šolskih nadzornikov je rešc* no s finančnim zakonom in to se mora iz; vršiti. G. ministcr tega ne more popraviti, ker tako zahtcva finančno stanje naše dr* žave. 120 nadzornikov mora nadzorovati vse šole v državi in s tem se mora računati. Razume težkoče, ki bodo nastale, ampak predrugačiti tega ni mogoče. Druge prosvetne težkoče v državi. G. minister jc govoril dalje o veliki ne« pismenosti našega naroda in konstatira, da pade krivda radi tega tudi na učiteljstvo. Mnogo razredov se zapira radi nezadost* nega števila otrok, čeravno je šolski obisk obvezen za otrokc obojcga spola, kar po^ menja, da se ne uporabljajo vsa srcdstva, ki bi roditeljc primorala, da bi pošiljali otrokc v šolo. Ob priliki razprave o šol» skem zakonu v narodni skupščini bo po= svečal temu posebno pažnjo. Od prosvet^ nega proračuna odpadeta dve tretjini na nas rodne šolc, pa je pravilno, da se število nes pismenih kolikor mogoče skrči. Radi tcga naglaša potrebo, da se proti učiteljem, ki ne zapopadcjo svojc visoke dolžnosti, po= stopa odločno in vsako malomarnost ka^ znuje. 15% pri 32 službenih letih. Vprašan od predsednika o 15% po končanih 32 službenih lctih, je g. minister odgovoril: »Jaz sem Vam obljubil svojo to= zadevno pomoč, ali kaj se hoče, propadel sem v finančnem odboru.« Zadeva Učiteljskega konvikta v Zagrebu. G. Josip Škavid, predsednik poverjeni* štva Zagreb je razložil stanje Učiteljskega konvikta v Zagrebu in škodo, ki jo ima uči* teljstvo radi tcga, kcr je v konviktu nasta* njena šumarska fakulteta. Učiteljstvo ne more razpolagati s svojo imovino, dasi ima država zadosti drugih lokalov na razpolago, kamor bi lahko namestili to fakulteto, a te^ ga ne naredi, zato prosi g. ministra za po« voljno rešitev tozadevne vloge, ki se na* haja že v prosvetnem ministrstvu. Istočas^ no omenja neobhodno potrebo, da sc izvr« šijo reparacije z ozirom na storjcne krivice s premeščanjem učiteljstva, ki s svojim de= lom tega ni zaslužilo. G. minister je sprejel ta navodila na znanje in dodal: »Je mnogo stvari, ki sem jih pustil kakor sem jih dobil. Potrudil se bom rešiti vse kar bo treba.« V ntdeljo, dne 13. t. m. je bil sprejet od prosvetnega ministra ves Glavni odbor UJU. Za&on o narodnih šolah. PredseJnik UJU g. Petrovid je omc* nil projekt zakona o narodnih šolah, ki ga je g. minister predložil narodni skupščini in je isi')časno povdaril, da učiteljstvo želj- no pričakuje zakon, ki naj izvede edin* stvo pouka v vsej državi. Premeščanja. Dotukz.il se je tudi učiteljskih preme* ščanj — posebno onih v Južni Srbiji in na; prosil, ntj se ta prestavljanja ustavijo, kcr škodujejo ne lc učiteljstvu, ampak tudi šo!i in njenim interesom. Ravnotako je naglasil