Šišenska Trnuljčica
Verjemite ali ne, tudi v šiški smo imeli svojo Trnuljčico. No, saj poznate zgodbi-co o tisti zaspanki, ki jo je iz trnja rešil srčni prine na belem konju... Konec do ber, vse dobro, so zapeli svatje in veselju ni bilo konca ne kraja ...
Tudi v Šiški je bilo veselo, ko smo po dolgih letih spanja in trnja — pardon, plevela — obudili sosesko Staro cerkev. Da, to je tista naša Trnuljčica. Rekli pa so ji tudi drugače: zakleta soseska, iz-jemna soseska, zaplankani arboretum, ne-srečna zabloda, spomenik neučinkovitosti in še kako. Skratka, prostor ob stari cerk-vici je postal legendaren primer, kako se da z malo truda narediti veliko izgubo...
Vsa dolga leta trdnega spanja se je o Slari cerkvi veliko govorilo. Teklo je čr-nilo, žolčile so se razprave, bilo je tudi ne-kaj zmerjanja in podtikanj. Tu in tam je zaradi nestrpnostHn ogorčenja zašel v to točo kritik in obtoževanj tudi kdo, ki bi mu v normalnih okoliščinah stopili ob bok ter mu pritrdili, pa smo ga sedaj urno posadili na oder očitkov, brž ko smo za-slutili, da se utegne predolgo spanje ome-njenega zazidalnega načrta še zavleči. No, priznajmo, da bi na marsikaj v tej muč-ni štoriji morda drugače zrli, če bi se ne mešale štrene ravno v času, ko je izguba začela načenjati četrto milijardo dinarjev in ko je bilo vsem jasno, da je treba trnje (pardon, plevel) nemudoma posekati...
Sicer pa, občinska skupščina je ugodila tudi zahtevam stanovalcev Tržne 6 in 8 — z nekaj dodatnimi sklepi, ki jih je dodala veličastno zvenečemu stavku: predlog od-loga o sprejetju načrta za območje zazi-dalnega načrta otoka Stara cerkev je spre-jet. To, z nekaj besedami povedano, po-meni, da bodo v okviru novega zazidal-nega načrta ŠS 4/2 Na jami urbanisti opredelili tudi problem stavb ob Tržni ulici (sprememba namembnosti ogrože-nih prostorov, zamenjava stanovanj, nape-ljava vročevoda, preureditev okenskih od-prtin itd.), kar se ujema z glavnimi točka-mi v zahtevah ogroženih stanovalcev.
Trnuljčico smo torej obudili. Trnja ni več (plevel je sicer še ostal, toda le do začetka del), čeprav nam v tem trenutku niti ni jasno, kdo je pravzaprav v tej zgod-bici princ na belem konju in kdo hudob-na vila... Toda to niti ni važno. Glavno je, da je konec dober...
Z. Š.