INTERVJU TEDEN MOBILNOSTI SPORT Igralec Marko Mandić str. 26-27 Ponekod še vedno brez Ukrajinski denar v NK Celje lokalnega javnega prevoza str 17 * str. 12-13 St. 38 / Leto 71 / Celje, 22. september 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Nov studio za rojstni dan Radia Celje Radio Celje je v ponedeljek dopolnil 62 let neprekinjenega oddajanja. »Čeprav po letih sodi med najstarejše radijske postaje v Sloveniji, ohranja mladost in svežino ter sledi razvoju tehnike. Povsem nov studio smo opremili s sodobno digitalno opremo,« pravi urednica radia Bojana Avguštinčič. Prvič smo iz njega oddajali ta ponedeljek. Čestitke in vse najboljše, Radio Celje! str. 16 1. slovenska športna prehrana -www.athlete.si- HRUSTLJAVA l!l'nil'lliHi!l »IMilWillil llFJMl Ш/nl VELJAVHQSr KUPONA KiJ OD 1.10.2016 GOSPODARSTVO Mlekarna Celeia: leti nova sirarna čez dve str. 4 Kamini Kočevar: življenje z ognjem str. 5 NA PRAZNIČNEM OBISKU V v Občini Šentjur str. 28-31 Občini Braslovče str. 32-33 INTERSPORT CELJE 1 MERCATOR CENTER CELJE ■ OPEKARNIŠKA 9 OTVORITVENA AKCIJA ZA IZDELKE PO REDNIH CENAH ■ 20. - 25. SEPTEMBER 2016 -20 % Otvoritvena akcija velja od 20. do 25. 9. 2016 za izdelke po rednih cenah v zalogi prodajalne INTERSPORT Celje. Popust ne velja za izdelke INTERSPORT priporoča in ne velja za izdelke, katerih cene so že znižane. Popusti se ne seštevajo. Popust se obračuna pri blagajni. + NAGRADNA IGRA IN ŠE VEČ OTVORITVENIH POPUSTOV V PRENOVLJENEMINTERSPORTU! WINTERSPORT spofirr to Ttte PeoPLe 2 AKTUALNO UVODNIK Številka tri Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK »Vse dobre stvari so tri,« pravi stari rek, ki se je tretji septembrski teden ponovno potrdil. Trije pomembni dogodki so zaznamovali ta teden v naši medijski hiši. Prvi in najpomembnejši za Novi tednik je bil v soboto, ko je Tanja Žagar na Glavnem trgu v Celju med 8.500 kuponi vseh naših naročnikov izžrebala kupon Ota Božiča iz Laškega, ki je naš naročnik že vrsto let. V trajno last je prejel avtomobil Toyota Aygo. Do nagrade sta mu pomagala žena in sin, ki sta pridno pošiljala kupone z njegovim imenom. Vsi, ki smo sodelovali pri akciji Naroči in odpelji, smo, potem ko smo gospoda Ota nekoliko bolje spoznali, v en glas zatrdili: »Avto je šel v prave roke!« S to ugotovitvijo se je strinjal tudi direktor podjetja AC Fri-Mobil Zdenko Fridau, ki je z nami sodeloval pri tej akciji. Druga dva dogodka sta se zgodila v ponedeljek. Dopoldne smo zmagovalcem našega nagradnega natečaja za najboljši potopis s predstavnikom podjetja Optimist izročili nagrade, lepe potovalne kovčke. Malo pred poldnevom pa se je zgodil izjemno pomemben zgodovinski dogodek za naš Radio Celje. Na ta dan, ko smo praznovali tudi njegov 62. rojstni dan, smo začeli oddajati program iz novega studia, ki je opremljen z najsodobnejšo radijsko opremo. Olajšal je delo našim tehnikom, voditeljem programa in novinarjem. V njem se zdaj prijetneje počutijo naši gostje pred mikrofonom. Pridobili so tudi poslušalci, saj je zvok, ki ga oddajamo, odslej bolj kakovosten. In prav to je tisto, zaradi česar vse to počnemo. Brez bralcev ni časopisa in brez poslušalcev ni radia. Tega se še kako dobro zavedamo. Zato pripravljamo različne akcije, s katerimi vas skušamo pritegniti k sodelovanju. Zato vas nagrajujemo za vašo zvestobo in se veselimo Avto je šel v prave roke! Misel tedna Ko se ti sreča nasmehne, jo objemi. Pogoji naj bi bili omiljeni Lažje do varstvenega dodatka in denarnih socialnih pomoči - Zaznambe le še na vrednejših nepremičninah? z vami, ko dobite nagrado. Zato gremo v korak s časom tudi na tehničnem področju. Zavedamo se, da imamo veliko prednost pred drugimi medijskimi hišami v naši regiji. To ni zgolj žlahtna večdesetletna tradicija in nista le razpoznavni imeni, to ni zgolj zavidljivo bogato zvočno in slikovno gradivo. To ste zlasti najbolj zvesti poslušalci in bralci. Ko je gospod Oto v soboto sprejel ključe novega avtomobila, je ganjen priznal, da je frekvenca v njegovem avtu ves čas nastavljena na Radio Celje. In da je že dolga leta reden naročnik Novega tednika. Ko smo ga s sodelavci obkrožili in mu čestitali, se je odkrito razveselil, da nas je zdaj spoznal tudi »v živo«. To so trenutki, iz katerih novo energijo črpamo tudi mi, ko snujemo načrte. In teh nam ne manjka. Kot že veste, bomo za vas že v oktobru pripravili izlet Po poteh Gorskega zdravnika. Šli boste vsi tisti naročniki Novega tednika, ki boste uspeli pripeljati novega naročnika. Seveda bo šel z nami tudi on. Še vedno lahko sodelujete v našem natečaju za najlepše balkonsko cvetje. Zmagovalci bodo prejeli nagrado, ki jo podarja Vrtnarstvo Žolnir iz Celja. O številki tri je minulo srečno soboto za novopečenega lastnika modrega lepotca na koncu koncerta zapela tudi Tanja Žagar. Tam smo bili v to magično število s pesmijo in plesom povezani naši bralci in poslušalci, sodelavci naše medijske hiše in nastopajoči. Najlepša številka tri. Napovedane so nekatere spremembe na področju varstvenega dodatka in denarnih socialnih pomoči socialno šibkim občanom. Zaradi zaznamb na nepremičninah upravičencev so se temu dodatku in pomočem nekateri občani odpovedali, zato živijo v revščini. Gre predvsem za starejše občane. Po novem predlogu naj bi bile obremenjene le še nepremičnine upravičencev, ki so vredne več kot 120 tisoč evrov. Upravičenci morajo v takšni nepremičnini stalno prebivati. Na območju celjskega centra za socialno delo, ki pokriva tudi občine Dobrna, Štore in Vojnik, je trenutno na nepremičninah 306 takšnih vknjižb. V teh štirih občinah je prejelo prejšnji mesec varstveni dodatek vsega skupaj 444 upravičencev in mesečno denarno socialno pomoč 2.591 upravičencev (posamezni upravičenec je lahko celotna družina). Kot je opozorila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, je podatek o rasti stopnje revščine med starejšimi zaskrbljujoč. »Kljub temu da povprečna stopnja tveganja revščine - lahko rečemo hvala bogu - pada, se to pri starejših ne pozna. Zanje je ta razkorak še večji,« je pojasnila predlog ministrstva za spremembo zakonodaje, ki se tiče zaznamkov na nepremičninah upravičencev. Zaradi zaskrbljujočih podatkov o revščini med najstarejšimi občani je ukrepanje tudi dolžnost omenjenega ministrstva. To Trenutno ima v celotni državi zaznambe na svojih nepremičninah, od 10 tisoč prejemnikov varstvenega dodatka, kar ena četrtina. Od 55 tisoč prejemnikov denarne socialne pomoči ima zaznambe na premoženju 6.600 upravičencev. bo tako vladi in državnemu zboru predlagalo spremembo zakonodaje. Javna obravnava o predlogu se bo začela predvidoma v tem tednu. Zaznambe povečale revščino Za prejemnike varstvenih dodatkov in denarnih socialnih pomoči so bile zaznambe na vseh njihovih nepremičninah uvedene leta 2012. Pred tem je bilo ugotavljanje upravičenosti do prejemanja varstvenega dodatka in denarnih pomoči v pristojnosti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po prenosu pristojnosti na centre za socialno delo se je lahko z vzpostavitvijo novega informacijskega sistema premoženje in prihranke upravičencev ugotovilo veliko lažje. Številni starejši upravičenci so se zbali zaznamkov na svojih nepremičninah, na katere so močno čustveno navezani. Tudi takšni, ki so brez otrok in drugih bližnjih sorodnikov, ra-čunajočih na dediščino. Zato so se varstvenemu dodatku in denarnim pomočem odpove- dali ter tako tvegali revščino. Namesto 46 tisoč nekdanjih prejemnikov je varstveni dodatek po uvedbi zaznamkov prejemalo le še deset tisoč upravičencev. Po strokovni oceni ministrstva se je zato varstvenemu dodatku odpovedalo 13 tisoč upravičencev. Socialni državi revščina šibkejšega dela njenega prebivalstva seveda ni ravno v ponos. Star dolg bo treba plačati In kako naj bi več prejemnikov varstvenega dodatka in denarnih socialnih pomoči vplivalo na višino državnega proračuna? Ministrstvo omenja, da določen vpliv zagotovo bo, vendar je mogoče računati na oživljanje gospodarstva in rast zaposlenosti. Sprememba zakonodaje bo zelo verjetno sprejeta, saj gre za določilo koalicijske pogodbe in posledično za obvezo vladnih strank. In kaj naj bi veljalo za tiste, ki varstveni dodatek in denarne socialne pomoči že prejemajo ter imajo zato zaznamke na svojih nepremičninah? »Z ministrstvom za pravosodje se usklajujemo, da bi obstoječe zaznambe umaknili,« je povedala ministrica. Tako naj bi lastniki po umiku zaznamb na primer svoje velike nepremičnine lažje zamenjali za manjše. Vsi lastniki, ki na svojem premoženju zaznambe že imajo, naj bi dolg za nazaj morali poravnati. Dolgovi bodo kljub umiku zaznamb torej ostali v veljavi. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Z leve: prvonagrajenec Tomaž Majcen, direktorica NT-RC Anica Šrot Aužner, lastnik Optimista Iztok Šeško in tretje-nagrajenka Marjana Kovačič novi tednik radio celje ČETRTEK 1 1 PETEK 1 20 21 *__✓—' (С^9 — 4— I SOBOTA I 1 NEDELJA 1 22 \±/ 22 ^_i c г rs N_л. -----1 (Thomas Fuller) S prtljago n S kovčki nagradili pisce potopisov poletne akcije V uredništvu smo opravili še zadnje dejanje poletne akcije Navdušite nas s potopisom, in sicer smo razdelili nagrade. Lastnik celjskega podjetja Optimist Iztok Šeško, ki podpira akcijo že vsa leta, je tudi tokrat razveselil zmagovalce z lepimi in s kakovostnimi kovčki. Podelil jih je skupaj z direktorico naše medijske hiše Anico Šrot Aužner. Prvo nagrado in velik kovček je tokrat osvojil Laščan Tomaž Majcen, ki je opisal zanimive prigode s tri tisoč kilometrov dolgega kolesarskega potepanja ob Donavi. Letos podobnih podvigov ni imel, saj zbira denar za večji potovalni projekt, ki ga bo izpeljal v prihodnosti. Kam se bo namenil, nam ni izdal. »Cilj je potovati, kam, pa se sproti odločiš,« je pojasnil in razložil, da so ga potovanja »zastrupila« že pred leti, ko je z družino v lastni organizaciji prepotoval Evropo, velik del Severne in nekaj Srednje Amerike ter majhen del Afrike. Zadnja leta potuje sam. »S kolesom je fino, lahko se ustavljaš in se pogovarjaš z ljudmi, kar je najboljši del potovanj. Sploh če je to ob kakšni dobri hrani in vrčku lokalnega piva.« Nov kovček bo s Tomažem januarja potoval v Ameriko, kjer živi ena od njegovih dveh hčera. AKTUALNO 3 Izzivi in pasti pametnih mest Mestna občina Celje pripravljena na tehnološko prihodnost Zasnova pametnih mest in skupnosti je zamišljena predvsem kot oblika učinkovitega upravljanja, zagotavljanja kakovostnih storitev in življenjskih pogojev za prebivalce, in sicer s sodobnimi informacijskimi tehnologijami. A te imajo ob prednostih tudi pasti. V Mestni občini Celje in ostalih članicah Skupnosti občine Slovenije se zavedajo izziva razvoja pametnih mest, čeprav uresničevanje v praksi spremlja še veliko vprašanj in dilem, tudi glede financiranja takšnih futurističnih projektov. To smo lahko slišali na strokovnem posvetu Priložnosti in izzivi pametnih mest in skupnosti, ki so ga v okviru tradicionalnega srečanja občin na letošnjem Mosu pripravili MOC, Skupnost občin Slovenije in Celjski sejem. Kot je v uvodu razmišljal celjski župan Bojan Šrot, so se občine in mesta v minulem desetletju ukvarjali predvsem z razvojem komunalne in prometne infrastrukture, urejanjem mestnih, vaških in trških jeder ter drugimi gradbenimi projekti, pri čemer obsežnih investicij ne bi zmogli brez izdatne pomoči evropskega denarja. Izzivi sodobnega časa Pred občinami in mesti so novi izzivi, kot so staranje prebivalstva, beg možganov, zmanjšanje podjetniške aktivnosti v mestnih jedrih, soočanje z ostrejšo mednarodno konkurenco in uporaba t. i. disruptivnih tehnologij, kar pomeni zagotavljanje učinkovitih storitev na nov način, z novimi tehnološkimi rešitvami. »Ustrezne rešitve in odgovori na te izzive, ki zagotavljajo visoko kakovost življenja, ugodno okolje za vlagatelje in inovacije, učinkovita in okolju prijazna mesta ter vključenost občanov v odločanje, so zajeti v zasnovi pametnih mest. A ta ne prinašajo samo prednosti, marveč tudi pasti,« je poudaril Šrot. Pri tem je izpostavil tudi nekaj osebnih izkušenj ob lanskem obisku svetovne konference o pametnih mestih v Barceloni, ki je s svojimi visoko razvitimi informacijskimi rešitvami ena najbolj naprednih pametnih prestolnic. Veliki brat na delu »Ko kamere na javni razsvetljavi štejejo promet in obdelujejo druge koristne podatke, lahko opravljajo tudi nadzor. Zagotavljanje varovanja zasebnosti je tako pomemben izziv ob priložnostih, ki jih prina- šajo pametna mesta na področju zaposlovanja. So namreč lahko motiv za visoko izobražene kadre, da svojo karierno priložnost poiščejo doma,« je še poudaril Šrot. Mestna občina Celje po besedah župana sledi ideji pametnih mest že od leta 2008, in sicer s Servisom 48, ki občanom omogoča sodelovanje pri ureditvi mesta in opozarjanje na nepravilnosti, prav tako s spletno stranjo, ki ponuja celovito obveščenost o dogajanju v občini. Prihodnji načrti in projekti MOC v duhu pametnega mesta vključujejo pripravo informacijskih tabel s kažipotom, ki bodo občanom olajšale iskanje grobov, in spletnega portala z aktualnimi prostorskimi dokumenti, s podatki o parkiriščih, poslovnimi prostori v lasti občine, z nadgradnjo brezžičnega omrežja ... Podpredsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Ivan Žagar je poudaril, da je zaenkrat prednost Slovenije, da večina prebivalstva še vedno ne živi v mestih, kot je to praksa v večini razvitega sveta, trend urbanizacije pa je vedno bolj silovit. »To primerjalno prednost je treba ohraniti, hkrati pa sodobne informacijske storitve zagotoviti vsem, tako ruralnim območjem kot mestom,« je poudaril nekdanji minister za lokalno samoupravo in župan Slovenske Bistrice. Nejc Brezovar, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, je poudaril, da uveljavljanja rešitev pametnih mest ne bo brez partnerstva države in lokalne skupnosti in da so te rešitve tudi del nove strategije lokalne samouprave do leta 2020. Pametna mesta neizogibna, a kako jih financirati? V razpravi smo med drugim lahko slišali, da pametna mesta lahko na dolgi rok prinašajo večjo učinkovitost in prihranke, čeprav se to zaenkrat zdi še precej oddaljeno. Za pripravo projektov je nujno tudi ustrezno financiranje, pri čemer kot partner lahko sodeluje tudi SID banka z razvojno-spodbujevalnimi programi za financiranje občin, ki so ugodnejši od pogojev komercialnih bank. Pri tem je celjski župan Bojan Šrot ponovno opozoril, da evropski razpisi dve leti po nastopu nove finančne perspektive še vedno zamujajo, prvi letošnji razpis s področja pametne specializacije pa občin ne obravnava kot prejemnic denarja. ROBERT GORJANC Grafika platforma pametnega mesta e bo težav Drugonagrajeni Peter Zupanc s Polzele je sicer zaljubljen v Kitajsko, kjer živi že vrsto let, tokratni njegov potopis pa je opisoval dogodke ob obisku Londona. Srednje velik kovček ga bo čakal, da spet pride na obisk v domače kraje. Podjetje Optimist iz Celja nudi v svoji trgovini v Planetu Tuš in na spletu bogato izbiro usnjene konfekcije in galanterije. Poseben poudarek daje potovalnemu programu. Med drugim ponuja izdelke ene od vodilnih znamk Osprey in vse potovalne dodatke svetovne znamka Go travel. »Materiali in barve se spreminjajo,« pravi lastnik Iztok Šeško, ki pravi, da še vedno najbolje prodajajo kovčke v modri in srebrno sivi barvi, a tudi kakšne malo drugačne, da jih takoj opazimo v množici drugih. Zadnje čase so zelo priljubljene torbe, ki jih lahko nosimo tudi kot nahrbtnik. Marjana Kovačič iz Celja je tretjo nagrado - majhen kovček, primeren tudi, da ga vzame s seboj v letalo - osvojila za zapis Rally Monte Carlo (po štajersko). V njem je zabeležila pot čez alpske gorske prelaze proti Provansi. Njena velika potovalna ljubezen sta še vedno Francija in vrsta tamkajšnjih krajev, ki jih še želi videti. Svoj nov kovček bo za božič vzela s seboj na Tenerife, kjer živi njena hči in kjer je ostal njegov »veliki brat« - lanska prva nagrada potopisne akcije. TC, foto: SHERPA Za mladimi do doma tudi starejši Nepremičnine Celje objavile razpis za pet najemnih stanovanj »Glede na demografske trende so starejši prebivalci osrednja skupina, ki ji bo treba zagotoviti več primernih stanovanj za kakovostno bivanje v tretjem življenjskem obdobju,« je prepričan Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje. Pilotski projekt ponudbe stanovanj za to ciljno skupino je zatorej logična poteza občinske družbe, ki uresničuje stanovanjsko politiko v celjski občini in skrbi predvsem za zagotavljanje najemnih stanovanj na trgu. Javni razpis za dodelitev petih najemnih stanovanj za starejše osebe, na spletni strani Nepremičnin Celje je objavljen od ponedeljka, sledi lanskemu razpisu za mlade in mlade družine, s čimer občinska družba nadaljuje načrtno zagotavljanje stanovanj za različne ciljne skupine. Stanovanja že zagotovljena Družba v okviru razpisa, ki bo odprt do 19. oktobra, ponuja za starejše namenska stanovanja različnih velikosti, in sicer za eno Za razpisom stanovanj za starejše občane po besedah Primoža Brvarja, direktorja Nepremičnin Celje, tudi testirajo potrebe po teh stanovanjih v MOC. do dve osebi, na območju Lave in Hudinje. Izbranim najemnikom bodo oddana za nedoločen čas. Stanovanja so že zagotovljena in bodo vseljiva po končanem razpisu, predvidoma bi to bilo mogoče že v novembru. Kot je še povedal Brvar, stanovanja sicer niso povsem prilagojena starejšim osebam tako kot oskrbovana stanovanja. Pri izbiri ponujenih stanovanj je bilo pomembno, da je v večstanovanjski stavbi dvigalo, da so hodniki v stanovanjih dovolj široki za gibanje in da so stanovanja opremljena s kabinami za tuširanje in ne z navadnimi kadmi. Cena med neprofitnim in tržnim stanovanjem Najemnina bo nekoliko višja kot pri neprofitnih stanovanjih in hkrati nižja od tržnih najemnin, vsekakor pa bo v cenovnem razredu stanovanj, ki jih oddaja nepremičninski sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja. »Na primer za stanovanje, veliko 37 kvadratnih metrov, bo znašala najemnina 210 evrov in za 30 kvadratnih metrov 179 evrov. V najemnino bo že vštet strošek upravljanja, zavarovanja, investicijskih vlaganj, najemnik bo moral sicer plačati še obratovalne stroške,« je konkreten izračun predstavil Brvar. Razpis določa tudi ocenjevalne kriterije, na podlagi katerih bodo prosilcem prednostno podeljena stanovanja. »Sodelujejo lahko osebe, starejše od šestdeset let, katerih zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje, prednost pri dodelitvi pa bodo imeli upokojenci, ki so občani Mestne občine Celje, pri čemer bomo upoštevali tudi obstoječe stanovanjske razmere, uvrščenost na prednostno listo oskrbovanih stanovanj in družbeno aktivnost prosilcev v društvih in zavodih,« je povedala Darja Pavlina, vodja službe za stanovanjske zadeve in premoženje v Nepremičninah Celje. Odziv nepredvidljiv Po oceni Primoža Brvarja je težko napovedati odziv starejših občanov, saj gre pri tej ciljni skupini za prvi tovrsten razpis, z njim družba tudi testira potrebe po teh stanovanjih na trgu. Na razpis stanovanj za mlade se je na primer prijavilo več kot osemdeset prosilcev, kar je preseglo pričakovanja Nepremičnin Celje. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO Čez dve leti nova sirarna Mlekarna Celeia napoveduje večji odkup mleka - Z izvozom ustvari že skoraj tretjino prihodkov V Mlekarni Celeia, ki jo že sedemnajst let vodi Marjan Jakob, so namenu predali dve pomembni naložbi, skupaj vredni 2,8 milijona evrov. Kupili so nov stroj za polnjenje jogurta v plastenke in zgradili skladišče za repromaterial. Do leta 2018 bi radi postavili še novo sirarno, zaradi katere bi lahko letni odkup mleka povečali na 120 milijonov litrov. Ker gre za zelo veliko naložbo, njena ocenjena vrednost znaša dvanajst milijonov evrov, v mlekarni računajo na pomoč države in na denar iz evropskih skladov. Zaradi nove polnilne linije za 20 odstotkov povečali pre-bodo v mlekarni lahko na leto delavo mleka v fermentirane izdelke. To pomeni, da bodo lahko doma predelali tudi od 3 do 5 milijonov litrov mleka, ki ga morajo zdaj prodajati kot tako imenovano rinfuzo za ceno, ki je nižja od odkupne, zato imajo s tem mlekom čisto izgubo. »Naš cilji je jasen - v prihodnje želimo v Arji vasi predelati prav vse mleko, ki ga odkupimo. Letos načrtu- jemo odkup malo več kot sto milijonov litrov. Ker gre za mleko nadpovprečne kakovosti, upamo, da bo kmalu začel veljati zaščitni znak Izbrana kakovost - Slovenija. Tako v mlekarni kot naši pridelovalci mleka izpolnjujemo že vse pogoje, ki jih ta znak zahteva, zato pričakujem, da bomo prvi v Sloveniji, ki bomo svoje Z novo polnilno linijo za plastenke bo mlekarna za 20 odstotkov povečala proizvodnjo jogurtov. Mlekarna Celeia v številkah: - trenutno zaposluje 204 ljudi - mleko odkupuje pri 1.200 pridelovalcih v Savinjski regiji in na Koroškem - letos pričakuje 60 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje - izvoz v devet držav ji prinese 30 odstotkov prihodkov - tri četrtine prihodkov ustvari s prodajo blagovne znamke Zelene doline, četrtino s trgovskimi znamkami - 17 kmetijskih zadrug ima v lasti 74 odstotkov podjetja izdelke lahko označili s tem certifikatom,« pravi Marjan Jakob. Zaščitni znak vsekakor pomeni veliko priložnost za proizvajalce in potrošnike, še poudarja Jakob. Ob poplavi tujih mlečnih izdelkov sumljive kakovosti bodo namreč potrošniki vedeli, da kupujejo dobro domače mleko. Mlekarna ima za svojo blagovno znamko Zelene doline že štiri leta tudi certifikat za izdelke brez gensko spremenjenih organizmov. Izvoz v Italijo raste Mlekarna Celeia, ki je danes druga največja mlekarna v Sloveniji in največja v slovenski lasti, je v sedemnajstih letih podvojila odkup mleka. Preko zadrug, ki so njene večinske lastnice, odkupuje mleko od pridelovalcev na Celjskem, Kozjanskem, Koroškem in v Šaleški dolini. Med drugim na leto napolni 60 milijonov lončkov jogurta in naredi 5.500 ton poltrdih sirov. Največ izdelkov še vedno proda doma, čeprav delež izvoza iz leto v leto raste in z njim ustvarja že 30 odstotkov prihodka. Mlekarna trenutno izvaža na devet tujih trgov. Letos ji je uspelo prodreti na Švedsko, v teh dneh so prišla prva naročila iz Avstrije, prodajati je začela tudi v Švici in Nemčiji. Vedno bolj uspešna je na italijanskem trgu, na katerega izvaža že več kot 60 svojih izdelkov. »Na Švedskem nam je uspelo prodreti v trgovsko verigo, ki ima 800 prodajnih mest, kar je dvakrat toliko, kot jih ima Mercator. Še vedno se trudimo na hrvaškem trgu, kjer je prodaja po zamenjavi distributerja končno začela rasti, naš zelo pomemben tuji trg je tudi Bosna in Hercegovina. Prav izvozu v to državo se moramo zahvaliti, da prodajamo tudi v zahodnoevropske države. Domačini v teh državah sicer ne kupujejo naših izdelkov, kupujejo pa jih tisti, ki so prišli z območja bivše Jugoslavije,« pravi Jakob. Tudi izdelki iz senenega mleka V Arji vasi bi radi v petih letih odkup in predelavo slovenskega mleka povečali na 120 milijonov litrov, že prej pa zgradili novo sirarno. Zdaj naredijo 5.500 ton poltrdih sirov na leto, kar je največ od vseh mlekarn. V novi sirarni, ki bi jo radi zgradili v dveh letih, bodo proizvodnjo sirov še povečali. »Zdaj v sire predelamo približno 150 tisoč litrov mleka na dan, v novi sirarni bi ga 220 tisoč litrov. Tudi zato pričakujemo, da nas bosta ministrstvi za kmetijstvo in gospodarstvo podprli, saj sami ne bomo zmogli tako velike naložbe,« pravi direktor mlekarne in napoveduje, da bodo v novi sirarni izdelovali tudi bolj posebne sire, ki jih zdaj Slovenija večinoma uvaža. Direktor mlekarne Marjan Jakob pričakuje, da bo država podprla gradnjo nove sirarne. »Naš recept za uspeh so večji odkup in predelava mleka ter prodaja izdelkov z višjo ceno,« še dodaja Jakob. Potem ko je mlekarna letos dala na trg linijo mlečnih izdelkov brez laktoze, novo nišo vidi v predelavi tako imenovanega senenega mleka. Gre za mleko krav, ki so krmljene s senom ali pašo, ne pa s silažo. »V Avstriji je seneno mleko zelo cenjeno, predelujejo ga tudi v sire, ki dosegajo višjo ceno. Prepričan sem, da lahko uspe tudi nam in bomo lahko najmanj deset odstotkov sira prodali po višjih cenah,« napoveduje Jakob. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Regijski turizem se predstavlja Arabcem Vladna gospodarska delegacija, ki jo vodi minister Zdrav-ko Počivalšek, se ta teden mudi na obisku v Združenih arabskih emiratih. V delegaciji so predstavniki več kot petdesetih slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, energetiko, notranjo opremo, s prehrambno dejavnostjo in turizmom. Namen obiska je predstaviti investitorjem, kakšne so v Sloveniji možnosti za vlaganja na področju infrastrukture, energetike in turizma. Predstavniki vlade bodo podpisali tudi pismo o nameri za udeležbo naše države na svetovni razstavi Expo 2020, ki bo v Dubaju. V gospodarski delegaciji je največ predstavnikov turističnih podjetij. Z območja celjske regije Združenim arabskim emiratom svojo ponudbo predstavljajo laška Thermana, zdravilišče v Rimskih Toplicah, Terme Olimia ter hotel Sava in Medical center iz Rogaške Slatine. Poslovne in investicijske konference, ki bo v Dubaju danes, se bodo udeležili tudi žalski Mikropis in Celjske mesnine. JI RRA prosi za poravnavo Po propadu Tehnopolisa je tik pred stečajem tudi Regionalna razvojna agencija. Gre za še eno celjsko ustanovo, ki naj bi nudila organizacijsko in finančno podporo razvojnemu zagonu Savinjske regije. Direktor RRA Peter Puhan je sodišče sicer zaprosil za uvedbo postopka poenostavljene prisilne poravnave, vendar je zelo malo verjetnosti, da bo poravnava tudi uspela. RRA je bila ustanovljena kot razvoja agencija, vendar je ta status leta 2010 izgubila in od takrat deluje kot družba z omejeno odgovornostjo. Zaradi finančne prepletenosti s Tehnopolisom in poroštva, ki mu ga je dala, ima tudi sama že nekaj časa velike težave. Zaradi poroštva je CM Celje v stečaju že leta 2014 vložil izvršbo v višini 713 tisoč evrov in od takrat ima RRA blokiran transakcijski račun. Dolguje tudi finančni upravi in nekaterim drugim manjšim upnikom, celoten dolg pa znaša 966 tisoč evrov. Čeprav znesek ni visok, ga RRA, ki je v večinski lasti družbe Valji Group, Abanke in Emo-Orodjarne, ne more poravnati. Lani ni imela prav nobenih prihodkov, letošnji pa znašajo 50 tisoč evrov. V RRA svojim upnikom predlagajo desetodstotno poplačilo terjatev, in sicer štiri leta po pravnomočnem končanju poenostavljene prisilne poravnave. JI Malo zanimanja za Garant Stečajni upravitelj polzelskega Garanta Tomaž Kos se je odločil, da tovarniškega kompleksa ne bo več prodajal kot celoto, ampak po posameznih delih, saj so bile vse tri dosedanje dražbe neuspešne. Kot kaže, tudi prva prodaja po delih še ne bo »prinesla« novih lastnikov. Tovarniški kompleks Garanta je velik skoraj šest hektarjev, od tega je za štiri hektarje pokritih hal in proizvodnih prostorov. Tomaž Kos večino objektov že nekaj časa oddaja v najem in prav zaradi zanimanja nekaterih najemnikov, ki bi te prostore radi kupili, se je odločil za prodajo po delih. Namesto dražbe je izbral zavezujoče zbiranje ponudb. Rok za oddajo ponudb je že potekel. Prispela je le ena, in sicer za enega od manjših delov kompleksa. Kos pravi, da bo počakal še nekaj dni, če bo morda prispela še kakšna ponudba. Stečajni upravitelj najboljšega kupca išče za šest posameznih enot, med katerimi ima najvišjo izhodiščno ceno, ki znaša 1,5 milijona evrov, skoraj 30 tisoč kvadratnih metrov velik proizvodni del. JI GOSPODARSTVO 5 V Življenje z ognjem Podjetje, ki v domove prinaša toploto in toplino - V Šempetru odprli največji salon kaminov v Sloveniji Kamini Kočevar so družinsko podjetje, ki je svojo pot začelo leta 1970, ko je oče Jože Kočevar izdelal svoj prvi kamin. Z ognjem živijo vsi družinski člani že tako rekoč od nekdaj, saj je mama Dragica vse do devetdesetih let vodila svečarstvo, po povezovanju z največjimi evropskimi dobavitelji pa so se specializirali izključno za področje kaminov. Leta 2008 sta vodenje podjetja prevzela hči Doris Turk in sin Damjan Kočevar. Ko je Jože Kočevar leta 1970 sestavil prvi kamin, verjetno ni slutil, da bo prav ta dejavnost nekoč zaposlovala skoraj vso družino. Podjetje je z leti zmerno raslo. Uspešno je premagalo številne družbeno-politične in gospodarske viharje. Danes se lahko družina Kočevar pohvali z največjim in najmodernejšim salonom kaminov v Sloveniji. Najprestižnejši proizvajalci na evropskem tržišču pa so ji zaupali ek-skluzivno zastopstvo. Pred dnevi je podjetje Kamini Kočevar v Šempetru odprlo največji salon kaminov v Sloveniji, ki je plod njegovega 35-letnega delovanja. Na več kot 350 kvadratnih metrih je na ogled več kot 30 eksponatov. V salonu lahko obiskovalci dobijo strokovne nasvete in možnost, da začutijo prijetno bivanje ob toplem kaminu, saj je v večini mogoče zakuriti. Poleg strokovnih nasvetov in znanja, ki je rezultat dolgoletnih izkušenj na področju kaminov in ogrevalne tehnike, so njihov prepoznavni znak tudi mladostne, sodobne oblike in kaminske rešitve, primerne za pasivne in niz-koenergijske stavbe. Poleg lastnih kaminskih rešitev v salonu ekskluzivno razstavljajo izdelke nekaterih največjih svetovnih proizvajalcev kaminov in specializiranih pečar-skih izdelkov. Posebej veseli so, da vsi njihovi izdelki izpolnjujejo najnovejše standarde za izpuste prašnih delcev, kar bo lastnikom zagotavljalo brezskrbno uporabo kaminov tudi v prihodnje, ko naj bi se zakonodaja na tem področju še zaostrila. Podjetje, ki zapo- sluje štirinajst ljudi, je že pred časom ponudbo razširilo na Obalo. Svoj salon ima namreč v Kopru. Glede na to, da trenutno največ posla sklenejo v okolici Ljubljane, v podjetju že snujejo načrte o novem salonu. Zmes mladostne inovativnosti in izkušene tradicionalnosti Podjetje sta zakonca Koče-var, takrat kot popoldansko obrt, ustanovila leta 1981. Leto kasneje je Jože v domači delavnici začel izdelovati lastno linijo odrtih kaminskih vložkov. Prvi večji preobrat se je v podjetju zgodil po osamosvojitvi, ko so se odprli trgi in je zacvetelo mednarodno so- delovanje. Leta 1992 je podjetje na celjskem sejmu prvič predstavilo novo generacijo zaprtih kaminov in kot prvi na slovenskem trgu ponudilo kamine s steklom. Pred desetimi leti je »motor« podjetja, ustanovitelj Jože, poslovanje predal otrokoma, Doris in Damjanu. »Oče še vedno skoraj vsak dan pride v salon, veliko pomaga in svetuje, a svojega mišljenja in pogleda na vodenje nikakor ne vsiljuje,« pravi Damjan Kočevar, direktor, ki skrbi predvsem za tehnične podrobnosti. »Pogosto ga kar sama poprosiva za nasvet, predvsem pred pomembnejšimi odločitvami rada slišiva njegovo mnenje,« doda prokuristka podjetja Doris Turk. Kot poudarjata mlada podjetnika, ki sta uspešno nasledila in nadaljujeta delo staršev, dajejo dobrim medsebojnim odnosom prednost pred dobičkom. Prav to je kljub poslovnim odnosom ohranilo tudi pristne družinske vezi, pravi Doris. »Kljub tradiciji smo mladostno podjetje, saj verjamemo v aktivno življenje ne glede na starost in leta. Mlado-stnost vnašamo tudi v svoje izdelke. Če nas je oče naučil stabilnega, trajnostnega poslovanja, nas je mama naučila prilagodljivosti in iskanja rešitev, ki so dolgoročno najboljše za vse.« LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA »Kamini Kočevar smo družinsko podjetje, ki ga vodi že druga generacija Kočevar-jevih. Stopamo po stopinjah svojih staršev in podjetje gradimo z namero, da ga bodo nasledili tudi naši otroci. Verjamemo, da so dobri družinski odnosi temelj za posameznikove uspehe, zato v domovih svojih naročnikov ustvarjamo prostore, kjer se dobro počuti vsa družina. Svoje delo opravljamo z veseljem in v domove svojih kupcev poleg toplote prinašamo tudi toplino in življenjsko vedrino,« je ob slavnostnem odprtju dejal direktor Damjan Kočevar. Postati želijo bolj prepoznavni v Evropi Mestna občina Celje je v sodelovanju z lokalnima gospodarsko in obrtno-podjetniško zbornico, Razvojno agencijo Savinjske regije ter družbama Celjski sejem in Kovintrade v času Mosa pripravila prvi mednarodni poslovni forum. Po napovedih župana Bojana Šrota bo forum postal tradicionalen, vsako leto ga bodo pripravili v času jesenskega sejma. »Želimo spodbuditi sodelovanje in povezovanje med podjetji, predvsem pa Evropi pokazati, kakšne priložnosti za naložbe nudimo v Celju,« pravi Šrot. Prvega foruma se je udeležilo približno 70 predstavnikov podjetij, gospodarskih združenj in lokalnih oblasti iz mest na območju Alpe-Jadran in jugovzhodne Evrope, s katerimi Celje že dlje časa sodeluje. Gre za območje z več kot 120 milijoni prebivalcev, ki je že del skupnega evropskega trga ali pa se mu približuje. Kot je dejal žu- pan Šrot, je mesto s to regijo že doslej dobro sodelovalo, vendar premalo na gospodarskem področju. Celjska lokalna oblast želi, da bi mesto in tudi celotna celjska regija na področju gospodarstva in še zlasti turizma postala v Evropi bolj prepoznavna. »Nikoli ne bomo Davos, lahko pa postanemo mesto, ki bo most med jugovzhodno in zahodno Evropo. Želimo, da bi se v Celju odslej srečevali podjetniki, izmenjevali izkušnje in se dogovarjali o možnostih sodelovanja pri mednarodnih projektih ter o skupnih nastopih na tretjih trgih,« o ciljih mednarodnega poslovnega foruma pravi predsednik mestnega odbora za gospodarstvo Miloš Rovšnik. Vse to bo po njegovem mnenju spodbudilo gospodarsko rast Celja, ki bo morda nekoč spet zasedlo takšno mesto v Evropi, kot ga je nekoč v zgodovino že imelo. JI Obisk sejma raste Družba Celjski sejem pravkar končani 49. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti ocenjujejo kot uspešen. V šestih dneh so našteli več obiskovalcev kot lani. Ponudbo več kot 1.500 razstavljavcev iz 35 držav si je ogledalo 124.785 obiskovalcev, kar je dva odstotka več kot leto prej. Mos si je po mnenju več kot 85 odstotkov obiskovalcev prislužil najvišjo oceno. Tudi več kot 83 odstotkov razstavljavcev je svoj nastop na sejmu ocenilo kot uspešen ali zelo uspešen. Več politikov Da je uspešen, je sejem ocenil tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Izpostavil je predvsem številne in dobro organizirane obsejemske dogodke, kjer so se poleg poslovnih stkale tudi prijateljske vezi. Po Mehovih besedah se je sejma udeležilo veliko več politikov, kot je bilo to v navadi v preteklih letih. Ulica obrti Že tretje leto zapored so se lahko obiskovalci sprehodili po Ulici obrti, ki je bila namenjena promociji obrtništva in obrtniških poklicev med mladimi. »Prvo leto, ko smo začeli, smo gostili 400 učencev, lani 600, letos jih je bilo 800, za prihodnje leto ciljamo na tisoč,« je o obisku povedal Mitja Kuronovski, odgovoren za poklicno in strokovno izobraževanje pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Obrtniki bodo delali za športnike Obrtna zbornica Slovenije in Smučarska zveza Slovenije sta podpisali pismo o nameri, ki prinaša priložnosti novih poslovnih sodelovanj in s tem povezavo športa ter gospodarstva. Peter Prevc je poudaril, da se uspehi začnejo graditi že pri desetih letih in takrat mladi športniki potrebujejo veliko finančne podpore. In prav s sodelovanjem domačih obrtnikov naj bi zagotovili podporo tudi za razvoj mladih športnikov. »Podpis prinaša podporo slovenskim športnikom, kar bo krepilo ugled obeh zvez,« je dejal direktor Smučarske zveze Slovenije Jožko Križan. Priznanja za najboljše Podeljena so bila sejemska priznanja za najbolj kakovostne in inovativne izdelke ter storitve oziroma celovite sejemske predstavitve razstavljavcev. Komisija Celjskega sejma je podelila po tri zlata, srebrna, bronasta in posebna priznanja, med nagrajenci je tudi laško podjetje Inoxvrbo-všek. Celjska občina je izbrala štiri nagrajence, od tega tri iz Celja - Roberta Šketa, ki je dobil tudi bronasti ceh OZS, ter podjetji Liviplant in Minis. Med nagrajenci OZS je tudi družba Termo-tehnika. Celjski sejem je podelil priznanja tudi trem Mosovim podjetnim talentom, ki so na razpisu prejeli najvišje število točk komisije. Na sejmišču bo mogoče čutiti prihodnost Prihodnje leto bo celjsko sejmišče obogatila nova sejemska prireditev, povezana z digitalnimi tehnologijami - Feel the future. Gre za sejem inovativnih digitalnih rešitev, ki bo nekakšna nadgradnja nekdanjega sejma računalništva in ki bo informacijsko tehnologijo poskušal približati čim širšemu krogu udeležencev. Na sejmu se bo mogoče seznaniti s tehnološkimi rešitvami in z informacijskimi koncepti pametnih mest, skupnosti, zgradb in domov, krožnega gospodarstva, trajnostnega turizma in pridelave hrane, tovarn prihodnosti, zdravja, medicine in drugih področij. LEA KOMERIČKI, ROBERT GORJANC, foto: SHERPA 6 IZ NAŠIH KRAJEV Pot na svoje prava odločitev Dvajsetletnica celjskih javnih podjetij CELJE - Javna podjetja Simbio, Vodovod-kanaliza-cija in Energetika Celje letos praznujejo dvajsetletnico delovanja. Jubilej, ki so ga med drugim obeležila tudi z ureditvijo in zasaditvijo krožišč na vzhodnem in zahodnem avtocestnem priključku v Celju, so skupno predstavila na letošnjem Mosu. Pri tem so izpostavila tudi dosežke na področju varovanja okolja. »Odločitev, da iz nekdanje združene komunale nastanejo tri nova javna podjetja, se je leta 1996 izkazala za dobro,« je tudi v imenu Mestne občine Celje povedal pooblaščenec župana Marko Zidanšek, si- cer tudi direktor podjetja Sim-bio. Ob tem je poudaril, da je zdaj ločeno zbranih 53 odstotkov odpadkov, le 15 odstotkov pa je na koncu odloženih. Direktor podjetja Energetika Aleksander Mirt je poudaril pomen vzpostavitve učinkovitega energetskega omrežja in dejal, da bi lahko bil zrak v Celju še boljši, če bi se tako kot v devetdesetih letih nadaljevalo priključevanje stavb na plinsko omrežje. »V zadnjih letih je namreč več ogrevanja v malih kurilnih napravah na trda goriva, ki so eden glavnih povzročiteljev trdnih delcev PM v zraku,« je povedal Mirt in izrazil upanje, Odslužena elektronska oprema še lažje na odpad V zbirnem centru v Bukovžlaku je družba Zeos, ki je v Sloveniji pooblaščena za zbiranje odpadne elektronske opreme, predstavnikom dvanajstih občin celjske regije s podpisom listine simbolično predala ulične zbiralnike za uporabo na ekoloških otokih. Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio, ki je bil eden od soorganizatorjev dogodka, je tako imenovani projekt Life ocenil kot zelo dobrodošel. »V občinah, kjer Simbio opravlja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov, je približno 750 ekoloških otokov. Ker je ta projekt povezan tudi s precejšnjimi stroški, vsi ekološki otoki ne bodo mogli biti opremljeni s takšnimi zbiralniki,« je pojasnil Zidanšek. Sicer je v informacijski družbi, v kateri živimo, elektronske odpadne opreme iz leta v leto več tudi v gospodinjstvu. 1996 2016 J ( . Дјј r Skupaj ZA zeleno Celjsko Skupaj smo v občinah,kjer izvajamo svojo dejavnost, v zadnjih 20 letih dosegli bistveno izboljšanje: » kakovosti zraka, » kakovosti površinskih voda, » kakovosti oskrbe s pitno vodo. In zmanjšali obremenjevanje okolja zaradi odpadkov. VODOTOKE, POVRŠINSKA VODA • . 1 : 1996 tÄä&A 2016 koprivnica savinja «udinja vzhodna ložnica Swartinsko jezero «udinja vzhodna loInica voglajna 7' У УГ [■j m и ■ DELEŽ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV 4.990 š DOBRO KEMIJSKO STANJE KAKOVOSTNI RAZRED i. ZELO MALO OBREMENJEN, ii. ZMERNO OBREMENJEN, iii. MOČNO 0NESNAŽ PREKOMERNO ONESNAŽEN Večina vodotokov je bila leta1996 onesnažena. V Savinjo, Voglajno in Hudinjo so se namreč preko kanalizacije iztekale odpadne vode iz gospodinjstev in industrije. 2.5% 16%J DOLŽM PLINOVODNEGA OMREŽJA 1996 Leta 1996 se sicer ločeno začne zbirati papir, a vsi ostali odpadki (od nevarnih odpadkov, embalaže, bioloških odpadkov do stekla) pa se neobdelani odložijo na deponijo. Danes v Simbiu ločeno zberemo več kot polovico vseh nastalih odpadkov. Vsi odpadki se po zbiranju obdelajo. Eden pomembnih virov onesnaženosti zraka na M Celjskem so bila"hekoč mala kurišča na premog, les in naftne derivate. S širjenjem plinovodnega in toplovodnega omrežja se je onesnaženost zraka bistveno zmanjšala. V obdobju zadnjih 20 let je intenzivna plinifikacija omogočila uporabo zemeljskega plina že praktično vsem gospodinjstvom v gosteje poseljenih delih Celjskega. število 1996 odjemalcev 5000 zemeljskega puna 2016 8 ' da bo ministrstvo za okolje in prostor čim prej prejelo predpis o meritvah izpustov prahu iz malih kurilnih naprav na trda goriva. p Marko Cvikl, direktor podjetja Vodovod-kanalizacija, je izrazil veselje nad ugotovitvijo, da so v minulih dvajsetih letih obstoječ vodovodni in kanali- zacijski sistem uspeli nadgraditi do te mere, da danes v Celju zagotavljajo povsem varno oskrbo s pitno vodo: »Izgube načrpane vode so redno manjše, količine pitne vode zadostne, kakovost pitne vode je visoko nad slovenskim povprečjem, medtem ko so cene storitev pod povprečjem.« Lepša krožišča za lepši vtis o Celju Tri celjska javna podjetja, Simbio, Energetika in Vodo-vod-kanalizacija, so se odločila, da bodo svoj dvajsetletni jubilej zaznamovala tudi z lepšim videzom šestih krožišč na zahodnem in vzhodnem avtocestnem priključku. Pobudo je podprl tudi Dars, ki je lastnik krožišč, dovoljenje za ta projekt pa je izdala tudi državna direkcija za ceste. Krožišča doslej niso bila urejena, kot bi bilo primerno, in niso ponujala najlepšega vtisa obiskovalcem, ki so se z avtoceste napotili proti celjskemu mestnemu središču: »Samo pokošena trava, a še ta ne dobro, ne more biti rešitev,« je prepričan Zidanšek. Zato so v vseh treh javnih podjetjih združili moči in krožišča hortikulturno uredili, za redna vzdrževalna dela, košnjo in druga opravila pa bo v nadaljevanju skrbela Mestna občina Celje. Vrednost del, ki jih je izvedla enota Simbia Vrtnarstva, je znašala okrog 22 tisoč evrov, material v vrednosti 2 tisoč evrov pa je prispevala tudi Cinkarna Celje. ROBERT GORJANC Grafika: Simbio, VO-KA, EC Pred leti boj za vodo, zdaj za cesto Visoko v Košnici vodi do dveh domačij gozdna cesta, za katero nihče ne skrbi CELJE - Bivanje nekje visoko nad mestnim vrvežem je lahkozelo prijetno, sploh če si v pokoju in ti vsakodnevno ni treba ur dolino. Toda takšen odmik od drugih ima svojo ceno. Veliko več energije in denarja je treba vložiti v ureditev osnovnih dobrin, kot sta voda ali cesta. In ko človek zboli, ee vse uipto, kar je v mestih povsem samoumevno, naenkrat še težjedostopno. Magdm in Stanko Oprešnik sta pred tridesetimi leti kupila parcelo v hribu nad Košnico in si tam počasi postavila hiško, ki je bila najprej namenjena počitku in sprostitvi v prostem času, pred približno desetletjem pa sta se vanjo dokončno preselila. Lepo je urejena, okoli nje je obdelan vsak kos zemlje. Domačija s hišno številko Košnica 73a stoji visoko pod Homom, do Brnice je pol ure hoda, mimo hiše pelje Žerdonerjeva planinska pot. Idilično življenje, bi človek sklepal, če se ne bi do vrha pripeljal po razriti gozdni cesti, ki je po vsakem večjem deževju bolj podobna hudourniškemu koritu kot prevozni povezavi. Oprešnikova cesto uporabljata skupaj s sosedi, ki so malo nižje. Stanko Oprešnik je bolan in zato ga reševalno vozilo vozi na terapije v Ljubljano. V boljših časih ni bilo težav Že za to, da je bila pred desetletjem do hiše speljana voda, se je moral Oprešnik boriti. Po prvotnih načrtih je bilo namreč predvideno, da bi samo Oprešnikova in spodnji sosedi ostali brez vode, vsi drugi v okolici pa bi jo dobili, ker njihove hiše niso bile tako visoko glede na načrtovano vodno zajetje. »Sami smo potem vse skupaj uredili,« pravi Oprešnik, ki se je s svojo zgodbo že takrat obrnil na naš časopis in na koncu dosegel, da je tudi pri njem in pri sosedu pritekla voda. Toda takrat je bil mlajši in bolj zdrav. Približno kilometer ceste, ki vodi do hiše, je last vseh tistih, ki imajo v okolici gozdove. Ti lahko pridejo do svojih parcel s traktorji in tovornjaki, zato se za vzdrževanje ne menijo. »Včasih je cesto vzdrževala občina in ko sem poklical odgovorno službo, je poskrbela, da smo dvakrat letno dobili kamion peska in ni bilo težav. Lani je bilo tega konec in ko sem spet poklical, so mi rekli, da ni denarja in da za cesto ne bodo skrbeli, ker ni kategorizirana.« Oprešnik se s svojim avtom, ki ima pogon na vsa štiri kolesa, lahko pripelje do doma tudi po bolj razriti cesti. Težava je, ker so mu pred časom odkrili raka, medtem ko je srčni spodbujevalnik imel že prej. Reševalno vozilo ga zato občasno vozi na terapije v Ljubljano. »Zjutraj še gre nekako, nazaj pa je težava, ker vozniki vedo, kam me bodo peljali, in se vsi izogibajo tej poti.« Lani zadnji kamion peska? »Pred dnevi so k nam pridivjali gasilci in policija, leer so zašli in mislili, da gori pri nas. Zgrozili so se, kakšno cesto imamo.« Vendar to Opre-šnikovima nič nepomaga, če ne bodo dobili pomoči občine ali krajevne skupnosti, samo dve družini ob cesti s svojimi skromnimi prihodki vsega vzdrževanja namreč ne zmo-reta. Lani jeseni je na pozive Oprešnika na pomoč priskočila Krajevna skupnost Pod gradom in zasula luknje, kaj bo v prihodnje,ni jasno.Že zdaj so na nekaterihodsekih globoki jarki, kijih je izdolbla voda. Jesenska deževja lahko razmere še poslabšajo in lepega dne reševalno vozilo ne bo več moglo do hiše. Ob čemer tudi žena ni zdrava in ima težave s srcem. Na Mestno občino Celje smo zato naslovili vprašanje, če načrtuje kakšne posege na omenjeni cesti. Iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo so nam odgovorili, da občina skrbi za vzdrževanje javnih in kategoriziranih cest. »Cesta, ki vodi do omenjenega stanovanjskega objekta, je v lasti zasebnih lastnikov in ni kategorizirana. V skladu z navedenim Mestna občina Celje ne more upravičiti vlaganj v omenjeno zasebno lastnino.« Oprešnikovima tako preostane le, da skušata najti dogovor z lastniki ceste, ki pa za svojo lastnino bolj malo skrbijo. Se bodo tokrat zganili? TC Iz oddelka za okolje, prostor in komunalo Mestne občine Celje so sporočili, da bodo v prihodnosti nadaljevali izgradnjo pešpoti okoli jezera, uredili bodo parkirišča in območje kopališča. Poleg tega je pripravljeno gradbeno dovoljenje za nekatere športne objekte in sanitarije. Pred- videna je tudi ureditev obale ob pregradi. Povedali so še, da občina ni lastnica večine zemljišč, na katerih je bilo po prostorskem načrtu iz leta 2010 predvidenih več različnih projektov. Vsem lastnikom teh zemljišč in investitorjem pa takšne prostorske umestitve dajejo podlago za uspešno izvedbo projektov. Na vprašanje, kaj bo občina storila v primeru nalaganja mulja in onesnaženja jezera, so odgovorili, da je jezero predvsem visokovodni zadrževalnik v lasti Republike Slovenije. Tako sta upravljanje z jezerom in tudi njegova sanacija v pristojnosti države. Trenutno stanje infrastrukture ob pregradi. V Bo Smartinsko jezero kdaj turistični biser? »V približno petdesetih letih, odkar jezero obstaja, se je zaradi nalaganja mulja globina zmanjšala za štiri metre,« je o trenutnem stanju Šmartinskega jezera povedala Majda Kamenšek Gajšek, profesorica z Gimnazije Celje - Center na predavanju o tem jezeru, ki sta ga pripravili mestni četrti Nova vas in Dečkovo naselje. Poleg Majde Kamenšek Gajšek je spregovorila tudi mag. Hedvika Zdovc iz zgodovinskega arhiva, ki je predstavila zgodovino in razvoj jezera, medtem ko je o prihodnosti spregovoril predsednik MČ Dečkovo naselje Primož Posinek. Šmartinsko jezero je bilo zgrajeno leta 1970 kot zajezitev in akumulacija potoka Koprivnica z namenom ureditve poplavnih razmer v Celju. To je bilo po besedah Majde Kamenšek Gajšek dobro izpeljano. »Ko se takšen ekosistem pojavi, se je treba naučiti z njim gospodariti in delovati,« poudarja. Prvotna naloga jezera, poveča- nje poplavne varnosti, se je spremenila in tako je jezero postalo priljubljena rekreacijska točka. Vendar tako kot vsi ekosistemi tudi jezera niso večna. Nri podlagi iestega odstavka 34. Člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradnilist RS, St. 33/07, 70/08 ■ 2VO-lBin 108/09) je Vlada Republike Stovenije izdala {Uradni list RS, it. S7/10) Leta 2010 je vlada na pobudo Mestne občine Celje sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za območje Šmartinskega jezera. Shema prikazuje, kaj vse je bilo v zasnovi Šmartinskega jezera za prihodnost načrtovano. To so območja prireditveno-rekreacijskega centra, območje za igrišče za golf, območje javnega naravnega kopališča in območje počitniškega centra. Predsednik Mestne četrti Dečkovo naselje Primož Posinek je pojasnil, da je občina del načrtov že izvedla (sprehajalna pot, učna pot, ureditev kanalizacije ...), pri drugih projektih pa čaka na investitorje. (Vir: FB Mestna četrt Dečkovo naselje.) UREDBA o državnem prostorskem načrtu za območje Šmartinskega jezera Kaj se v jezeru dogaja? Šmartinsko jezero spada med evtrofna jezera, ki so plitka in imajo veliko površino, ki jo obsije sonce. V njih je primarna produkcija zelo velika in rastline, ki se razkrajajo, se ne morejo popolnoma vrniti v mineralno snov. Ostanki se kot mulj nalagajo v jezersko kotanjo, zato se je tudi glo- bina Šmartinskega jezera zmanjšala za štiri metre, ki jih predstavljajo usedline. »Ponavadi se v jezerih razkroj in pretvorba v mineralne snovi izvedeta samodejno, saj so za to potrebni določeni pogoji. V jezerih, kot je Šmartinsko, pa ni zadostnega kroženja vode in s tem kisika, ki pomaga pri razgradnji, zato je treba drugače poskrbeti, da se jezero ohranja,« je razložila Majda Kamenšek Gajšek. V začetku je bil prav zaradi nalaganja mulja predviden izpust v globini. Mulj bi iz-puščali in ga kompostirali, vendar to ni bilo uresničeno. Z nadaljevanjem nalaganja mulja bi se jezero najprej spremenilo v močvirje in nato v barje, kasneje pa o jezeru ne bi bilo več sledi. Ena večjih težav je cvetenje voda, ki ga povzročajo alge. Te zaradi ugodnih pogojev bujno rastejo in porabljajo minerale. Pri cvetenju jezer nastajajo strupeni plini, ki vodo spreminjajo v nevarno in škodljivo zdravju. Ljudje in jezero Tudi človek močno vpliva na ohranjanje jezera. Velika težava je izpuščanje kanalizacije iz okoliških zaselkov v jezero. Ob deževju se v jezero spirajo tudi gnojila z okoliških kmetijskih površin. »Ko ribiči mečejo kruh za vabo ribam, je tako kot bi gnojili jezero, saj s tem dovajajo še več mineralnih snovi, ki se ne morejo razgraditi,« je poudarila Kamenšek Gaj-škova. Za ohranitev jezera Podala je tudi nekaj predlogov za rešitev težav, s katerimi se sooča jezero, kot so ureditev odplak, zmanjšanje gnojenja kmetijskih površin, sprememba ustaljenih ribiških navad, nadzor ulova, naselitev rib. Izpostavila je tudi zasaditev trstičja, ki je dobra čistilna naprava, vendar bi bilo trsti-čje treba vsako leto posekati in ustrezno kompostirati na drugi lokaciji. »Prvi korak, ki ga moramo narediti vsi, je, da se začnemo zavedati vseh dejavnikov, ki vplivajo na obstoj jezera. Treba je širiti znanje tako o bioloških procesih, ki se dogajajo v jezeru, kot o človeških dejanjih, ki vplivajo na ohranitev jezera,« poudarja Kamenšek Gajškova, ki je povedala, da bi morali tudi politiki razmišljati kot dobri gospodarji, in sicer v korist ljudi in jezera, da bo Šmartinsko jezero ponos mesta Celje in v užitek prihodnjim rodovom. KLARA PODERGAJS Foto: SHERPA Slomškov oratorij v Vojniku VOJNIK - V nedeljo so v župnijski cerkvi sv. Jerneja pripravili koncert v čast škofu Antonu Martinu Slomšku, ki so ga organizirale Škofija Celje, Župnija Vojnik in Občina Vojnik. Koncert je bil pripravljen v sklopu praznovanja desetletnice celjske škofije. Gre za izvedbo oratorija škofa Antona Martina Slom- fa. Predstavilo se je približno skladatelja Jožeta Trošta. Na- ška in je namenjen kot posve- dvesto nastopajočih. Sodelo-pisal ga je na temo življenja titev in slavljenje življenja ško- vala sta dva solista, sopranist- ka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Primož Krt. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje. Pevski sestav je bil sestavljen iz treh cerkvenih zborov iz Vojnika, s Ponikve in iz Nove Cerkve, Opatijsko-stolnega zbora sv. Danijela Celje in Mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju. Vse je vodil dirigent Matjaž Brežnik. Nastopajoči so poslušalcem pričarali uro kakovostne glasbe, med drugim so poslušalci lahko slišali tudi bolj znani Slomškovi pesmi Glejte, že sonce zahaja in V nebesih sem doma. Krstno izvedbo oratorija so izvedli že pred petnajstimi leti v Mariboru, glavni pobudnik pa je bil sedanji celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je bil takrat stolni župnik. Koncert v Voj-niku je bil ponovitev koncerta, ki je bil 21. maja na Jože-fovem hribu v Celju, točno na dan razglasitve Škofije Celje. KLARA PODERGAJS Odškodnine naj bodo urejene z zakonom V Velenju želijo ustrezno nadomestilo za omejeno rabo prostora. VELENJE - V občini so jezni, saj jim družbi Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj v zadnjem letu nista izplačali odškodnin zaradi vplivov rudarjenja in proizvodnje električne energije. Zato v Mestni občini Velenje želijo, da se podobno kot v Posavju izplačevanje odškodnin lokalnim skupnostim uredi z zakonodajo. Šaleška dolina se je v letih po vojni iz kmetijske spremenila v industrijsko dolino. Zaradi izkopavanja premoga je bilo porušenih več kot štiristo domov, pri čemer se je izselilo več kot dva tisoč ljudi. Povečala se je obremenitev celotne prometne in komunalne infrastrukture, poleg tega so v dolini dobili jezera, ki se vsako leto večajo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila onesnaženost okolja v Šaleški dolini zaradi prekomernega rudarjenja in vplivov Teša zelo problematična. Premogovnik Velenje in Teš sta v preteklih letih ravnala družbeno odgovorno in sta z izplačili odškodnin prispevala k boljši urejenosti doli- ne. A Premogovnik Velenje zadnji dve leti ni plačal odškodnin, Teš zamuja z letošnjim plačilom. V Posavju so z zakonsko urejenimi odško- dninami dobivali deset milijonov evrov letno, v Velenju le milijon. Velenjski župan Bojan Kontič zato želi, da se neurejeno področje uredi in se zneski poenotijo. »Nič nimam proti temu, da v Po-savju dobivajo odškodnino, saj imajo zaradi Nuklearne elektrarne Krško omejeno rabo prostora. A v občini pričakujemo in zahtevamo enak položaj.« S podobnimi omejitvami pri rabi prostora se namreč soočajo tudi v Šaleški dolini, zato je po mnenju občine naloga države, da z zakonodajo tudi njenim prebivalcem zagotovi ustrezno nadomestilo, primerljivo z ureditvijo v Posavju. Onesnaževanje okolja V Mestni občini Velenje so zaskrbljeni zaradi nespošto-vanja predpisov s področja varstva okolja in zaradi ne-spoštovanja okoljevarstvene-ga dovoljenja Termoelektrarne Šoštanj. Pred približno letom so Teš opozorili, da nimajo zaščitenih usedalni-kov in zbiralnikov bazenov, ki so v preteklosti služili kot ekološka sanacija okolja. To nezaščiteno dno prepušča in zato slabo vpliva na velenjsko zemljino, a se po besedah podžupana Mestne občine Velenje Petra Dermo-la v letu dni ni nič zgodilo. Dermol je še dodal, da obstajajo utemeljeni sumi, da je Teš pred mesecem na nasip med Velenjskim in Šoštanj-skim jezerom ločeno odlagal stranske produkte, kot so pepel, sadra in žlindra. »Zmes teh produktov je določena in pomeni stabilizator med obema jezeroma. In če so vozili ločeno produkte, pomeni, da je bila kršena zakonodaja,« je povedal Peter Dermol. 23. avgusta je bila zaradi tehničnih težav v Tešu poplavljena lokalna cesta. V občini so želeli pojasnila, zakaj je do tega prišlo, a še do danes na nobeno vprašanje niso dobili odgovora. O problematiki so že obvestili tudi vse pristojne državne organe, so pojasnili. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Obvoznica in protipoplavna zaščita - dve muhi na en mah ŠENTJUR - Eden največjih državnih cestnih projektov v občini je gradnja navezovalne ceste Šentjur-Dramlje, ki je sicer že nekaj let umeščena v prostor in uvrščena v načrt razvojnih programov državnega proračuna. Realno pa o tem še ne govori nihče. Če bi lahko projekt združili z izvedbo faze D protipoplavnih ukrepov na območju Črnolice, bi cesto morda lahko dobili že do leta 2020. Pred dnevi so se na pobu- bistvu za isto zemljišče. »Ne do župana Marka Diacija v Šentjurju sestali predstavniki republiške direkcije za infrastrukturo in republiške direkcije za vode. Pri suhem zadrževalniku v Črnolici in trasi navezovalne ceste, gre v morem reči, da državne službe za našo pobudo iskanja si-nergij v teh projektih nimajo posluha. A zavedati se moramo tudi resničnih, predvsem finančnih omejitev v tej državi,« je ob tem dejal Diaci. Pro- M THERMANA laško OSTEOPATSKA-K1ROPRAKT1ČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andriy - [)K. OSTEOPAHJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSININ.ANDREJ@GMA1L.COM J jekt navezovalne ceste bo stal več kot 30 milijonov evrov, kar tudi za državni proračun ni mačji kašelj. Ceste polne gradbenih strojev Sicer je na državni ravni trenutno v postopku razpis za obnovo mostu »pri Zikošek«, za kar je občina direkciji že posredovala podatke. Za obnovo odseka Loke-Ledinščica je v pripravi razpis za izvajalca del, nadzornika so že izbrali. Za gradnjo pločnika Stopče je prav tako izbran nadzorni inženir, trenutno urejajo lastniška razmerja, v oktobru pričakujejo razpis za izvedbo. Na cesti Dole-Ponikva bodo poleg vzdrževalnih del v okviru obnove železniške progre na Dolgi progi projektirali tudi obnovo več cestnih odsekov. Pri projektu asfaltiranja ceste Planina-Sevnica je bila vložena revizija izbora nadzornega inženirja. Težko je sicer verjeti, da je tako pomembna državna cesta leta 2016 še vedno makadamska. Med prihodnjimi projekti v Šentjurju je še ureditev križišča pri Aspari in ceste s pločnikom proti naselju Jakob ter krožišča pri Ipavčevem kulturnem centru z ureditvijo parkirišča ob športnem parku. StO Občina Šentjur je podpisala tudi pogodbo za obnovo približno pol kilometra Ulice I. celjske čete nad trgovskim centrom Akvonij. Zaradi goste poselitve na hribovitem terenu in zapletene komunalne infrastrukture ter številnih plazov bo projekt stal vrtoglavih 800 tisoč evrov. Skupno bo občina v tem letu v svoje ceste vložila kar 2,6 milijona evrov. Ulice zavzeli tekači ŽALEC - Akcijo Razpnimo jadra je tradicionalno končal Tek po ulicah Žalca. Na že 16. rekreativni tekaški prireditvi se je zbralo več kot 1.200 tekačev in njihovih spremljevalcev. Mednje se je, sicer brez športne oprave, pomešal tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez. Tudi letos so se po ulicah najprej zapodili najmlajši. Učenci od petega do devetega razreda so bili nekoliko bolj tekmovalno razpoloženi, pomerili so se namreč na odprtem šolskem prvenstvu. Preteči so morali 1,6 kilometra. Ko so na cilj pritekli vsi šolarji, sta sledila še starta dveh najštevilnejših tekov - Hmelj-kov tek najmlajših z mamicami in očki ter Kanin rekreativni tek na »žalsko miljo«. Na zadnji preizkušnji dneva v teku za štajersko-koroški pokal se je pomerilo kar 115 tekačev. S 5,2 kilometra dolgo krožno progo je najhitreje opravil Matej Šturm iz Atletskega društva Slovenska Bistrica, med dekleti pa je bila najhitrejša Neja Kršinar iz Medvod. Najstarejši udeleženec je bil 85-letni Polde Dolenc iz Maribora, med ženskami pa je bila najstarejša 82-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca. LK, foto: TT Nekoč je bila šola z vrtom KOZJE - Tudi v slovenskem merilu gre za izjemno obletnico. Zgodovinski dokument iz leta 1466 šolstvo na tem območju umešča približno sto let pred Trubarja in prvo slovensko knjigo. Ob tej priložnosti so v Kozjem izdali monografijo 550 let osnovne šole Pilštanj-Lesič-no. Slovesne akademije se je udeležila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. »Leta 1466 je bilo v neki pogodbi zapisano, da na Pil-štanju stoji šola z vrtom,« pripoveduje avtor zgodovinskega pregleda monografije dr. Jože Lipnik. »Vmes o šoli ni veliko znanega. Leta 1802 Ta konec tedna obeležili 550-letnico šolstva je bil izdan cesarski ukaz o ustanovitvi šole. Leta 1824 so zgradili stavbo stare šole, prvi ravnatelj Jožef Čižek pa je vestno pisal šolsko kroniko vse od leta 1805.« Ta je osrednji vir za zgodovinski pregled, v katerem so zbrani podatki o učiteljih, ravnateljih in učencih. V tistih letih je šolo obiskovalo približno 350 otrok. Drugi del knjige je posvečen sodobnemu času in aktivnostim šole v Lesičnem, ki v marsičem presegajo zapovedane okvire nujnega. Ravnateljica Irena Krajnc je povedala, da so učence z zgodovinskim pečatom svojega domačega kraja seznanjali celo leto. »Otroci so raziskovali na terenu, ustvarjali likovna, prozna in pesniška dela, doživeli pouk v učilnici povojnega časa in pripravili tudi raznolik program ob praznovanju.« Kozje letos praznuje tudi tisočletnico prve omembe kraja, Kozjanski park, kamor sodi to območje, pa 35-letnico delovanja. In z vsemi temi prelomnicami se ukvarjajo tudi v šoli. »Ponosni smo na številne kulturne, raziskovalne in projektne dejavnosti. Veliko pomeni to, da smo v osrčju varovanega območja Kozjanskega parka, najbolj pa smo ponosni na vsestransko povezanost s krajem, z ljudmi in vsemi društvi v občini.« StO Obletnici na čast so v starih šolskih klopeh s tradicionalnim pilštanjskim »drnulovcem« nazdravili predsednik Turističnega društva Pilštanj Andrej Kolar, predsednica Kulturnega društva Pilštanj-Lesično Nives Kostevc Arzenšek, nekdanji učitelj Miha Zakošek, županja Kozjega Milenca Krajnc, direktor kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič ter avtorja monografije ravnateljica Irena Krajnc in dr. Jože Lipnik. Za mirnejši promet Na šolski poti v Galiciji postavili prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« ŽALEC - Občina je v okviru prizadevanj za večjo prometno varnost občanov, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, pri Podružnični osnovni šoli Trje in tamkajšnjem vrtcu s podjetjem Sipronika in z Zavarovalnico Triglav postavila prikazovalnik hitrosti »Vi vozite«. Postavitev prikazovalnika je del vseslovenskega projekta Skupaj umirjamo promet, v katerem bo ob sofinanciranju največje slovenske zavarovalnice devetnajst občin aktivno umirjalo promet v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh. V občinah, kjer tovrstni prikazovalniki hitrosti stojijo, že beležijo mirnejši promet. Na gradbišču hitijo VOJNIK - Občina pospešeno prenavlja močno poškodovan odsek ceste pri Bovšah, kjer se pojavlja plazenje. Gre za cesto Pristava-Marija Dobje oziroma njen približno pol kilometra dolg odsek v smeri proti Dramljam. Zaradi pospešitve del se je občina odločila za občasne prometne zapore tega cestnega odseka in se pogovorila z izvajalcem za povečanje njegove delovne skupine. Vzrok za hitenje je rok za dokončanje del, ki je določen za konec prihodnjega meseca, določilo pa ga je ministrstvo za okolje in prostor. Asfaltiranje je tako načrtovano v začetku oktobra. Končna vrednost sanacije naj bi znašala malo več kot tristo tisoč evrov, od česar bo občina plačala manjši del. BJ Na gobarskem koncu tedna na Celjski koči je bilo razstavljenih približno 150 primerkov gob. Za zdaj sezona brez presežnikov CELJE - Na Celjski koči so minuli konec tedna v sodelovanju z Gobarskim društvom Bisernica iz Celja pripravili deseti Gobarski vikend. Ob razstavi domačega gobarskega društva je bilo tudi tekmovanje v kuhanju gobove juhe. Letošnja gobarska sezona ne bo šla v zgodovino kot ena boljših, a je vendarle še ni konec. Razstavljenih je bilo približno 150 primerkov gob, kar je sicer nekoliko manj kot prejšnja leta. »V tem času bi moralo rasti kaj več, vendar je bilo do zdaj precej suho in to je najbrž tudi vzrok, da gob ni na pretek,« je povedala Ana Ivanovič, predsednica Gobarskega društva Bisernica iz Celja, ki upa, da bo po tem dežju kaj več gob, če le ne bo prevelikega padca temperature, rasti pa bi morale še poznojesenske gobe. Ivanovičeva opozarja še na slabo kulturo gobarjev. »Ljudje brcajo in teptajo gobe, ki jih ne poznajo, pri čemer nasploh ni kulture nabiranja, v Sloveniji že ne,« je ogorčena. Kot je še povedala, so se letos na nekaterih najbolj obljudenih gobarskih središčih večkrat pojavili inšpektorji in cariniki. Pri nabiralcih so preverjali količino nabranih gob, kar je po njenem mnenju edini način, da se bo slovenska gobarska navdušenost počasi malo umirila in spravila v normalne okvire. ROBERT GORJANC Foto:AI Po podatkih slovenske policije je hitrost vozila najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na težo posledic prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci. Zato je umirjanje prometa v naseljih, kjer so pešci najbolj izpostavljeni, med ključnimi elementi preventivnega delovanja ter učinkovit ukrep za zmanjšanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic. Glavni cilj projekta je, da bi vozniki v okolici vrtcev in šol vozili previdneje in počasneje. Podružnično osnovno šolo Trje v tem šolskem letu obiskuje 98 učencev, v vrtec je vpisanih 116 otrok. »Promet v okolici šole je predvsem med 7. in 16. ure zelo gost. Cesto, ki je hkrati tudi povezava med Velenjem in Celjem, dnevno prevozi približno 2.100 udeležencev. Številni učenci v šolo prihajajo samostojno s šolskim prevozom, zato je povečana previdnost voznikov na omenjenem odseku nujna,« je bil jasen žalski župan Janko Kos. lio cel Zmanjšanje prekoračitev hitrosti Šolsko pot v Galiciji nadzoruje tudi občinska inšpekcija redarska služba, ki je zaznala več kršitev hitrosti. Rezultati so pokazali, da so vozniki omejitev hitrosti prekoračili tudi za več kot polovico. Novega prikazovalnika hitrosti je vesela tudi vodja POŠ Trje Nada Jelen: »V okolici šole imamo zadnje leto urejeno dodatno signalizacijo z barvnimi stebrički in s tablami z omejitvami hitrosti. Toda opažamo, da so hitrosti še vedno prevelike. Verjamemo, da bo nov prikazovalnik prispeval k zmanjšanju hitrosti in posledično k večji varnosti otrok.« Ob uradnem odprtju prikazovalnika sta otroke obiskala in nagovorila tudi deskar na snegu Rok Marguč in Barbara Slaček iz društva Še vedno vozim, vendar ne hodim. Marguč je otroke spodbudil k odgovornemu ravnanju v prometu in izpostavil: »Otroci se še ne zavedajo vseh nevarnosti in prav je, da smo zato nanje pozorni mi.« Slačkova je najmlajšim preko svoje življenjske izkušnje predstavila, kako smo lahko bolj varni na cesti, in poudarila: »Najboljši policist je otrok v avtomobilu, ki staršu reče, naj vozi počasi.« LK Nevenka in Robi Jeušnik v družbi Andreja Kuharja Kuhali so s chefom Kuharjem V Vili Herberstein smo pod mentorstvom chefa Andreja Kuharja pripravili prvo kulinarično delavnico. Te bodo potekale ob petkih in se nadaljevale tudi v prihodnjem letu. Na prvi delavnici je kuhalo devet udeležencev iz vse Slovenije, ki so pripravili jesenski meni z izbranimi jedmi po receptih chefa Kuharja. Svoje vtise z delavnice sta strnila Nevenka in Robi Jeušnik: »Bilo je čudovito doživetje. Druženje, ustvarjanje, kulinarični užitki. Mojster Andrej Kuhar v sproščenem vzdušju ustvarja neprecenljive dobrote, čudežno skladnih okusov, polnih presenečenj. In nekaj teh skrivnosti je pripravljen deliti z udeleženci delavnice. Resnično nepozaben dogodek. Vesela in ponosna sva, da sva ga doživela.« Promocijsko besedilo 10 KULTURA Odprtja salona se je z družino udeležil dedič umetnice Drago Žuža, na sliki v družbi žalskega župana Janka Kosa. (Foto: TT) Salon Jelice Žuža V prenovljenih prostorih Savinove hiše v Žalcu so stalno mesto dobila dela akademske slikarke Jelice Žuža. Ob odprtju salona, ki nosi ime savinjske likovne umetnice, je vrata spet odprla prenovljena in z novimi deli dopolnjena Galerija savinjskih likovnih umetnikov. Obe zbirki - dela Jelice Žuža in Savinjskih likovnikov - domujeta v gornjem delu Savinove hiše, kjer sta že spominska soba Rista Sa-vina in manjša zbirka kiparja Eduarda Salesina. Z novimi likovnimi pridobitvami tako Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, ki upravlja s kulturno dediščino in Savinovo hišo, odpira vpogled v ustvarjalno dejavnost Savinjske regije ter v življenje in delo pomembne slikarke Jelice Žuža. Koncept salona in galerije je pripravila kustosinja Alenka Domjan, izvedba postavitve obeh zbirk je delo oblikovalca Jožeta Domjana. »Akademska slikarka Jeli-ca Žuža (1922-2014) je kot umetnica in ženska stopala po samotnih poteh in iskala edino resnico življenja v barvi in svetlobi,« je umetnico v uvodu predstavila kustosinja Alenka Domjan. Jelica Žuža je bila učenka Mateja Sternena, študentka dunaj- ske akademije, diplomantka ljubljanske in specializantka zagrebške akademije za upodabljajočo umetnost. Zagotovo je ena redkih osebnosti v slovenskem likovnem prostoru, ki je ohranila najglobljo pripadnost tradiciji »čistega slikarstva«. V svoji neizprosni ustvarjalni strogosti je preoblikovala izbrani motiv (tihožitje, portret) v avtonomno barvno in svetlobno interpretacijo, v slikovit doživljaj, ki sledi čustvenim vzgibom in psihološkim ugrezom ter v nedotakljivi snovnosti podobe prestopa čas - od spominov k večnemu. Celotno gradivo za Salon Jelice Žuža je Občini Žalec podaril dedič umetničine zapuščine Drago Žuža. Zbirka poleg izbranih umetniških del, predstavljenih v loku od študijskih let do njene smrti, vsebuje tudi pisno in fotodokumentacijo, ki govori o njenem duhovno bogatem življenju. Zbirka je postavljena v koncept, ki v zanimivi scenograf ski postavitvi jasno opredeljuje umetniško pot akademske slikarke in osebno povezanost z različnimi umetniki (zbirka vključuje umetniška dela - njene portrete, ki so delo pomembnih umetnikov Franceta Goršeta, Vladimir-ja Štovička, Milana Vojska in Marina Tartaglia). Tako z dokumentarnim gradivom pripoveduje zgodbo njenega življenja. Jelica Žuža (Foto: arhiv ZKŠT Žalec) Na ogled dela 24 avtorjev Prenovljena zbirka v Galeriji savinjskih likovnih umetnikov razširja pogled v ustvarjalnost umetnikov različnih generacij, ki pripadajo prostoru Savinjske doline. Večino umetniških del so avtorji podarili ali dali galeriji v hrambo z namenom, da so na voljo javnosti. »Da ta spoznava in prepoznava umetniške izraze in dimenzije njihovega likovnega razmišljanja, ki v izbranem mediju in skozi proces dela pripovedujejo vsak svojo zgodbo. Čeprav v Savinjski dolini ni iskalo zavetja mnogo umetnikov, ne v preteklosti in ne danes, je prisotnost tistih, ki soustvarjajo ta kulturni prostor, toliko bolj dragocena,« je dejala Domijanova. LK Z Dunaja v Rogaško Slatino Anina galerija v Rogaški Slatini gosti mednarodno slikarsko razstavo z naslovom Inter Strokes, v sklopu katere se predstavljajo ustvarjalci iz Slovenije in tujine. Razstava Inter Strokes je bila prvič razstavljena na Dunaju v sodelovanju z likovnim kritikom Mariem Verdičem. Na razstavi se predstavlja več likovnikov z različnimi tehnikami, je povedala soorganizatorka dogodka Erna Ferjanič Fric: »Projektu so se pridružili umetniki z Dunaja in tudi umetnika iz Sirije ter umetnici z Japonske in iz Amerike. Skupaj so pripravili zanimivo razstavo.« V Anini galeriji se tako spajajo dela različnih kultur, pravi Ferjančič Fričeva: »Dela japonske ustvarjalke so podobna japonski kaligrafiji, sicer pa vsi izhajajo iz različnih likovnih šol, kar se kaže tudi pri njihovih delih.« Razstava bo na v Anini galeriji na ogled do 18. oktobra. EP Razstava V pikah za piko na i V Mestni galeriji Rogaška Slatina je na ogled razstava Aljaža Majerja z naslovom V pikah. Avtor z njo dokazuje, da je delo z računalnikom ne le obrt, temveč tudi umetnost. Avtor razstave Aljaž Majer je končal študij lesarstva na Univerzi v Ljubljani. Profesionalno se ukvarja s projektiranjem in z razvojem pohištva, v prostem času pa ustvarja izdelke iz lesa in ploskovnih materialov. Sodobne računalniške tehnologije so sestavni del avtorjevega ustvarjanja in tako jih uporablja tudi za svoje ljubiteljsko udejstvovanje. S pomočjo programa prenaša fotografije na plošče, ki se običajno uporabljajo za opremljanje v prostorih. Slike, razstavljene v Mestni galeriji Rogaška Slatina, je ustvaril s posebno računalniško tehniko, sestavljene pa so iz belih in črnih pik. Dodano vrednost slikam daje sivina, ki jo je avtor prav tako ustvaril s pikami. Soorganizatorka razstave Erna Ferjanič Fric je povedala, da je namen razstave javnost poučiti, da je fotografijo mogoče spreminjati na različne načine, eden od teh načinov je »točkanje« s pomočjo računalnika. To tehniko pa je treba še dodatno raziskati. Sporočilo razstave je po besedah Friče-ve, da je delo z računalnikom lahko ne le obrt, temveč tudi umetnost. Razstava bo na ogled do 7. oktobra. EP Simonišek in Jakob Rožančeva nagrajenca V soboto zvečer so na Trubarjevi domačiji na Rašici podelili Rožančevo nagrado, ki sta jo drugič v štiriindvaj-setletni zgodovini podeljevanja prejela dva nagrajenca. To sta celjski literat Robert Simonišek za zbirko esejev Trk prostorov in nekdanji celjski gimnazijec Jure Jakob za zbirko Hiše in drugi prosti spisi. Žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da Simonišek v svoji knjigi presenetljivo sveže in vabljivo razmišlja o različnih rečeh. Njegova občutljivost za svet in človeka, za kulturo, zlasti za umetnost, se v petnajstih esejih kaže skozi zavzeto opazovanje naravnih in družbenih pojavov. »Ta nagrada je predvsem dokaz, da so moje mišljenje, argumentacije, misli, ki se najbolje izrazijo v takšni obliki, kot je esej, doživeli odmev v strokovni javnosti.« Po besedah Roberta Simoniška kritično in individualno mnenje v sodobni družbi vedno bolj izginja in je podrejeno interesnim skupinam oziroma ideologiji kot taki. »Živimo v digitalni dobi, v dobi Robert Simonišek piarovstva. Ko lahko karkoli ovijemo v celofan, ki se hitro zaradi različnih medijev prenese naprej. Tako da je ena temeljnih socialnih nalog intelektualca, da razkriva te mehanizme in se na podlagi svojih izkušenj kritično odziva.« Jure Jakob v svojem delu Hiše in prosti spisi piše o dejanjih, krajih, po- teh, ljudeh, ki so se ga dotaknili. In tako ob branju njegovih esejev bralec začudeno opazuje dogodke, še kako znane, in vendar dogodke, ki pričajo, da obstajajo tla pod slehernikovimi nogami, da nebesa na Zemlji so, da je življenje lahko lepo in smiselno, je zapisala žirija. BGO, foto: arhiv NT (SHERPA) V Žalcu spet kino Po desetletju zatišja in filmske praznine je v Žalcu ponovno zaživel kino. Gre za projekt Moj kino, ki ga vodi Kulturno-umetniško društvo Drava. Z mobilnim kinematografom člani društva v številne manjše kraje po Sloveniji prinašajo zadnje novosti sedme umetnosti. Kot je povedala Lidija Koceli, vodja programa kultura pri žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem, je kinematografska dejavnost v Žalcu ugasnila predvsem zaradi porasta velikih kinematografskih centrov in zaradi tega, ker pred desetimi leti zavod in občina nista imela denarja za prenovo in digitalizacijo večnamenske kulturne dvorane. »Kino smo v Žalcu zelo pogrešali in zato smo še toliko bolj veseli tega projekta.« Moj kino je mobilni kinematograf, ki v najsodobnejši laserski tehnologiji v številnih slovenskih občinah na določen dan v mesecu predvaja najnovejše filme. Žalski zavod je za izvedbo projekta moral zagotoviti zgolj novo platno, za vse ostalo je poskrbelo društvo. »Člani društva pripravijo pravi »kino dan«. Od prodaje vstopnic do kokakole in kokic,« je navdušena Kocelijeva. Septembrski »kino dan« je bil v Žalcu zelo dobro obiskan. Ljubitelji filma so si lahko ogledali kar štiri žanrsko različne projekcije, in sicer Ledeni morilec: Vrnitev, risanko Ovce in volkovi, film Ben Hur in premiero Dojenček Bridget Jones. LK, foto: DN KULTURA 11 Nov muzikal v knežjem mestu Nastopajoči želijo gledalcem sporočiti, da smo vsi enaki in da je srednja pot vedno prava pot. Učenka Nia Rozman igra glavno žensko vlogo. Letošnje poletje v Celju je postreglo z muzikalom Veronika Dese-niška, ki je prava uspešnica, jesen pa bodo s to glasbeno-gledališko zvrstjo popestrili učenci II. osnovne šole Celje in dijaki Gimnazije Celje - Center. Šoli sta pri podobnem projektu že sodelovali pred leti z muzikalom Krog življenja. Ponovno združeni sta tokrat pripravili broadwaysko uspešnico s pomenljivim naslovom Trinajst. Govori o odraščanju in je primerna za to, da v njej nastopajo najstniki. Projekt je povezal več kot štirideset učencev, dijakov in mentorjev, posebnost predstave, ki jo spremlja glasbena zasedba The Takeover z Gimnazije Celje - Center, pa je nedvomno zanimivo prizorišče - velika avla II. osnovne šole Celje. Ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja je pohvalil produktivno sodelovanje med osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji: »Mogoče nam tega celo malo manjka, torej sodelovanja in druženja, ki sicer ne sodita v osnovno poslanstvo učenja in pouka, a sodita v širše poslanstvo šole, ki pomeni odpiranje možnosti in ustvarjanje kreativnega poligona za energijo učencev in dijakov.« Priprava takšnega projekta zahteva veliko popoldanskih ur in vikendov, ki jih učni načrt za učitelje ne predvideva. A kot je povedala mentorica glasbene produkcije na II. OŠ Celje Andreja Vahen, žrtev ni velika, če to delaš s srcem in dušo. Uspela predstava pa je darilo tako za učence kot za mentorje. Z majsko predpremiero so mladi nastopajoči navdušili številne kulturne organizatorje iz regije, zato bo predstava že oktobra gostovala v Žalcu, novembra in decembra pa še v Velenju, Slovenskih Konjicah in Laškem, vmes pa se bo vrnila tudi na celjski oder. EP, foto: SHERPA Kultna razvojna ustanova povojnega Celja V Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC) odprtje razstave o viziji in poslanstvu Razvojnega centra Celje (1960-1990) Gre za prikaz delovanja ustanove, ki je od leta 1960 - najprej kot Zavod za napredek gospodarstva Celja (ZNG) - skrbela za prostorski, gradbeni in siceršnji razvoj Celja. Ideja o razstavi je tlela več kot leto, je povedal Mirko Krajnc, eden od soavtorjev razstave, nekdanji direktor tozda Planiranje v Razvojnem centru Celje, ki pravi, da se ljudem »splača pokazati nekaj, kar je bilo dobro v nekih drugih in kar bi lahko bilo dobrodošlo tudi v današnjih časih.« Rado Romih, danes direktor podjetja RC Planiranje, ki je eden od naslednikov nekdanjega RCC, je povedal, da so ob pripravi gradiva za razstavo lahko ugotovili, kako velika je zapuščina na področju prostorskega načrtovanja: »Urbanistična zasnova iz leta 1968 in kasneje iz leta 1982 še danes predstavlja nek temelj prostorskega razvoja v mestu. Takrat je bila tudi načrtovana magistrala vzhod-zahod in sever-jug, umeščen je bil koridor avtoceste, vzhodni del Celja je bil namenjen za proizvodnjo in industrijo, zahodni del pa za stanovanja.« Spomin na prve mestne arhitekte Arhitekt Valter Ernst se je spomnil začetkov delovanja ustanove v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in mlajših arhitektov, ki so začeli v ZNG snovati prve sodobne stavbe v Celju. »To so bili Janko Hartman, ki je danes star 92 let, Aleksej Janušič, žal že pokojni Franci Ve-hovar, ki je kasneje odšel v Ljubljano, in Jelka Veho-var, ki je bila prva mestna arhitektka v Celju in me vedno spominja na pasažo pri Zvezdi v Prešernovi ulici, ki je predstavljala prvi preboj skozi staro hišo v mestnem jedru.« Soavtor razstave je tudi Vladimir Bukvič, danes direktor podjetja RC R&S, ki se je spominjal tozda IRI kot nekdanje enote RCC. »Začeli smo pravzaprav kot raziskovalna enota RC, pretežno pa smo bili zbrani ekonomisti, kasneje se je naš sestav dopolnil še s tehničnimi kadri.« Razstava bo na ogled do 27. septembra. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Petnajst let Celjskega literarnega društva Obeleževanje petnajstletnega jubileja je Celjsko literarno društvo naznanilo s pripravo odtisov verzov pesnika in prvega predsednika Zorana Pevca na klopeh pred celjsko Kulturnico. V sklopu praznovanja je društvo pripravilo tudi razstavo karikatur Borija Zupančiča, ki so v zadnjih letih krasile naslovnice društvene literarne revije Vsesledje. Petnajsti rojstni dan so naznanili tudi plakati z verzi članov Celjskega literarnega društva. Plakati visijo na različnih lokacijah po Celju. »Nujno je treba ljudem približati poezijo. Velikokrat me vprašajo, kako poezija živi v Celju. Moram reči, da živi svojstveno, kot v celotnem slovenskem prostoru, zato smo se odločil, da jo bomo dali na ogled na različnih lokacijah po Celju. Tako smo se najlažje približali ljudem,« je povedal predsednik društva Ivan Janez Domitrovič. Dodal je še, da če človek ne pride k poeziji, bo Celjsko literarno društvo poskrbelo, da bo poezija prišla k ljudem. Osrednja proslava ob obletnici bo danes, 22. septembra, ob 18. uri v Narodnem domu Celje. Dogodke ob častitljivi obletnici bo društvo organiziralo tudi v oktobru in novembru. EP Foto: arhiv Celjskega literarnega društva V okviru skupne promocijske akcije Z IGRO DO DEDIŠČINE ter DNEVOV EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE vas vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje, ki odpira svoja vrata ter nudi igriva, zanimiva in poučna muzejska doživetja. • 1. 10. 2016 ob 10.00: JAVNO VODSTVO PO STALNI RAZSTAVI ŽIVETI V CELJU • 4. 10. 2016 OB 9.00: RIBE V AKVARIJU, otroška ustvarjalnica • 5. 10. 2016 ob 10.00: PREDSTAVITEV POKLICA ČEVLJARJA • 5. 10. 2016 ob 17.00: RIBICA ŽELJA, družinska ustvarjalnica • 6. 10. 2016 ob 17.00: HERMAN LISJAK VODI PO VÖDI, voden ogled po razstavi in predstavitev poklica vodovodarja (z VO-KA Celje) • 8. 10. 2016 med 9.00 in 12.00: BOLŠJI SEJEM ZA OTROKE, pod muzejskim balkonom Avtorji razstave (z leve): Valter Ernst, Vladimir Bukvič, Mirko Krajnc in Rado Romih :ina o s 5 J Vstop prost 12 NAŠA TEMA ANKETA Za več kolesarskih stez, vrnitev 15-minutnega parkiranja ... Kako prebivalci in obiskovalci Celja doživljajo prometno ureditev v knežjem mestu, katere rešitve se jim zdijo dobre, kaj pa so pomanjkljivosti, smo se pozanimali v središču mesta med naključnimi mimoidočimi. Urška Stegu: »Ker sem doma iz predmestja, se vedno pripeljem v mesto v službo s svojim prevozom. Parkiram za cel dan, po ostalih opravkih po mestu grem peš ali s taksijem. Pešpoti sem mi zdijo v redu urejene, si hitro iz enega dela mesta v drugem. Ko sem še stanovala v Celju, sem se veliko posluževala kolesa in se mi ne zdi, da bi kaj manjkalo na tem področju. Nisem ravno zahtevna kar se tega tiče.« Tjaša Kragolnik: »V službo pridem z avtom. Težavo imam glede parkiranja. To uredim tako, da se peljeva z očetom z enim avtom, potem me on v mestu odloži in se odpelje, ker je parkiranje v mestu predrago. Dobro bi bilo, da bi vrnili petnajst minut brezplačnega parkiranja, kar je včasih veljalo, da bi vsaj stranke lahko parkirale. Želela bi si tudi več kolesarskih stez v središču mesta, saj se mi zdi, da jih je v okolici več, tukaj jih pa primanjkuje, kar opažam, če se s kolesom peljem skozi mesto.« Jan Rudež: »V šolo se vozim večinoma z vlakom, je subvencionirana vozovnica, grem pa tudi včasih z avtobusom. Kolikor se le da, grem do železniške postaje s kolesom, drugače pa tudi veliko hodim peš. Zdi se mi, da je glede mobilnosti v redu urejeno. Sploh zdaj, ko so uvedli kombinirano vozovnico, da lahko izbiram med avtobusom in vlakom, kateri od prevozov mi je bolj ustreza.« KLARA PODERGAJS V MOC načrtujejo, da bo mestni avtobus vozil vsakih petnajst minut, postajališča bodo opremljena z zasloni, ki bodo napovedovali prihod naslednjega avtobusa. Sistem bo podoben podzemnim železnicam, kar pomeni, da ne bo natančno določenega voznega reda. Razmišljajo o nakupu avtobusov na alternativno gorivo, na primer plin, elektrika. Današnji osrednji dogodki, ko bodo marsikje zaprta mestna in krajevna središča, da bi v njih namesto avtomobilov zagospodarili kolesarji in pešci, bodo sklenili še en teden mobilnosti. V Sloveniji ga tako kot drugod po svetu z različnimi prireditvami obeležujemo že nekaj zadnjih let, ob čemer razmišljamo o svojih potovalnih navadah, ekologiji, zdravju ... Teden mobilnosti je name- lahko ogledali na nacionalni njen promociji trajnostnih mobilnih praks, ki prispevajo h krepitvi zdravja in k čistejšemu zraku, torej k manjši uporabi vozil in večji rabi koles, javnega prometa (kjer je seveda na voljo), spodbujanju hoje kot načina gibanja v čim večji meri. Takšno mobilnostno vedenje posledično pomeni manj pločevine in zmede v mestnih središčih, manj PM10 delcev, skratka bolj zdravo okolje za bivanje. Kako naporno in hkrati nevarno je lahko sobivanje motornih vozil, kolesarjev in pešcev, nazorno prikazuje švedski dokumentarni film Kolesa in avtomobili skupaj na cesti (Bikes vs Cars, 2015), ki smo si ga nedavno televiziji. In sicer na ekstre-mnih primerih megamest, kot sta na primer Sao Paulo ali Los Angeles, kjer so kolesarji popoln nebodiga-treba, javni potniški promet pa je v razsulu. Prav tako na primeru druge skrajnosti, trajnostno usmerjenega Ko-ebenhavna, kjer so kolesarji glavni, zaradi česar bentijo običajni vozniki in taksisti. Mesta in kraji v naši regiji se seveda ne soočajo s tako skrajnimi razmerami, a je urejanje razmerij med udeleženci v prometu vseeno zahtevno in zapleteno. Za tokratno Našo temo smo v dveh regionalnih in dveh občinskih središčih, Celju in Velenju ter Žalcu in Slovenskih Konjicah, pre- verili, kako se spopadajo s problematiko sobivanja med udeleženci v prometu in spreminjajo razmerja v prid nosilcev trajnostne mobilnosti. Zanimalo nas je, kako varno in sproščeno se lahko po mestnih ulicah premikajo kolesarji, v kolikšni meri je zaživel javni potniški promet in kako daleč oziroma blizu so »svetovnemu trendu« zapiranja mestnih središč za motorna vozila ter kakšni so načrte glede upravljanja s parkirišči. Prakse, izkušnje, a tudi načrti so različni, previdnost pri sprejemanju ukrepov je precejšnja. Poteze čez noč, na »horuk«, čeprav so trajnostno mobilno naravnane, lahko imajo tudi nezaželene posledice, recimo še manjšo podjetniško živahnost v mestnih središčih, kar je ob invaziji trgovskih središč na obrobju mest velika težava. V omenjenih mestih oziroma občinah in povsod drugje, kjer jih morajo pripraviti, če želijo priti do evropskega denarja, veliko pričakujejo od rešitev, ki jih bodo prinesle študije celovitih prometnih strategij. Vseeno lahko veliko naredimo tudi kot posamezniki, še preden nas s svojimi ukrepi k temu prisilijo mestne ali občinske oblasti. Iskreno se vprašajmo, ali se nam je treba z avtomobilom pripeljati prav do vrat trgovine ali lokala v središču mesta. Mar se po celodnevnem sedečem delu in zrenju v računalnik, kar bolj ali manj postaja pretežen način dela, ni blagodejno zapeljati s kolesom ali narediti nekaj sto metrov ali celo kilometrov tudi peš? Seveda, tudi mestne oblasti morajo kar precej postoriti pri tem in zagotoviti varne poti za trajnostno mobilno vedenje. Ampak v osnovi je to odločitev vsakega posameznika. O kateri naj ne razmišlja samo v času tedna mobilnosti. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Na avtobus nihče noče dolgo čakati Celje med zadnjimi mesti brez lokalnega javnega prevoza Učinkovit, okoljsko prijazen in varčen javni promet je bistvo mobilnosti v vsakem sodobnem mestu. Celje ga še nima. Časi, ko so bili avtobusi osrednje gibalo dnevnih migracij v večja središča in nazaj, so že daleč. Proge so zaradi nedonosnosti začeli drugo za drugo ukinjati takoj, ko so delodajalci za utemeljitev povračila potnih stroškov namesto vozovnic za javni promet začeli uporabljati kilometrino. O tem, kako obuditi javni potniški promet, smo se pogovarjali z direktorjem Izletnika Celje Darkom Šafaričem. Za ureditev javnega me- jetje to dejavnost izvaja tudi stnega prevoza doslej v Celju ni bilo niti denarja niti volje. A kot pravi Šafarič, se za eno večjih slovenskih mest to enostavno ne spodobi. »Naše pod- za nekatera manjša mesta, kot sta Velenje in Krško, in izkušnje so pozitivne.« Velenje je poseben primer, saj je prevoz zastonj. A tudi v tem primeru so potrebovali leto, da so ga organizirali na najboljši možen način, glede na potrebe občanov. V Krškem so javni prevoz najprej opravljali z enim vozilom, na progi od starega dela mesta do Leskovca, zdaj so mu dodali še eno vozilo in sistem nadgradili s povezavo šolskih prevozov ter kombinacijo mestnih in primestnih linij. »Da ljudje to možnost prevoza vzamejo za svojo in jo tudi redno uporabljajo, po naših izkušnjah traja vsaj dve leti. Po tem času začne število potnikov naraščati.« Nasprotje interesov Koliko bi Celje stal učinkovit lokalni avtobus, je odvisno od tega, kako široko bi zastavili prevozne linije. A kot opozarja Šafarič, mora biti pogostost voženj dovolj visoka. »Ljudje več kot dvajset minut na avtobus niso pripravljeni čakati, če na primer enega zamudijo. Na letni ravni bi eno manjše vozilo stalo od 120 do 130 tisoč evrov. Darko Šafarič Del tega stroška bi prispevale voznine, ostalo bi moral subvencionirati občinski proračun,« pravi Šafarič. Sčasoma bi se morale subvencije zmanjšati. A sprva bi bil ta strošek za občino zagotovo visok. V nasprotju s tem polne parkirne hiše in parkirišča trenutno v proračun prinašajo denar. »Treba je videti širšo sliko in prednosti, kot so manjša zasičenost s prometom, manj zastojev, boljši zrak in podobno. A premik v glavi bomo morali narediti tudi uporabniki. V večini avtomobilov se danes prevaža samo ena oseba. V tujini se že zavedajo, da ni sramota iti na avtobus in da ima to številne prednosti,« zaključi Šafarič. A za začetek bi morala biti vožnja z avtobusom vsaj bistveno cenejša, če že ne bo hitrejša kot z avtom. StO, foto: SHERPA NAŠA TEMA 13 Trajnostno mobilne rešitve v občinah: »Ocenjujem, da so v Celju kolesarske steze, pasovi in tudi poti, ki so čisto ločeni od cestišča, precej dobro urejeni. Na nekaterih cestnih odsekih tega še ni, če kdaj bo, je treba presoditi, ali je to tudi smotrno. Pogoji za kolesarjenje so torej dobri, k čemur prispeva tudi to, da Celje leži na ravnini, razen severne vezne ceste, od Hudinje do Nove vasi, ki gre čez hrib,« meni Miran Gaberšek, višji svetovalec na Oddelku za okolje, prostor ter komunalo pri Mestni občini Celje (MOC). Napoveduje še, da načrtujejo tudi postavitev več stojal za kolesa, nadstrešnic in tudi vzpostavitev sistema izposoje koles. »V večini mest po svetu se vedno bolj zavzemajo za ukinjanje predvsem mirujočega prometa v mestnih središčih. Tudi v primeru Prešernove in Gosposke ulice razmišljamo v tej smeri. Pri tem je treba upoštevati tudi želje lastnikov in najemnikov poslovnih prostorov, ki so vezani na obstoječa parkirna mesta. Gre za postopen proces v sodelovanju z lastniki lokalov, s katerimi moramo doseči kompromis. Ne moremo naenkrat zapreti ulic, saj bi posledično zaprli tudi lokale, ki ne bi imeli prometa,« je pojasnil Gaberšek in poudaril, da morajo biti rešitve preudarne in morajo prispevati k še bolj živahnemu dogajanju v mestnem jedru. Nosilec kolesarske strategije je brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo mestnih koles Bicy, ki uspešno deluje v Velenju že od leta 2012. V preteklih dveh letih so ga nadgradili z novimi postajami. Tako imajo trenutno v Velenju devet postaj in 41 mestnih koles. V letu 2014 se je v sistem Bicy vključila tudi Občina Šoštanj, kjer je vzpostavljen sistem izposoje dvajsetih mestnih koles s štirimi postajami. V sistemu Bicy je bilo v letu 2015 registriranih 381 novih uporabnikov, skupaj je tako registriranih več kot dva tisoč uporabnikov. Od začetka delovanja sistema Bicy so si kolesa izposodili več kot 106-tisočkrat. Mestna občina Velenje je za vzdrževanje in nakup dodatnih koles do zdaj namenila približno dvesto tisoč evrov. Zaradi dobrih primerov iz tujine v občini razmišljajo o nadgradnji sistema Bicy z električnimi kolesi. Del mesta je zaprt v okolici Promenade. Ker promet po vseh statistikah narašča, so se odločili za gradnjo garažnih hiš. Posebej pomembna je garažna hiša pri zdravstvenem domu. V prihodnje ne nameravajo več graditi garažnih hiš. Težko pa verjamejo, da bi se v prihodnjih nekaj letih tako spremenile navade, da garažnih hiš ne bi več potrebovali. V žalski občini že kar nekaj časa pro-movirajo kolesarski turizem. Na območju prenovljenega starega mestnega jedra so površine za kolesarje in tudi pešce urejene ter višinsko ločene od ceste. Po delu središča mesta označen kolesarski pas ni višinsko ali fizično ločen od voznega pasu za motorna vozila. Kot so pojasnili v žalski občini, je stezama kolesarje in pešce urejena tudi od Žalca proti Migojnicam. V preostalem delu Žalec posebnih površin za kolesarje ni in tako kolesarji vozijo ob robu voznega pasu. Ob tem v občini pravijo, da se težav zaradi nepopolnih peš- in kolesarskih poti zavedajo in da jih rešujejo v skladu s prostorskimi in finančnimi možnostmi. Staro mestno jedro je bilo popolnoma prenovljeno pred dvema letoma. S tem se je uveljavila tudi nova arhitektonska in prometna ureditev, ki je povečala površine za pešce in kolesarje ter zmanjšala površine, namenjene motornemu prometu. »Odločitev o popolnem ali delnem zaprtju motornega prometa je bila v času projektiranja proučevana, vendar ni bila uveljavljena, predvsem zaradi nasprotovanja lastnikov in najemnikov poslovnih stavb in lokalov. Ti so se bali predvsem upada prometa,« pravi župan Janko Kos. Pri tem je občina takrat uvedla omejitev parkiranja na dve uri, kar se je, kot pravi, izkazalo za dober ukrep. Glede na izkušnje je v Žalcu za zdaj parkirnih mest dovolj, občina pa kljub temu načrtuje še gradnjo novega parkirišča pri eko muzeju. »Za kolesarje je v ožjem mestnem središču relativno dobro poskrbljeno, na širšem območju si želimo več kolesarskih stez, kar je v dolgoročnem načrtu tudi predvideno,« pravi Breda Obrez Preskar, direktorica občinske uprave v Občini Slovenske Konjice. Foto: arhiv NT (GrupA) Po obnovi starega mestnega jedra so del mesta zaprli za motorni promet, v zgornjem delu pa je promet dovoljen le v eno smer. Kot pravi Breda Obrez Preskar, je ta ureditev zaenkrat dobro sprejeta tako med vozniki, pešci in kolesarji. Širitev za promet zaprtega območja ni predvidena, vsaj ne brez širšega družbenega soglasja. »Gradnja garažnih hiš in parkirišč je večinoma vezana na gradnjo večstanovanjskih stavb, kjer je tudi največ potreb po parkirnih prostorih. Za dobro odločitev se je izkazala uvedba modre cone pred tremi leti. Pri nas ne zaračunavamo parkirnine, smo pa parkiranje v mestnem središču omejili na dve uri. Ta sistem se izvrstno obnese.« Med zastonj in prijazno ceno Rak rana celjskih rešitev trajnostne mobilnosti je zagotovo javni mestni potniški promet. V našem časopisu smo že predstavili prihodnjo ureditev s predvidenima dvema linijama - po Mariborski cesti do Hudinje in Ljubljanski cesti do Lave, s skupno linijo po Ulici mesta Grevenbroich. Kdaj je konkretno mogoče pričakovati to pridobitev? Potem ko je MOC odkupila stavbo, ki je bila ovira na delu še nezgra-jene vezne ceste od Nove vasi do Hudinje, naj ne bi bilo več ovir. »Gradnja severne vezne ceste je realna v roku dveh let, prav tako vzpostavitev javnega potniškega prometa, gre namreč za povezani zadevi,« je povedal Gaberšek. ... Kot je že pred časom povedal celjski župan Bojan Šrot, takšen mestni javni potniški promet ne bo brezplačen, vendar bo cena kljub temu prijazna. Meščani Velenja so eni redkih, ki imajo možnost uporabe storitve brezplačnega javnega prevoza. Rumeni avtobusi z imenom Lokalc že od 1. septembra 2008 vozijo po šestih progah, ki so označene z različnimi barvami. Avtobusi imajo najmanj 25 sedežev in 19 stojišč, nekateri so prilagojeni za vstopanje in izstopanje z invalidskim vozičkom. Prevoze izvaja celjski Izletnik skupaj s partnerjem APS Velenje. Letos so za projekt Lokalc namenili 334 tisoč evrov. Velenjčani so nad brezplačnim javnim prevozom navdušeni, letno se jih prepelje več kot 34 tisoč. »Marca 2013 smo za uporabnike Lokalca uvedli novo storitev, in sicer aplikacijo, ki preko pametnih telefonov zagotavlja informacije o času prihodov avtobusov na avtobusna postajališča,« je povedal vodja urada za komunalne dejavnosti v MOV Anton Brodnik. Žalec ima s sosednjimi občinami urejeno linijo javnega potniškega prometa, nima pa urejene lokalne mreže. »Občina sicer pripravlja celostne prometne strategije, v okviru katere bodo izvedene analize prometa, potovalnih navad, želja in predlogov občanov, na podlagi česar se bo pokazalo, ali je uvedba javnega lokalnega transportnega sistema smiselna oziroma ali bi občani tovrsten prevoz uporabljali,« je še pojasnil Javnega potniškega prometa občina nima urejenega niti ga ne subvencionira, saj občani za to niti niso izrazili potreb. Večna možnost za izboljšave pa je na področju mirujočega prometa. BGO, LK, StO, RG Foto: GrupA Abus ali kombiniranje storitev Gradnja kolesarskih stez povsod ni smotrna Miran Gaberšek, MOC, o sivih lisah za kolesarje v Celju Kar zadeva kolesarje, je v Celju še vedno nekaj nevral-gičnih točk oziroma sivih lis, kjer ni kolesarskih stez oziroma pasov in vožnja za kolesarje ni dovolj varna. Na primer na Opekarniški cesti, v Prijateljevi ulici, Ulici frankolovskih žrtev (kjer je bila ob gradnji vrtca prenovljena tudi cesta, a se je očitno pozabilo na kolesarje), Trubarjevi ulici, koščku Levstikove ulice v središču mesta, Gosposki ulici ... Kot je povedal Gaberšek, bo študija, celovita prometna strategija, ki jo pripravlja podjetje Savaprojekt iz Krškega, po predvideni izdelavi prihodnje leto pokazala, ali je v omenjenih ulicah res treba urediti kolesarske steze. »Ali pa je bolj primerna odločitev za t. i. sistem >sharrow<, kar pomeni, da si isto prometno površino delijo motorna vozila in kolesa, pri čemer je kolesarski del vidno označen (lahko tudi z drugo barvo) in signalizacijo,« razmišlja naš sogovornik. Po Gabrškovem mnenju je mogoče to celo boljša rešitev, saj povsod ne potrebujemo kolesarskih stez. »Na primer v Celju ima kolesarsko stezo Ljubljanska cesta, vzporedno z njo sta Malgajeva in Trubarjeva ulica. Od 31. avgusta v Celju vozi Abus. Poseben avtobus je Abanka organizirala za vse stanujoče v Novi vasi, saj jim je tam zaprla poslovalnico banke. Abus vozi vsak torek in četrtek ter zadnji dan v mesecu. Iz Nove vasi odpelje ob 8.54 in potnike pelje mimo trgovskih središč do avtobusne postaje pri železniški postaji. Prepoznate ga lahko po zeleno-belem napisu Abus. Kot vozovnica velja bančna kartica Abanke ali Banke Celje. Nazaj v Novo vas se vrača ob 11.45 z avtobusne postaje pri železniški postaji. Tudi mi smo se odpravili na vožnjo iz Celja proti Novi vasi. Na Abasu so se peljale tri potnice, ki so se vse strinjale, da je ta avtobus pridobitev, saj lahko poleg tega, da obiščejo banko, opravijo še druge obveznosti v mestu ali se odpravijo po nakupih v trgovska središča. Čeprav jim je uvedba avtobusa všeč, se še vedno ne strinjajo z zaprtjem poslovalnice banke. Šofer avtobusa je povedal, da je bilo v času treh tednov, odkar avtobus vozi na tej relaciji, število potnikov nekje od štiri do osem. Ena od potnic je povedala, da se bo število zagotovo povečalo, ko bodo ljudje storitev spoznali in se je navadili. Ver- KP jetno vse tri ulice ne potrebujejo kolesarskih stez, saj te zasedajo določen del ceste, pri čemer bi izgubili parkirna mesta, ki jih seveda tudi potrebujemo, saj so tam stanovanjska naselja.« RG, foto: GrupA radio cehe vMuc? г Ш№ј! 14 KRONIKA Obtožena nekdanja odvetnica Breda Kovač (levo) je takole s svojo zagovornico Jasmino Gričnik odkorakala s sodišča. Se sojenje bliža epilogu ali zastaranju? Na okrožnem sodišču v Celju je bila včeraj glavna sodna obravnava zoper nekdanjo žalsko odvetnico Bredo Kovač. Po več letih vseh postopkov in napovedanih obravnav, na katere Kovačeva, domnevno zaradi slabega zdravstvenega stanja, ni prihajala, je včeraj na celjsko sodišče vendarle prišla. Sodijo ji zaradi kaznivega dejanja izneverjanja svojih strank, obtožnica pa ji očita tudi goljufijo in ponarejanje dokumentov. V zagovoru pred časom krivde ni priznala in je dejala, da se ne počuti krivo za očitana kazniva dejanja. Kot je znano, ji očitajo, da nekaterim strankam, ki so potrebovale njeno odvetniško pomoč, ni ustrezno pomagala. Pri tem naj bi celo ponaredila uradne dokumente sodišča. Po naših podatkih naj bi strankam govorila, da so obravnave preklicane, nato pa se je izkazalo, ko je eden izmed njenih klientov sam poizvedoval na sodišču, da tožbe, za katero jo je pooblastil, sploh ni vložila. Do zdaj je oškodovancev že osem. Za ta postopek je značilno, da se vleče neverjetno dolgo in da mu grozi, vsaj v enem delu, tudi zastaranje. Kar pomeni, da bi se obtožena lahko izmaknila kazni. Na poskus zavlačevanja je opozorila tudi sodnica, ki je pred leti vodila postopek in za Kovačevo predlani celo izdala ukrep prisilne privedbe, vendar odvetnice tistega dne na domačem naslovu niso uspeli najti. Zdaj primer vodi druga sodnica. Tudi včerajšnje sojenje se ni začelo v polnem zamahu, saj je zagovornica obtožene, prav tako žalska odvetnica Jasmina Gričnik, v kazenski spis vložila dve izvedenski mnenji, v katerih sodni izvedenki klinične psihologije ugotavljata, da Kovačeva ni sposobna spremljati sodne obravnave. Ti mnenji, ki jih je naročila obramba Kovačeve, sta v popolnem nasprotju z dvema izvedenskima mnenjema, ki sta ju izdelala izvedenca komisije za fakultetna mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zato bo sodišče zdaj vse štiri izvedence zaslišalo in najverjetneje tudi soočilo. Naslednja obravnava naj bi bila čez mesec dni, čas pa teče in primer se znova vleče. Oškodovanci skorajda ne verjamejo več v pravico, saj na razplet tega postopka čakajo že predolgo, zato razmišljajo tudi o ostrejšem javnem opozorilu slovenski javnosti o tem primeru. SŠol Naenkrat zbil kar dve peški V ponedeljek nekaj minut pred 20. uro se je v Velenju zgodila hujša prometna nesreča. 44-letni voznik osebnega vozila je na prehodu za pešce pri Hotelu Paka trčil v dve peški, stari 76 in 78 let. 76-letna peška se je v trčenju huje poškodovala, 78-le-tna lažje. Obe se zaradi poškodb zdravita v celjski bolnišnici. Kradli kot srake V Podvinu pri Polzeli je v soboto neznanec vlomil v eno tamkajšnjih stanovanjskih hiš. V notranje prostore je vlomil skozi okno. Ukradel je prenosni računalnik in denarnico z gotovino. Policija ga do danes še ni prejela. Vlom so policisti obravnavali isti dan še v Aškerčevi ulici v Velenju. Storilec je v hišo vlomil skozi balkonska vrata in ukradel ključe od osebnega vozila. Prav tako v Velenju, v Koželjskega ulici, je nekdo vlomil v dve kleti. Iz ene je odpeljal otroško kolo. Te dni je bilo vlomljeno še v počitniško hišico v Radegundi, kjer pogrešajo daljnogled in pohodne palice. Vlamljajo sredi belega predrzen način Toda še vedno jih je strah, da jih ne bi zalotili - Med vlomilci tudi tuji državljani »Zvonila sta, a nisem odpiral, ker sem mislil, da spet nekaj prodajajo od vrat do vrat. A zvoniti kar nista in nista prenehala, nekaj minut sta to počela, izmenoma pri meni in pri sosedu, zato mi je postalo sumljivo. Ko sem pogledal skozi kukalo, sem opazil, da imata na rokah rokavice in da se pravzaprav pripravljata za vlom v moje stanovanje,« nam je razlagal bralec. Takrat je naš sogovornik iz notranje strani stanovanja močno udaril po vratih in zakričal, da sta se vlomilca prestrašila in zbežala. Gre za tipičen vzorec vlomilcev v stanovanja. Mnogi od njih na žalost ostanejo nekaznovani. Primer, ki smo ga opisali, se je zgodil v središču Celja. Sredi belega dne. Storilca sta z dolgotrajnim zvonjenjem preverjala, ali sta stanovanji, pri katerih sta zvonila, prazni. Če naš sogovornik ne bi ravnal tako, kot je, ali če ga ne bi bilo doma, bi mu neznanca vlomila v stanovanje in povzročila škodo ter pokradla vredne stvari. Tovrstni vlomi in poskusi vlomov kažejo, da so tatovi vedno bolj predrzni in neustrašni. »Ne vem, kaj bi storila, če bi vrata nenadoma odprl, v rokah sta imela orodje. Bi udarila po meni?« se sprašuje naš sogovornik. »Odreagiral sem hipno, saj sta že začela vlamljati in sta mi nekaj škode že storila na vratih.« Organizirani? Tudi celjskim kriminalistom, ki storilca - bila sta dva - še iščejo, je ta dogodek znan. Preiskava še ni končana. Število takšnih kaznivih dejanj se je na Celjskem letos sicer nekoliko zmanjšalo v primerjavi z leti prej, a to ne pomeni, da jih je malo ali da je škoda, ki jo povzročijo oškodovancem, majhna. »Ne predstavljam si, kako bi bilo, če bi prišel domov in ugotovil, da so mi vlomili v stanovanje in da je bil nekdo v mojem domu,« razmišlja Na Celjskem so se zgodili tudi zelo predrzni vlomi. Nekaj lastnikov je tako vlomilce našlo celo v času vloma. Praviloma za primere na našem območju velja, da se vlomilci prestrašijo, ne želijo konflikta z lastniki stanovanj in pobegnejo. Ne konča pa se vedno srečno, tako se je že zgodil tudi fizični pretep vlomilca s storilcem. Takrat, če takšnega storilca policija dobi, ga ovadi zaradi roparske tatvine, ropa ali celo poškodovanja druge osebe, za kar so zagrožene tudi višje kazni. Izurjeni vlomilci pridejo v zaklenjeno stanovanje v le nekaj sekundah. Foto: PU Celje bralec, ki nas je na dogodek opozoril in želi ostati anonimen. Zaveda se, da bo policija storilca težko izsledila in jima poskus vloma dokazala. Tudi če ji bo to uspelo in bosta storilca krivdo priznala, bosta najverjetneje milo kaznovana. Takšni dogodki niso samo neljubi za oškodovance, ampak so tudi težava za policijo. Vedno več je namreč med storilci tujih državljanov. V zadnjih letih, odkar Slovenija predstavlja tranzitno državo v tem delu Evrope, se je povečalo število kaznivih dejanj na avtocestnem križu, zdaj pa tujci, ki vozijo mimo naše regije, izvajajo kazniva dejanja tudi v mestih ali krajih ob avtocesti. Bližina prometnice jim omogoča hitrejši pobeg in nadaljevanje kaznivih dejanj v drugih občinah, nato pa tudi v drugih državah. Takšen vzorec delovanja vlomilcev kaže, da so organizirani v skupino in natančno vedo, kje in kdaj bodo vlamljali. Obstaja možnost, da izvršujejo tudi druga kazniva dejanja, ne le vlomov. To, da nato zapustijo Slovenijo, predstavlja težavo predvsem za policijo, ki takšne storilce išče. Je pa med tatovi kar nekaj tudi Lastniki stanovanj naj ključev nikoli ne puščajo na »skritih mestih«, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože in podobno. Policija odsvetuje hrambo večje količine denarja ali zlatnine doma, še posebej ne na vidnih mestih ali na mestih, kjer vlomilci najprej pogledajo. To so omare ali nočne omarice. Stanovanje bi moralo vedno, kadar lastnikov ni, »dajati« videz, kot da je nekdo doma. To bo zagotovo vlomilce odgnalo. Nepridipravi se poleg denarja in zlatnine nikoli ne bodo branili ključev od avtomobilov, če bodo ti na vidnem mestu. Ravno na Celjskem je pred meseci bil natančno takšen primer: ko je vlomilec iz stanovanja odnesel denar, je vzel še rezervne ključe osebnega avtomobila in se odpeljal z njim. naših državljanov. »Predvsem odvisnikov od drog, ki vlamljajo v stanovanja ali stanovanjske hiše in nato ukradene stvari prodajo, da si lahko nabavijo drogo,« navaja Uroš Golob, pomočnik komandirja Policijske postaje Celje. Tudi opazujejo dlje časa Redkokdaj je vlom nenačrtovan. Nekateri storilci celo dlje časa opazujejo določen (več)stanovanjski objekt in tako zelo dobro vedo, ali so vhodna vrata odklenjena, kdo in iz katerega stanovanja je po stopnišču odšel. Tako domnevajo, katero stanovanje je prazno in ob kateri uri, dodatno pa preverjajo z dolgotrajnim zvonjenjem. Kako naj ravna posameznik, če doživi to, kar je naš bralec, je težko predvidevati vnaprej. Dejstvo pa je, da je klic na policijo eden najpomembnejših. A tudi prihod policije na kraj ne zagotavlja, da bodo policisti storilce prijeli. »Pooblastila za to, da osumljencem za vlom odvzamemo prostost, policija ima. Osnova za to je prepoznava, »Previdni morajo biti predvsem starejši in otroci, še posebej če so sami doma. Vhodna vrata naj bodo vedno zaklenjena, vrat naj nikoli ne odpirajo neznancem, varnostna verižica, če je na vratih, naj bo vedno zataknjena, za preverjanje, kdo zvoni, pa naj vedno uporabijo domofone in videodomofone ter kukala na vhodih,« svetujejo na policiji. KRONIKA 15 dne in tudi na Stopnja preiskanosti vlomov v stanovanja na Celjskem ni na zavidljivi ravni. Tudi zato, ker je med storilci kar nekaj tujih državljanov, ki po vlomu Slovenijo zapustijo in odidejo v druge države. Kar nekaj vlomov policisti preiščejo tudi na način, da vlomilca izsledijo, nato pa ta v preiskavi prizna, da je v preteklem obdobju opravil več tovrstnih kaznivih dejanj. A tu se zaplete. Čeprav v pred-kazenskem postopku na policiji to prizna, pred sodiščem izjavo umakne. Tako se zgodi, da nekdo lahko s sodišča odkoraka neobsojen ali oproščen, ker na sodišču vloma ne prizna, čeprav se je na policiji zanj pokesal. Prilika dela tatu Vlomilec bo vedno raje izbral tisto stanovanje, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in bo tveganje za odkritje najmanjše. Večstanovanjska stavba, kjer so vhodna vrata ves čas odprta ali odklenjena, bo bolj verjetno tarča vloma. Zato policija svetuje, naj lastniki stanovanj dosledno zaklepajo glavna vrata v večstanovanjski blok, naj bodo previdni, če v stavbi opazijo neznance ali sumljive osebe. V tem primeru lahko pokličejo policijo, saj imajo vsaka soseska oziroma naselje ali kraj tudi policijskega vodjo okoliša. Med njegove naloge spadajo tudi obhodi po območju, za katerega je zadolžen. ki jo opravi oškodovanec, če je storilce opazil,« dodaja Golob. In 48 ur ima nato policija časa, da zbere utemeljene dokaze, da je natanko ta oseba, ki jo je oškodovanec prepoznal, osumljena za vlom ali poskus vloma. Po 48 urah morajo osumljenca ali izpustiti na prostost ali ga privesti k preiskovalnemu sodniku. A treba je gledati realno: preiskovalni sodnik bo s težavo za osumljenega za poskus vloma odredil pripor, razen če ne gre za večkratnega storilca in povratnika, ki ima na vesti še več takšnih kaznivih dejanj. Vrnitev takšnega posameznika »na ulico« vedno znova lahko pomeni povra-tništvo oziroma ponovno izvrševanje kaznivih dejanj. In to se na žalost dogaja. »Povratnikov je veliko, težko je pričakovati, da nekdo takšnih kaznivih dejanj ne bo več počel,« pravi tudi Golob. Dnevi odprtih vrat Bolj kot ukrepi zaleže-ta dobra zaščita in dobra varnost ne le stanovanja, ampak celotnega večstano-vanjskega bloka. V bloke pa je danes z lahkoto priti kjerkoli v Celju. Vhodna vrata imajo številni bloki in več-stanovanjske stavbe odprta na stežaj, tako omogočijo prosto sprehajanje neznancev po hodnikih, še več, tudi kletni prostori so na dosegu roke in največkrat nezaklenjeni. Druga možnost, kako je z lahkoto priti v bloke in stolpiče, je zvonjenje po do-mofonih pod pretvezo, da nekoga iščejo ali da imajo za nekoga kakšno dostavo. Večina ljudi vhodna vrata Vlomilci lahko v večstanovanjsko stavbo pridejo tudi pod pretvezo, da so dostavljavci. Večina bi jim glavna vhodna vrata v blok z veseljem odprla ... Prijeli grešnike Slatinski policisti so prijeli štiri moške, ki so osumljeni vloma v župnišče v Radečah pred tednom dni. Vlomi v župnišča so se na Celjskem v zadnjem obdobju kar vrstili. V začetku septembra smo poročali celo o roparski tatvini v Preboldu, kjer sta dva zamaskirana storilca vlomila v župnišče in celo fizično obračunala s tamkajšnjim župnikom. Policisti sumijo, da je imela pred dnevi prijeta četverica prste vmes tudi pri preboldskem dogodku. Štiri moške, stare od 20 do 38 let, so slatinski policisti prijeli na območju Rogaške Slatine. Tam so se namreč prevažali z osebnim avtomobilom Audi A4, natančno takšnim, ki so ga opazili v Radečah po vlomu v župnišče. Ko so policisti voznika poskušali ustaviti, znakov ni upo- V nekaterih stanovanjskih blokih so vhodna vrata ves čas odprta ... tako lahkoverno odpira neznancem. Največkrat iz stanovanj kradejo denar in zlatnino. Večjih predmetov v zadnjih nekaj letih vlomilci ne odnašajo, razen če gre za dobro organizirano skupino in je vlom v točno določeno stavbo vnaprej organiziran. Takšni primeri so se dogajali predvsem v nedograjenih hišah. Pri stanovanjih niti ne toliko. Golob omenja še naslednje. »Praviloma imajo ti storilci to >srečo<, da vlomijo v tista stanovanja, kjer imajo lastniki doma večjo količino denarja ali tudi zlatnine.« S to izjavo načne pomembna vprašanja, ki si jih morajo zastaviti tudi lastniki stanovanj, v katere neznanci vlomijo. Obstaja namreč možnost, da nekdo vlomi v točno določeno stanovanje s točno določenim namenom. Zato se mora tudi oškodovanec vprašati, ali je kje omenjal, da ima doma večjo vsoto denarja ali zlatnino, je kje komu dejal, da ga praviloma ob določenem času ali za dlje časa ne bo doma. Mnogokrat so namreč ravno zaradi svoje lahkovernosti lastniki tarče vlomilcev. Ti spremljajo tudi socialna omrežja. Ta so zanje še kako dober vir informacij, kdaj koga ni doma, na podlagi objavljenih fotografij na osebnih profilih pa lahko tatovi dobijo podatke celo o razporeditvi prostorov v stanovanjih in hišah. Že od nekdaj velja, da so nepridipravi praviloma vedno korak pred policijo. Četudi jih dobijo in jim sodišče izreče kazen, je škoda že storjena in za oškodovanca nepopravljiva, ko ve, da je nekdo prišel v prostore doma, kjer se ponavadi počuti najbolj varno in nedotakljivo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA), splet števal, ampak je odpeljal dalje proti Topolam. Med divjo vožnjo je ugašal luči, zaradi česar je zapeljal v obcestni jarek. Vsi štirje, ki so jih policisti nato prijeli, so z območja Novega mesta in Krškega. »Preiskava je pokazala, da gre za osumljence vloma v župnišče v Radeče, zato so jim odvzeli prostost in jih tudi kazensko ovadili. Preiskava še ni končana, predvsem zato, ker sumimo, da gre za iste storilce, ki so podobna kazniva dejanja počeli še na ostalih območjih celjske regije, a tudi drugod po Sloveniji,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Morda gre za iste storilce, ki so se spravili nad preboldskega župnika. Naj spomnimo, da je župnik dva vlomilca zalotil, nakar sta mu začela groziti in ga tudi fizično napadla. Prvi padel s kolesa ... Minuli teden se je na Cesti Františka Foita huje poškodoval kolesar. Ta je pri prečkanju ceste s kolesom izgubil oblast nad vozilom in padel. Ker je dobil hude telesne poškodbe, se zdravi v celjski bolnišnici. ... drugi s traktorja Sredi preteklega tedna se je v Borku, to je na območju Zreč, zgodila delovna nesreča. 68-letni domačin se je huje poškodoval pri čiščenju gozdne poti. Ko je žagal večjo vejo, mu je spodrsnilo in je padel s traktorja. Zapeljal v potok V ponedeljek popoldne so morali prostovoljni gasilci iz Velenja in poklicni gasilci iz Celja posredovati na regionalni cesti Arja vas-Velenje, in sicer v Črnovi. Voznik osebnega vozila je namreč zapeljal v potok. V nesreči se je poškodovala ena oseba, ki so ji prvo pomoč nudili velenjski reševalci. Gasilci pa so vozilo izvlekli iz vode in odstranili posledice nesreče. Kaj je razlog, da je voznik zapeljal v potok, policija še preiskuje. Dan prej sta se dve osebi poškodovali v Trno-vljah pri Celju, kjer sta trčili osebni vozili. Več kot očitna kršitev? Pred tedni smo poročali, kako nekateri, predvsem mladoletni vozniki koles s pomožnimi motorji (skuterji) kršijo prometna pravila. Tega mladoletnega kršitelja, ki je na način, kot je s fotografije razvidno, »poganjal« še kolesarja, smo zasačili v torek v Drapšinovi ulici v Celju. Več kot očitno je vozil tudi več kot 25 kilometrov na uro, čeprav ima na zadnjem kolesu oznako, da skuter dosega le takšno hitrost. V Drapšinovi ulici je s skuterjem namreč dosegel hitrost 40 kilometrov na uro. Na oba voznika smo bili pozorni tudi zato, ker je kolesarja v krožnem križišču z Ulico mesta Grevenbroich skoraj zbil voznik avtomobila, ki je zapeljal v krožišče. Vendar ne po svoji krivdi, ampak po krivdi motorista in kolesarja, saj sta v krožišče zapeljala s preveliko hitrostjo. Foto: EP Prevrnil se je na bok Minulo soboto se je v Žičah pri Slovenskih Konjicah zgodila nenavadna nesreča. Traktor s priključkom za silažo se je prevrnil na bok. Na kraj so poleg reševalcev nujne medicinske pomoči prispeli tudi prostovoljni gasilci iz Slovenskih Konjic, ki so pomagali pri reševanju. V nesreči sta se namreč poškodovali dve osebi. Foto: arhiv PGD Slovenske Konjice 16 RADIO CELJE Ta teden ves program Radia Celje že »teče« iz na novo opremljenega studia. Del ekipe tonskih tehnikov je tudi Tomaž Mirnik. V korak s časom in z vami Nova studijska oprema Radia Celje za še kakovostnejše oddajanje radijskega programa 90,6 95,1 95,9 100,3 ho cel Vedno г \MMQj! Radio Celje je v ponedeljek praznoval 62. rojstni dan. Najlepše darilo, ki ga je lahko dobil, je poleg zvestih poslušalcev na novo opremljen radijski studio, iz katerega od ponedeljka naša medijska hiša oddaja program v živo. Poleg iz zdaj na novo opremljenega studia delo poteka še vedno iz dveh dosedanjih studiev, kjer tehniki z novinarsko ekipo pripravljajo prispevke in različne oddaje, ki so posnete vnaprej. Andreja Petrovič. Nad novim studiem je popolnoma navdušena. Sodobna oprema studia ene največjih radijskih postaj v tem delu Slovenije ni zanemarljiva stvar. Leto dni so trajale zasnova studia, nabava opreme in njena vgradnja, nato sta sledili ureditev in uskladitev vseh Ш i I > ~ 1/ 11 lajü iSS^o celje -ШгШШ malenkosti, ki so pomembne, da zvok iz radijske postaje pride do poslušalcev. Digitalizacija »V novem studiu je vse opremljeno digitalno in ni več analognega prenosa Radio Celje je začel oddajati leta 1954 in od takrat do danes neprekinjeno oddaja, je sodobno zasnovana regionalna radijska postaja s statusom posebnega pomena, ki ga podeljuje ministrstvo za kulturo. Poudarek daje predvsem informacijam z regionalnega območja in objektivnemu ter preverjenemu obveščanju poslušalcev. Z glasbo poskuša zadovoljiti kar največji krog poslušalcev, saj predvaja vse zvrsti, pri čemer že od začetka prav poseben poudarek daje kakovostni slovenski glasbi. zvoka. To pomeni, da smo izboljšali zvočno kakovost, saj pri oddajanju zdaj ni več možnosti popačenj ali šumov. Digitalna oprema je tudi zanesljivejša in sodobnejša,« razlaga vodja tehnike na Radiu Celje Aljoša Bon-čina. Poslušalci, predvsem tisti, ki morda poznajo to tehnologijo, so razliko v zvoku prepoznali takoj. Naš (zdaj) stari studio je od leta 2001 krasila ogromna mešalna miza, ki jo bomo zaenkrat »upokojili«. Petnajst let delovanja je dolga doba, upoštevajoč razvoj tehnologije in dejstvo, da smo jo vmes že enkrat obnovili. Novi studio pa je bolj zračen, manj je naprav. »Mešalna miza je praviloma vmesnik, s katerim kot tehnik upravljaš zvok, mikrofone, računalnike, glasbo in vse, kar gre v eter, torej v radijski program. Nova oprema zdaj omogoča lažje in predvsem hitrejše delo tehnikom, kar je za radio izredno pomembno,« dodaja Bončina. Naložba v prihodnost »Nov studio smo na Radiu Celje nestrpno pričakovali predvsem zaradi dotrajanosti stare mešalne mize, saj nam je v zadnjem času kdaj pa kdaj ponagajal radijski škrat. A naši mojstri tehnike se niso dali. Spretno so reševali težave, ki jih je povzročal, in skrbeli, da poslušalci morebitnih tehničnih težavic, ki so nam povzročale sive lase, sploh niso opazili,« pravi odgovorna urednica Radia Celje Bojana Av-guštinčič. Poudarja še, da se bodo tudi gostje v novem studiu počutili prijetneje in udobneje. »Na nov studio smo toliko bolj ponosni, ker takšna pridobitev s finančne plati ni mačji kašelj, časi pa takšnim projektom niso najbolj naklonjeni,« še dodaja Avguštinčičeva. Studio je zasnovan še vedno tako, da sta moderator in tehnik ločena in praviloma delata v paru, torej moderator ne opravlja hkrati dela tehnika. Delo Radia Celje se namreč razlikuje od dela številnih komercialnih radijskih postaj, kjer moderator vnaprej natančno ve, kaj bo v določenem trenutku povedal v program. Delo moderatorjev Radia Celje se pogosto tesno prepleta z novinarskim delom tudi zaradi informativnega značaja tega medija. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA novi tednik nnPiDT 1 "7 Št. 38, 22. september 2016 ОГОП1 I/ V zadnjem napadu šokirali Domžale Celje (4-2-3-1): Rozman -Vidmajer, Travner, Džinić, Kous - Pungaršek, Pišek -Čirjak, Požeg Vancaš, Pod-logar - Hadžić. Igrali so še Šporn, Klemenčič, Lovrečič. Trifkovič rekorder Rudarja, vrnil se je Eterović Celjski in velenjski nogometaši so v 9. krogu državnega prvenstva ostali neporaženi. Celju je pred le 300 gledalci z 2:1 uspelo premagati Domžale, Rudar pa je v obračunu z Rado-mljami iztržil točko (2:2). Celjani so bili do včerajšnjega srečanja z Olimpijo šesti. Različna polčasa Celjsko moštvo je bilo proti Domžalam zelo oslabljeno. Tekmo je s tribune spremljal trener Robert Pevnik. Izključen je bil na pokalnem srečanju v Krškem, ki je bilo nesrečno tudi za Daliborja Volaša. Zaradi rdečega kartona je moral posledično tudi on izpustiti obračun 9. kroga 1. SNL. Ekipo je vodil pomočnik trenerja Kei Hoshikawa, ki v kadru ni imel še Amar-ja Rahmanovića, Damirja Hadžića in vratarja Matica Kotnika. Tekma je bila nekaj posebnega za trenerja Domžal Simona Rožmana, ki je pred odhodom v novo sredino vodil prav Celje. Z njim je tokrat prišel še pomočnik Aleš Kačičnik. Deležna sta bila aplavza. Domači nogometaši so prvi polčas odigrali dobro, drugega slabo. Obratno je bilo pri gostih. Celjani so povedli v 25. minuti, ko je lep gol s strelom z glavo dosegel Irfan Hadžić. Podal je Janez Pišek. Gostje so izenačili v 74. minuti. Po podaji Slobodana Vuka je v drugem poskusu žogo za hrbet vratarja Matjaža Rozmana uspel spraviti Gaber Najlepše je zmagati v zadnjih sekundah ... Celjski nogometaši so pohiteli v objem k pomočniku trenerja Keiju Hoshikawi. Dobrovoljc. Zmago Celju je prinesel gol Mateja Podlo-garja, nekdanjega napadalca Domžal, v 92. minuti. Za tri točke je nasprotnikovo mrežo zatresel z roba kazenskega strela. Diagonalni strel je našel pot do mreže med nogami branilca Denisa Haliloviča, nekdanjega člana celjskega prvoligaša. »Verjel sem v ekipo« Pomočnik trenerja Pevnika je torej 40-letni Kei Hoshika-wa, ki se lahko pohvali, da je kot prvi Japonec v zgodovini vpisal zmago v 1. SNL. »To je bila težka tekma. Na klopi ni bilo trenerja, manjkali so nekateri igralci. Vendar sam verjamem tako v Roberta kot v vse naše igralce. Ti, ki so nadomestili manjkajoče, so dali vse od sebe, da bi se dokazali. In so se, tako da je to še en dokaz, da imamo res kakovostno moštvo in da tudi naše delo na treningih gre v pravo smer,« je dejal Hoshi-kawa. Strelec odločilnega gola Podlogar je pristavil: »Nam se je tokrat vrnilo, za kar ves čas trdo delamo. Vsak dan se trudimo, tako igralci kot tudi drugi v klubu. Prejšnjo tekmo smo na podoben način izgubili, ko smo izpadli iz pokala, zdaj se nam je vrnilo. Ves čas verjamemo vase in izjemno smo veseli te zmage. Verjamem, da za nas prihajajo lepši časi.« Trener Simon Rožman je razočarano dejal: »Prvi polčas je bil za nas tekaško slab, taktično nedosleden. V nadaljevanju, ko so menjave prinesle želeno, pa smo bili boljši nasprotniki. Če je gol na koncu šola, potem mislim, da smo se iz tega veliko naučili.« Po sinočnjem obračunu z Olimpijo celjsko moštvo v soboto čaka gostovanje v Novi Gorici. Dvakrat so se vrnili Radomljani so v krstni pr-voligaški sezoni (2014/15) potrebovali deset krogov za prvo zmago, tokrat so bili blizu, da jo vpišejo v 9. krogu, a se proti Rudarju ni izteklo po željah varovancev celjskega trenerja Janija Žilnika. Po golu Igorja Barukčića z enajstmetrovke veselje gostiteljev ni dolgo trajalo. V 59. minuti je po prostem strelu Bojana Vručine z glavo iz bližine izenačil Darko Zec. V 72. minuti je bil za domače natančen Kristijan Šipek. Velenjčani so se spet ekspresno vrnili. Le tri minute kasneje je z glavo izenačil Dominik Glavina, rezultat pa se do konca ni več spremenil. »To je bila izjemno dobra tekma, še posebej v drugem polčasu. Bilo je ogromno lepih priložnosti, videli smo štiri zadetke, lahko bi jih bilo še več. V vsakem napadu je gol praktično visel v zraku. Čestitam Radomljam, kajti menim, da so precej boljša ekipa, kot kaže prvenstvena lestvica,« je z mešanimi občutki govoril trener Rudarja Slobodan Krčmarević. Spet smo po dolgem času v dresu Rudarja videli napadalca Ma- Ukrajinski denar v NK Celje Skupščina Nogometnega kluba Celje je odobrila prihod ukrajinskih vlagateljev. To je razplet in obenem glavni poudarek z izredne skupščine v Areni Petrol. Po predstavitvi vloge Ukrajincev s sedežem podjetja (K Partners Sport Managment s.r.o.) na Češkem je dvom o smotrnosti izpostavil le vršilec dolžnosti direktorja kluba Alen Obrez. Povsem ustrezno ga je zanimalo, zakaj ni predstavljena vsebina memoranduma oziroma pogodbe. Pojasnjeno je bilo, da gre za poslovno skrivnost. Podporo ustanovitvi novega skupnega podjetja je nato dal častni predsednik kluba Marjan Vengust. Glasovanje se je izteklo v prid novi zgodbi, za katero predsednik kluba Stevan Đorđe-vić zagotavlja, da ne vsebuje tveganja. Proti je bil Obrez. Pri kasnejših glasovanjih se je vzdržal. Predsednik družbe tujec Memorandum je vodstvo kluba poslalo na odobritev Nogometni zvezi Slovenije. Ko bo potrjen, bo klub z investitorjem ustanovil skupno družbo. Nov upravni odbor sestavljajo Stevan Đorđe-vić kot predsednik, Rafael Brance, Zoran Podkoritnik, Spasoje Bulajić in Ihor De-dyshyn. Novoustanovljeno podjetje naj bi se imenovalo FK Celje. V njem bosta po dva predstavnika kluba in investitorja - slednji bo imel med dvema članoma predsednika družbe, ki naj bi prevesil jeziček na tehtnici v primeru, če zaradi dveh glasov proti dvema ne bi prišlo do neposrednih odločitev. Vsak polovico proračuna Pomislekov glede vsega skupaj je ogromno, kar je logično. Župan Bojan Šrot je potrdil Đorđevićeve besede, namreč da je redno seznanjen z vsebino dogovorov. teja Eterovića, ki je bil pred sezono suspendiran, menda zaradi nediscipline. Do zdaj ga ni bilo na spregled, kot kaže pa so se v velenjskem taboru končno zavedli, da je »Bum-bum Mate« koristen za ekipo. Za člana Rudarja Damjana Trifkoviča je bila tekma z Radomljami nekaj posebnega. Odigral je namreč 199. prvenstveno tekmo v dresu velenjskega prvoligaša, s čimer se je izenačil s pokojnim Željkom Spasojevićem. Če je Trifkovič včeraj igral v Krškem, potem ni več le so-rekorder. Velenjčani bodo v nedeljo pričakali Maribor. MITJA KNEZ Foto: GrupA Lestvica 1 .SNL OLIMPIJA 9 6 1 2 14: 6 19 MARIBOR 9 5 2 2 16: 8 17 GORICA 9 5 0 3 11: 7 15 LUKA KOPER 9 5 0 3 8: 6 15 DOMŽALE 9 4 2 3 14:11 14 CEDE 9 4 1 4 11:11 13 RUDAR 9 3 2 4 12:12 11 KRŠKO 9 2 3 4 8:13 9 ALUMINIJ 9 2 1 6 9:17 7 KALCER 9 0 4 5 7:19 4 Rudar (4-2-3-1): Radan -Bolha, Zec, Billong, Mužek - Lotrič, Tolimir - Pišek, Trifkovič, Vručina - Gla-vina. Igrala sta še Dodlek, Eterović. OB ROBU To je nogomet IhorjaDedyshyna na skupščini ni bilo. V prvi vrsti sta z leve Stevan Đorđević in Spasoje Bulajić, v drugi Božo Šola, ki je vodil skupščino, in Zoran Podkoritnik, za njima je Marjan Vengust. Vlagatelji bodo v večji ali manjši meri prevzeli vajeti kluba. Prispevali bodo polovico proračunskega denarja. Torej, če bo vodstvo NK Celje zagotovilo pol milijona evrov, bo isto storil novi partner. Pogodba naj bi bila petletna, tujci v prvih treh letih ne pričakujejo dobička. O resnosti namere bo odgovor dal zimski prestopni rok. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA »Če bi želel investirati v slovenski klub, ki lahko igra v Evropi, je to najcenejši nakup, kar jih je. Ni treba kupiti angleškega prvoligaša, ampak lahko z nekaj milijoni >kupiš< slovenski klub. Ampak kaj se zgodi? Sledi skupščina kluba, na kateri glasujejo vsi - od čistilke do ekonoma - in vas gladko vržejo iz kluba, v katerega ste vložili toliko in toliko denarja. Zato ne vidim razloga, zakaj bi nekdo želel vlagati v slovenske klube,« so besede iz lanskega Playboya, ki so se mi vtisnile v spomin. Izgovoril jih je Aleksander Če-ferin. Dodal je, da bo v zvezi s tem treba spremeniti zakonodajo. Seveda mu na tem področju ni uspel niti korak naprej, pri čemer to še lep čas (vsaj deset let?) ne bo uspelo tudi nikomur drugemu; kar ni povsem logično, kajti starši za vadbo plačujejo slehernemu klubu in spremembe ne bi povzročile slabšega stanja, v primeru finančnega zdrsa kluba pa bi težave reševal naslednji kupec. Bo Ukrajincem uspela namera v celjskem klubu? To bo pokazal čas. Vodilni možje NK Celje - zaenkrat še Slovenci -zatrjujejo, da je celotna dokumentacija dogovorov med klubom in investitorji ves čas na vpogled Nogometni zvezi Slovenije. Se pravi, da se v Celju nimamo česa bati. Pa je res tako? Kar se je dogajalo med tujim podjetjem in klubom iz Arene Petrol, je bilo torej tudi na očeh Aleksandru Čeferinu, predsedniku NZS, zdaj predsedniku Evropske nogometne zveze. Ali se Slovenci zavedamo, kaj je uspelo temu človeku? Glasovanje za Ime tedna na Valu 202 je bilo zame doslej verodostojno. Toda prejšnji teden je Čeferina prehitela Janja Garnbret, članica Šaleškega alpinističnega odseka Velenje, svetovna prvakinja v i I 4 DEAN ŠUSTER plezanju. Zame šokanten izid je dobil potrditev v naslednjih dneh, ko me je doletelo nekaj vprašanj, vsa pa so si bila na las podobna. Kaj bo imela Slovenija od tega? Pa slovenski šport in slovenski nogomet? Morda nič. Ampak to sploh ni pomembno. Kaj bi imela Slovenija od tega, če bi Danilo Türk uspel pri kandidaturi za generalnega sekretarja Združenih narodov? Morda nič, vsaj neposredno. Sicer pa v obeh primerih ogromno. Slovenec na vrhu Uefe! Na čelu institucije, ki ima tri milijarde letnega prometa. Če bi me uspavali pred dvema desetletjema in zdaj zbudili, bi zahteval, da me vrnejo v komo, saj tako grdih šal ne prenesem. Imamo zvezdnike med košarkarji, hokejisti, nogometaši, smučarkami in morda še kje, toda z največjo »planetarno slavo« med Slovenci se bo kmalu ponašal Če-ferin. To je pač nogomet. In kot mi je dan pred glasovanjem dejal predstavnik ene najbolj uspešnih slovenskih zvez: »Bil je, tako kot Bogdan Gabrovec v kandidaturi za predsednika OKS, pač v pravem trenutku na pravem mestu ...« In ko vas bo taksist vozil z letališča proti hotelu in ga bo morda zanimalo, od kod ste, kar povejte, da od tam, od koder je Čeferin. Pa s tem ne boste podcenjevali Kopitarjev, Oblakov, Dragićev, Kamplov, Mazejevk, Dončičev... 18 ŠPORT Neuspela vrnitev Dejana Perića V državnem prvenstvu dve sezoni za Velenjčani EMDESET LET ROKOMETA VCEUU IN SLOVENIJI V Celje se je po sedmih sezonah igranja v tujini (Barcelona in Veszprem) pred začetkom sezone 2011/12 vrnila legenda celjskega rokometa Dejan Perić. Na koncu svoje igralske kariere se je od kluba in Celja 31. maja 2013 čustveno poslovil v polni dvorani Zlatorog. Vodenje ekipe je v sezoni 2011/12 prevzel srbski trener Vladan Matić. Kljub dobri ekipi in Periću v golu so celjski rokometaši sicer osvojili petnajsti naslov pokalnih zmagovalcev (Celje PL - Ci-mos Koper 26:21, v Celju 4. marca 2012), v državnem prvenstvu pa krepko zaostali za Velenjčani (vrstni red: 1. Gorenje 59 točk, 2. Celje 46, 3. Koper 43, 4. Trimo 28 ...) Ker so v prejšnji sezoni osvojili le tretje mesto v državnem prvenstvu, so Celjani nastopili v pokalu pokalnih zmagovalcev in v polfinalu zaradi manj danih golov v gosteh izpadli proti nemškemu Gummers-bachu, kasnejšemu zmagovalcu pokala. Na EP 2012 v Turčiji so slovenski mladinci osvojili že tretjo bronasto medaljo. V ekipi so bili tudi Celjani: trener Slavko Ivezič, igralci Jure Go-renjak, Tilen Kodrin, Borut Mačkovšek, Gregor Potočnik, Blaž Sendelbah in Igor Žabič ter pomočnik trenerja Klemen Luzar in tehnični vodja Rado Pantelič. V sezoni 2012/13 se je Dejan Perić zaradi poškodbe preselil na klop kot tehnični vodja oziroma trener vratarjev. Kljub osvojenemu drugemu mestu v državnem prvenstvu v prejšnji sezoni so Celjani dobili pravico nastopa v ligi prvakov. V skupini B so osvojili četrto mesto (vrstni red: 1. Veszprem, 2. Kiel, 3. Atletico Madrid, 4. Celje, 5. Constanta, 6. Sävehof), se s tem uvrstili v osmino finala, kjer pa so izpadli v dvoboju s Hamburgom, kasnejšim evropskim prvakom - s presenetljivo zmago v gosteh (28:31) in z nepričakovano visokim porazom v domačem Zlatorogu (29:38). V domačem pokalu in prvenstvu so celjski rokometaši, Piše: ANDREJ SUSTERIC enako kot v sezoni 2011/12, najprej osvojili že šestnajsti pokalni naslov (Celje - Gorenje 28:24, v Laškem 3. marca 2012), v državnem prvenstvu pa po odigrani končnici spet zaostali za Velenjčani (1. Gorenje 60 točk, 2. Celje 53, 3. Koper 43, 4. Maribor 43 ...). Ob ganljivem slovesu se je po sezoni od igralske kariere poslovila legenda celjskega rokometa, vratar Dejan Pe-rić, ki je v Celju odigral enajst sezon. O tem so v prispevku na Siol.net zapisali: »Imeniten spektakel pred približno štiri tisoč gledalci se je začel z duhovitim kratkim filmom, v katerem je Dejana Perića igral Luka Žvižej. Nato so pozornost dobili igralci. Perić je v svojo ekipo povabil nekaj nekdanjih, nekaj zdajšnjih soigralcev in nekaj rokometnih prijateljev. Trener je bil njegov oče Bogoslav, njegov pomočnik pa Mirko Bašić, legendarni hrvaški vratar in bivši Perićev vzornik. Na parketu dvorane Zlatorog so se za žogo zapodili Ivano Balić, Kiril Lazarov, Roman Slovo Dejana Perića 31. maja 2013 v Zlatorogu Pungartnik, Vladan Matić, Matjaž Brumen, Alvaro Nači-nović, Luka Žvižej, Alem To-skić in drugi. Pomerili so se s Celjani, ki jih je tokrat vodil Stanko Anderluh. Srečanje je bilo pričakovano polno atraktivnih potez, protinapadov in cepelinov, Nikola Ranevski pa je zadel celo po obratu za 360 stopinj. Perić, ki je igral en polčas za eno, drugega za drugo ekipo, je dokazal, da je še vedno v vrhunski formi. Ob izteku štiridesetminutne tekme je zbral skupno trinajst obramb. Konec dvanajste minute je bil na sporedu tehnični odmor, med katerim si je Perićevo moštvo privoščilo požirek piva, »Perke« pa ga je simbolično prinesel enemu svojih naslednikov Urbanu Lesjaku. Perićeva ekipa je na koncu slavila s 26:23 (11:11), gle- dalci pa so zaključni žvižg pričakali na nogah in skan-dirajoč njegovo ime. Skupaj z družino si je Perić nato s kavča, ki je simboliziral več časa za ženo in otroka, ogledal ganljiv film o svojih epskih obrambah.« Naslednjič: Menjava trenerja in vsi domači naslovi (35. del) Foto: arhiv RK CPL in SIOL. NET Ekipa v sezoni 2011/12. Z leve v sprednji vrsti so Vladan Matić (trener), Carlos Prieto, Nejc Poklar, Borut Mačkovšek, Dejan Perić, Matevž Skok, Luka Žvižej, Urban Lesjak in Alem Toskić, za njimi so Vid Poteko, Žiga Mlakar in Stanko Anderluh (pomočnik trenerja), v zgornji vrsti pa Petar Metličić, Nemanja Zelenović, Rok Žuran, Nikola Ranevski, David Razgor in Gašper Marguč. Ekipa v sezoni 2012/13. Z leve sedijo Vid Poteko, Blaž Janc, Mate Lekai, Sebastian Skube, Urban Lesjak in Vladan Matić (trener), v sredini so Žiga Mlakar, Gašper Marguč, Nikola Ranevski, Urh Kastelic, Alem Toskić, Luka Žvižej in Stanko Anderluh (pomočnik trenerja), zgoraj pa David Razgor, Rok Žuran, Nemanja Zelenović, Igor Žabič, Gregor Potočnik, Borut Mačkovšek, Matevž Skok in Herman Wirth (trener vratarjev). Padel negativen rekord Zlatoroga Rokometaši Celja Pivovarne Laško še čakajo na prvo domačo zmago v novi tekmovalni sezoni. V 5. krogu lige Seha je bil vodilni Vardar iz Skopja boljši z visoko razliko 40:29. Celjski rokometaši do tokratne tekme v dvorani Zlatorog še niso prejeli 40 golov. »Pivovarji« so na svojo in na žalost vseh svojih privržencev podrli negativen rekord. Če so dobili zadnje tri medsebojne tekme z Vardarjem, so tokrat že v prvem polčasu izgubili vse možnosti za zmago. Potem ko sedem minut niso našli poti do gola, je gostujoča zasedba pobegnila na sedem golov naskoka. Gostje so polčas dobili z 20:13. Gostitelji so se v 45. minuti uspeli približati na pet golov zaostanka (28:23), a je bila zatem obramba spet zelo slaba, visok poraz pa neizbežen. Luka Žvižej je pred le tisoč gledalci dosegel 8 golov, Žiga Mlakar 7. Na drugi strani je blestel odlični vratar Arpad Šterbik, ki je zbral 15 obramb. »Šterbik je imel svoj dan in Vardar je povsem zasluženo zmagal. Bilo je kar nekaj stvari, ki me dobesedno bolijo. Veliko je bilo izgubljenih žog, naše ne-preciznosti pri čistih strelih, najbolj pa sem razočaran nad igro v obrambi, ki je bila na zelo nizki ravni. V štirinajstih dneh smo odigrali pet tekem, kar ni izgovor, opravili dve dolgi gostovanji, kar očitno pušča določene posledice,« je po drugem porazu ob treh zmagah v ligi Seha dejal trener Branko Tamše. David Razgor, ki je dosegel štiri gole, je pristavil: »Takšnega visokega poraza si ne bi smeli dovoliti. Tekmo smo odprli dobro, držali dober ritem do 15. minute, potem pa se je Vardar odlepil in razliko povečeval do konca tekme. Ne smemo iskati razlogov v dolgih potovanjih, ampak jih moramo poiskati tudi pri sebi. Zdaj, ko se bo ritem malo umiril, se moramo vrniti na stare tirnice.« Celjani zdaj vse misli usmerjajo k ligi prvakov. Odprli jo bodo v soboto, ko bo v Celju gostoval večni rival Zagreb. Slednji je v domači dvorani vpisal drugo zmago v ligi Seha. Z 28:21 je odpravil Gorenje iz Velenja. MITJA KNEZ Foto: GrupA Celjski rokometaši so bili proti Vardarju podobno nemočni kot proti Veszpremu. Skopskemu moštvu je kljuboval Luka Žvižej, ki je za osem golov potreboval prav toliko strelov. ŠPORT 19 Tretjič zapored svetovni prvaki Že tretjič je skupina The Pharaohs postala svetovna prvakinja v street plesu. Na Sardiniji je vso člansko konkurenco premagala v kategoriji malih skupin. Trener plesalcev iz Plesnega vala je Celjan Miha Poznič. Nad uspehom svojih varovancev je navdušen predsednik Plesnega vala Celje Marjan Špiljar: »In ponosen sem. Tretjič zapovrstjo so najboljši v članski kategoriji, kjer je konkurenca seveda najbolj izostrena. Čeprav so najboljši na svetu, pa letos niso bili državni prvaki ...« Več o slednjem ni hotel razpredati, dodal je le, da je včasih težko prodreti v srce Slovenije, v Ljubljano. Njihova točka na Olbii je trajala poltretjo minuto. Predstavili so se na prireditvi Športnik leta v Celju, znova bodo na ogled jutri po 17. uri v celjskem trgovskem središču. Na SP v Sardiniji sta uspeh dopolnila Kristjan Terglav z drugim mestom v solo street danceu, v parih pa je bil skupaj z Vaneso Krenker četrti. Plesni val se je izkazal že v mesecu juniju na EP na Češkem, kjer so mladinke v hip hopu v kategoriji malih skupin osvojile prvo mesto. DEAN ŠUSTER Foto: PLESNI VAL Z leve sta Sara Krajnc in Vanesa Krenker, stojijo pa Tadej Oprešnik, Kristjan Terglav, trener Miha Poznič, Blaž Bednjički in Marko Sivka. Firma bo nasledil Teršek Laški košarkarski klub Zlatorog je izpeljal redno letno skupščino, na kateri je bil izvoljen novi predsednik kluba. Dosedanjega Miroslava Firma bo nasledil Pavel Teršek. Firm je funkcijo predsednika opravljal deset let. V obdobju, ko zapušča Pivovarno Laško, glavnega sponzorja kluba, se je zaradi osebnih razlogov odločil, da konča tudi predsedniško funkcijo. »Zadnjih deset let je bilo nadaljevanje prvih 37 let našega kluba. Pogoji za delovanje so bili enkrat dobri, drugič slabši. Treba se je bilo prilagajati. Zmanjkala nam je pika na i, naslov državnega prvaka. Upam, da bo nekdo v prihodnosti imel več sreče in se bo proslavljal tudi ta uspeh.« Terška na skupščini ni bilo, saj je bil službeno odsoten. Miro Firm med skupščino KK Zlatorog »Pavel Teršek je predstavnik glavnega sponzorja, Pivovarne Laško. Tudi njegov status zaradi same reorganizacije v podjetju še ni dokončno znan, zato ima v zadnjem obdobju ogromno dela v Ljubljani. Trenutno je v Amsterdamu. In ravno zato smo se odločili, da jaz klub vodim do konca leta,« je pojasnil Firm. Teršek bo funkcijo predsednika kluba prevzel 1. januarja. MITJA KNEZ NA KRATKO Največ sreče za Rudar Brdo pri Kranju: Na sedežu Nogometne zveze Slovenije so opravili žreb četrtfinala pokalnega tekmovanja. Rudar bo 19. oktobra pričakal Krko v Velenju, teden dni kasneje pa bo gostoval pri drugoligašu v Novem mestu. Vsekakor imajo varovanci trenerja Slobodana Krčmarevića imenitno priložnost za preboj v polfinale. Preostali pari: Gorica - Maribor, Olimpija - Aluminij, Krško - Domžale. Za Tirška danes Gornji Grad: Strelcu Frančku Gorazdu Tiršku, dobitniku srebrne medalje na paraolimpijskih igrah v Rio de Janeiru, bo Občina Gornji Grad danes pripravila sprejem. Na veseličnem prostoru v Gornjem Gradu se bo začel ob 18. uri. Derbi Klatežem Celje: Na Skalni kleti so bile odigrane tekme 13. kroga celjske lige v malem nogometu. Izidi: Šargi - Bumerang bar 6:3, Cinkarna - Bar Pišek 11:5, Mali Paris - Stil bar Nova vas 0:7. Stil bar ima 34 točk, Šargi 28, Cinkarna 27. V veteranski ligi je derbi vodilnih pripadel Klatežem. Izidi: Patrioti - Črički 4:1, Zlatorog Škale - Janezi 7:2, Klateži - Šargi 3:1. Klateži imajo 29 točk, Zlatorog 25, Šargi 23. (DŠ) Proizvedeno v Sloveniji! Že na štartu dramatično V uvodnem krogu odprtega prvenstva Slovenije v hokeju so Celjani na domačem ledu s 5:4 premagali ekipo Zagreba. Strelci za ECE Celje so bili Davor Rakanovič, Nejc Kastelic, Aljaž Ribič, Aljaž Ogrizek in ka-petan Žiga Grahut, ki je v 59. minuti odločil zmagovalca. »Vesel sem, da je pet različnih igralcev doseglo gole. Torej imamo širino,« je začel trener Rok Rojšek. »Tekmec je bil za nas neznanka. Nam se je poznalo, da smo odigrali malo pripravljalnih tekem, zato igra ni stekla. Pri 3:1 smo zapravili veliko priložnosti in sledili sta izenačenji na 3:3 in 4:4. Malce smo celo trepetali za zmago,« je dodal Rojšek, zadovoljen s številom gledalcev. Razmerje v strelih je bilo kar 45:16 v celjsko korist. »Neučinkovitost je naša stara bolezen. Zaostajamo za splošnim povprečjem. Ekipe potrebujejo šest do sedem strelov za gol, mi trenutno osem do devet. Bistveno je, da si priigramo priložnosti za zadetke,« je zaključil Rojšek. Tekma v Zalogu s Slavijo bo šele v sredo, v soboto, 1. oktobra, pa bo v Celju gostoval Medveščak. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Silver ne -Naše gore Štumf— лЛоап«^ www.silverline.si Oporne kompresijske nogavice SILVERLINE J POKLIČITE NA 27,90 EUR 0803025 www.vitavera.si Postopna kompresija Odlično akcijo so izpeljali Aljaž Ogrizek (št. 7), Rok Leber (88) in Davor Rakanovič (33). 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE GARAŽA VOZILA KUPIM OSEBNI avto za lastno uporabo, lahko tudi poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 031 783-047. 2186 STROJI PRODAM ŠIVALNI stroj Bagat 555, vgrajen v stoječi omarici, prodam. Telefon (03) 5414753. 2148 POSEST I Ш 2127 ШН astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE PRODAM GRADBENO parcelo v bližini Žalca, z vso dokumentacijo, prodam. Telefon 041 675-727. 2064 ŠMARTNO v Rožni dolini. Prodam bivalni vikend, 90 m2 uporabne površine na 950 m2 zemljišča, elektrika, centralno ogrevanje, energetska izkaznica, prodam za 55.000 EUR. Telefon 070 183-505. 2121 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo: zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 79.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n PARCELO na lepi sončni legi, Grobelno, 1.651 m2, prodam. Telefon 068 626816. PRODAM KUPIM 2177 ODDAM ODDAM GARAŽO v Vrunčevi ulici, pri blokih, oddam v najem. Telefon 041 818-899, popoldan. 2193 V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424. 2142 CELJE, Šentjungert. Prodava delno obnovljeno stanovanjsko hišo z dvoriščem in delno tudi kmetijskim zemljiščem na naslovu Šentjungert 23; skupaj zemljišča 1.698 m2, 130 m2 stanovanjske in bivalne površine, z gospodarskim objektom. V hiši obnovljeno ogrevanje na biomaso. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena 59.900 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico 2015-145-162-15315. Telefon 041 708-198. n PRODAM ZAKONSKO spalnico, staro približno 60 let, prodam. Telefon 040 293-180. 2203 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: D2/78D 99 26 www.ramainox.si ЖЕШШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR ol po ceniku vašega operaterja ŽALEC, Kasaze. Prodava stavbno zemljišče 2.263 m2 in gozdno zemljišče 3.904 m2 v k. o. Kasaze, skupaj za 29.900 EUR. Telefon 041 708-198. n DOBRNA, Pristova. Prodam stanovanjsko hišo, adaptirano, z gospodarskim poslopjem in garažo, 72 m2 uporabne bivalne površine, leto izgradnje 1968, centralno ogrevanje (na kurilno olje), dvorišče in zemljišča s stavbo skupaj 1.688 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Cena 57.000 EUR. Izdana energetska izkaznica stavbe 2015-145-162-31372. Telefon 041 708-198. n STANOVANJE PRODAM ŠENTJUR. Prodam dvosobno stanovanje v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe (Na Lipico 1, Šentjur), 40,40 m2, s kletjo oz. shrambo 3,0 m2 in odprtim balkonom 5,00 m2, za 39.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe 2015-145-162-26915. Telefon 041 708-198. n STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Telefon 070 561-473. OPREMLJENO garsonjero v Celju oddam v najem. Telefon 041 318-093, 041 516-811. 2078 OPREMLJENO stanovanje v Celju, za družino ali samsko osebo, oddam. Telefon 070 418-525. 2100 PRAŠIČE, težke od 200 do 300 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2199 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 17 9 2 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCE in telice, težke od 170 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-599. 1966 BIKCA in teličko, 150 kg, simentalca, prodam. Telefon (03) 5739-391. 2082 SIMENTALKI, brejo kravo v 9. mesecu, 2. telitev in brejo telico v 6. mesecu, prodam. Telefon 031 458-185. 2098 LEPO telico simentalko, težko približno 350 kg, brez številke, prodam. Telefon 031 812-460. 2136 DVA telička, stara 13 in 15 dni, bikca in teličko, stara 3 in 4 mesece, simentalca, prodam. Telefon 070 250-441. 2137 DVE telički simentalki, težki 110 in 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2149 ZAJCE raznih velikosti, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 563725. 2160 DVA bikca simentalca, težka 200 kg, prodamo. Telefon 031 621-055. 2158 DEBELO kravo za zakol prodam. Telefon 041 794-132. 2176 BIKCA simentalca, težkega 200 kg in teličko ls rh, staro slaba 2 meseca, prodam. Telefon 041 596-475. 2180 DVE telički, tri bikce cikaste pasme, težke od 150 do 220 kg in plemenskega bika cikaste pasme, starega tri leta, prodam. Telefon 051 255-481. 2178 PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Telefon 031 793-765. 2185 RACE, goske in mlade zagorske purane prodam. Telefon 031 793-765. 2185 KRAVO ls, s prvim teletom, starim 3 mesece in dva bikca ls, težka 190 do 200 kg in 270 do 280 kg, vsi navajeni pastirja in priveza, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 285-550. 2190 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p BIKCA simentalca, starega dva meseca, prodamo. Telefon 031 466-043. p ZAMENJAM PRODAM Ime in priimek: C I ^^^ ^^^ Naslov, kraj: Ф S " E-poštni naslov: Telefonska številka: Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO brez številke, do 200 kg, kupim. V račun dam tomos avtomatik ali plačilo. Telefon 070 612-705. 2156 ŠTIRI bike za nadaljnjo rejo, 350 do 650 kg, kupim. Telefon 041 522-720. 2188 GROZDJE na brajdi kvinton in šmarnica, okolica Laškega, prodam. Telefon 041 827-518. 2150 MEŠANO grozdje, neškropljeno, prodam. Telefon (03) 5717-512. 2171 KAKOVOSTNO grozdje, sorte laški rizling, modra frankinja, šipon in žametno črnino, Virštanj, okolica, prodam. Telefon 031 397-497. 2172 NEŠKROPLJENO grozdje na brajdi, jurka, izabela, približno do 200 kg, ugodno prodam. Telefon 041 276-207. 2161 DOMAČE belo sortno grozdje (rizling, kerner) prodam. Telefon 041 794-332. 2153 041 420 111 GROZDJE z brajde, jurko oziroma izabelo, kupimo. Telefon 041 654-359, Marjan. 2170 OSTALO PRODAM 041 954 206 popust TELICO, debelo, menjam za brejo ali prodam. Telefon (03) 5772-362. 2183 BELO in rdeče grozdje ter belo in rdeče vino prodamo. Telefon 031 237-193. 2062 NA Tinskem prodam belo in črno grozdje. Telefon 068 123-024. 2056 GROZDJE, sorte modra frankinja in žametna črnina, približno 600 kg, prodamo. Telefon (03) 5798-242 in 051 210-346, kraj Dramlje. 2070 TRGATEV, sortno grozdje rizling, sauvi-gnon, silvanec in šipon, tudi mešano belo vino, ugodno prodam. Telefon 041 585-004, (03) 748-3113. 2099 GROZDJE laški rizling, žametno črnino in belo vino prodam. Telefon 031 829772. 2126 GROZDJE in mošt prodam. Telefon 041 525-237. 2135 MEŠANO belo grozdje (virštanjski vinorodni okoliš) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 694-299. 2145 GROZDJE jurka, neškropljeno, 700 kg, po 0,35 EUR/kg, prodam. Pobrati morate sami. Telefon (03) 5793-453, zvečer. 2147 Aida d.0.0.. Prekopa 3, Vransko GROZDJE, belo, mešano, prodam. Telefon (03) 5772-362. 2159 RDEČE vino z brajde, sorta izabela, neškropljeno, prodam. Telefon 031 316175, okolica Laškega. 2179 GROZDJE z brajde, izabela, jurka, oboje zrelo, prodam. Telefon 041 539-390, 031 328-010. 2175 VINO iz več vrst grozdja in z brajde (šmarnica, jurka, izabela) prodamo. Telefon 031 581-087. 2182 GROZDJE, šmarnico, približno 500 kg, prodam. Informacije po telefonu 041 381-243. 2191 BALE, suhe in silažne, prodam. Celje, telefon 070 882-427. 2192 GROZDJE jurka na brajdi prodam. Telefon 041 619-469. 2194 BELO mešano grozdje ter modro frankinjo in žametno črnino prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5823-185 ali 031 805-808. 2200 ODLIČNO vino teran, večjo količino, prodamo, tudi dostavimo. Telefon 040 293-180. 2203 JARKICE na začetku nesnosti, rjave, bele, črne lahke, črne težke pasme in peteline prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske bele piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste visokokakovostne perutninske krme in dnevno sveža jajca. Telefon 700-1446. 2086 ŽAGAN les za ostrešje, možna dostava, prodam. Telefon 031 649-201. 2120 4 m brezovih drv za kamin prodam. Telefon 031 319-495. 2128 KIPER, trosilec, viličar, »amerikaner«, Bcs 127 in živinsko tehtnico, 1.500 kg, prodam ali menjam. Telefon 031 767-9 27. 2143 NERJAVEČO cisterno, 60 l, za grozdni ali jabolčni sok, prodam. Telefon 041 573380. 2167 TELIČKO, 230 kg, brez številke in hlevski gnoj prodam. Telefon 041 238-142. 2163 500 l cisterno Inox, za vino prodam po ugodni ceni. Telefon 031 647-525. 2173 SUHA bukova drva, možna dostava, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 070 724-188. 2157 RACE indijske tekačice in smrekova kratko žagana »cepana« drva prodam. Telefon 041 574-577. 2147 ZELO dobro ohranjeno centralno peč Fero-term, 35 kalorij, z bojlerjem, še priklo-pljeno, normalno deluje, za 100 EUR, in vitro Krpan, 4 t, kot novo, malo rabljeno, prodam. Telefon 051 624-250. 2155 KUPIM VINO ali grozdje z brajde, jurko, kvin-torn, šmarnico, kupim. Telefon 070 715-540. 2075 NEŠKROPLJENO grozdje na brajdi kupim. Telefon 031 285-550. 2187 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si trn tudi пл yäSi najljubši televizij« vedeževanje in astrologija 090 77 77 Ч4Л1 ЛЖ-Гх ^ЧКЛг d o o r d.o.o:, 2,19 C/min. POKLIČITE ZDAI IN IZVEJTE SVOJO PRIHODNOST Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak do večnosti. ZAHVALA V sončnem sobotnem dopoldnevu, 10. septembra 2016, smo se na pokopališču v Vojni-ku v ožjem družinskem krogu poslovili od našega dragega JOŽETA AVŽNERJA iz Šmiklavža pri Škofji vasi (rojen 4. 3. 1934 v Grušcah, Dramlje -umrl 6. 9. 2016 v Celju) dolgoletni žgalec opeke v Opekarni Ljubečna ter sposoben kolar in sodar Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, iskrene stiske rok, besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Za organizacijo in izvedbo pogreba hvala gospodu Darku Primožiču - pogrebnima službama Primožič in Raj. Posebna zahvala gospodu župniku Janku Ivančiču iz župnije Ljubečna za vložen trud, ki ga je izžareval ob darovanju pogrebne maše. Hvala tudi za obred pokopa. Žalujoča: žena Pepca in sin Darko Še si tu med nami, v tako živem spominu vidimo tvoje iskrive oči, čutimo tvoje spodbudne besede in toplino tvojih rok, ki si jih stisnila ob slovesu ... V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je zapustila draga žena in mama MARIJA KUNSTIČ rojena Lah iz Levca 5, Petrovče (30. 1. 1940 - 10. 9. 2015) Hvala vsem za postanek ob njenem grobu in za spomin nanjo. Mož Ivan in sin Peter V 82. letu je umrla JOŽEFA LESKOVŠEK iz Trubarjeve ulice 52 Pogreb bo v petek, 23. septembra 2016, ob 13.30 na mestnem pokopališču v Celju. Maša bo ob 14.30 v cerkvi svetega Daniela. Žara bo na dan pogreba od 12. ure v mrliški vežici. Žalujoči otroci z družinami 2198 ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila DRAGA VREČAR iz Šmihela 5 a, Laško Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za izkazano pozornost ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Darja z družino Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, svak, tast, dedi in pradedi BRANKO NAGLIČ s Poljske poti 6 na Ljubečni (1. 8. 1931 - 5. 9. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebej se zahvaljujemo Vanji Koštomaj za vso pomoč, Vrtnarstvu Naglič za aranžmaje in pogrebno cvetje in gospodu župniku Janko Ivančiču za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi vsem tistim, ki niso bili imenovani, in vsem številnim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ŠTEDILNIK Kekec, jogi, 90 x 200, stolček za hranjenje, športni voziček in triko-lesnik do 3 let, prodam. Telefon 041 215-828. 2181 KRAVO simentalko, v 6. mesecu, 4-redno sejalnico Olt za koruzo, pluge Regent, obračalne, predsetvenik Gorenc, 2,20 m, prodam. Telefon 070 555-403. 2189 ODKUP HRASTOVE 1 HLODOVINE % 1 Ml 421 tli ■ 041954 2061 Љ filDR SPECIALIST ■ Cesta na Žago 21, 3311 Šempeter objavlja prosto delovno mesto Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko ZAMRZOVALNO skrinjo, 250 l, sobno peč kuppersbusch, na trda goriva in vinske sode, ugodno prodam. Telefon 051 631-218. 2184 STAR kmečki voz s košem (za gnoj), gumi kolesa, prodam. Telefon 040 293-180. 2203 avtomehanika Od vas pričakujemo delovne izkušnje. Zaposlitev na lokaciji Šempeter v Sav. dolini. Polni delovni čas, z enoizmenskim del. časom, možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. 1 Tel.: 041 799 214 Nocoj pa oh nocoj, ko mesec svetil bo, le tebe, ljubi moj, ni več z menoj . V SPOMIN DARKO ŠTOK (1951 - 2015) 23. septembra mineva leto dni, kar si nas mnogo prezgodaj zapustil, dragi mož, ati, dedek, svak, stric in tast. Bil si spoštljiv, tih, pa vendar vesel, ljubil si življenje, naravo, živali. Zelo te pogrešamo in ostal boš v naših srcih za vedno. Vsi njegovi ZAPOSLITEV 1 RAZNO ZAPOSLIMO več delavcev za polaganje keramike. Delo je v Nemčiji za določen čas. Zaželeno 5 let izkušenj. Plačilo po dogovoru. Rimas-heč, d. o. o., Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur; telefon 041 786-530, Tjaša; mail: tjasacrepin-sek@gmail.com. n novi tednik FORMATIRANJE računalnikov in izdelava spletnih strani. Informacije 041 325089 ali info@gradnik.si. »Dobri skupaj«, Denis Stražar, s. p., Trg Franca Kozarja 14 a, Hrastnik. p lio cel L 192 P P P V SPOMIN ZVJEZDANI (21. 9. 2009) Kako je svijet nekad lijep bio, dok smo ga zajedno gledali nas dvoje a sada više lijep nije jer ga gledaju samo oči moje. Kako je svet nekoč lep bil, ko so ga gledale oči moje in oči tvoje, a sedaj več lep ni, ker ga gledajo samo oči moje. Jovica L 190, 191 Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, utihnil je tvoj glas, omagalo je tvoje dobro srce in pridne roke. Hvala ti za vse. ZAHVALA V 62. letu nas je prehitro zapustil dragi mož, ati, sin, brat, stric in boter VINKO KREJAN iz Badovinčeve ulice 4 v Laškem (28. 2. 1955 - 8. 9. 2016) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, še posebej Dejanu za prevoz, prijateljem, bratu Janku za skrb in prevoze v času bolezni, zdravnici Rezar Planko ter osebju onkološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala Majdi za molitev na domu, nekdanjim sodelavcem Ema, stanovalcem iz Badovin-čeve ulice 4 in vsem za izražena sožalja, sveče, svete maše in denarne prispevke. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo in gospodu Mavriju za ganljivo izrečene besede slovesa. Vsem še enkrat hvala. Naš dragi Vinko, dokler bomo živeli, boš živel tudi ti. Žalujoči: žena Marija, sinova Miran in Tomaž, mama Alojzija, brat Janko z Dragico, sestra Zvonka s Silvom, tašča Marija in nečaki 2169 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, tašče, ome, sestre in tete FRANČIŠKE ČREMOŽNIK s Polul pri Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen obred, govorniku Janiju za poslovilne besede, pevcem skupine Eros za odpete pesmi slovesa in pogrebni službi Veking za opravljene storitve. Zahvalo namenjamo tudi vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste se od naše mame poslovili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni 2204 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 22. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 23. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CHESNEY KENNY FEAT. PINK -SETTING THE WORLD ON FIRE (4) 2. MICHAEL BUBLE - NOBODY BUT ME (3) 3. ONEREPUBLIC - KIDS (5) 4. IMANI WILLIAMS FEAT. SIGALA & BLONDE - DON'T NEED NO MONEY (6) 5. GAVIN DEGRAW - MAKING LOVE WITH RADIO ON (4) 6. CHAINSMOKERS FEAT. HALSEY - CLOSER (1) 7. BON JOVI - THIS HOUSE IS NOT FOR SALE (3) 8. ELLIE GOULDING - STILL FALLING FOR YOU (2) 9. STING - I CAN'T STOP THINKING ABOUT YOU (1) 10. JACK SAVORETTI - WHEN WE WERE LOVERS (2) DOMAČA LESTVICA 1. PATETICO - VALENTINA (3) 2. ŽAN SERČIČ - POLETNA ZGODBA (5) 3. DAVID & ALEX FEAT. SAM - TA OBČUTEK (4) 4. ALJA KRUŠIČ - FANTAZIJA (5) 5. ANZHE - POZITIVEN SONG (7) 6. NIPKE - NOBEN ME NE RAZUME(3) 7. C.J. FEAT. YAN BARAY - NISMO SAMI (2) 8. DITKA - DRUGI BREG ŽELJA (3) 9. SMALL TOKK - MUCKI, SRČKI, RISANKE AN SLADOLED (1) 10. MATJAŽ KUMELJ - KEMIJA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LADY GAGA - PERFECT ILLUSION KINGS OF LEON - WASTE A MOMENT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: AVTOMOBILI IN SEVERA GJURIN - DALEČ SIMON - IDEAL Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 24. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Sončni žarek, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 25. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Matija Golner, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 26. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- Po slovensko s Katrco 1. Ans. Saša Avsenika: Sonček 2. Galop: Valček za dva 3. Dor ma cajt: Rožmarin 4. Petka: Ko sem sam doma 5. Plestenjak, Coto, Modrijani, Poskočni: Kok nam je luštn mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Bernarda Marovt, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 27. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 28. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) Kino CINEPLE Spored od 22. 9. do 28. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ben-Hur - pustolovski od četrtka do srede: 18.15 Dojenček Bridget Jones - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.00, 21.15 petek: 17.30, 20.00, 21.15, 22.25 sobota: 15.00, 17.30, 20.00, 21.15, 22.25 nedelja: 15.00, 17.30, 20.00, 21.15 Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke - fantazijski, pustolovski sreda: 20.10 Florence (Slavno neslavna Florence) - biografski, drama od četrtka do srede: 16.00, 20.40 Ledena doba: Veliki trik - animirani, komedija, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Ledeni morilec: Vrnitev - akcijski od četrtka do torka: 18.00, 20.10 sreda: 18.00 Odred odpisanih - fantazijska pustolovščina petek, sobota: 22.10 Ovce in volkovi - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 13.50 Poredne mame - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.30 petek, sobota: 18.20, 20.30, 22.30 Sedem veličastnih - vestern od četrtka do srede: 15.35, 18.10, 20.45 Si upaš - triler od četrtka do srede: 16.15 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.25 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.25 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, 3D, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.20, 16.20 Snowden - triler, biografski od četrtka do srede: 15.50, 18.25, 21.00 Upor klobasic - animirani, komedija od četrtka do srede: 18.30 Vojni psi - komična vojna drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 petek, sobota: 20.20, 22.35 Časovna kad doktorja Proktor-ja - pustolovski, družinski sobota, nedelja: 14.00 Čudež na reki Hudson - drama od četrtka do srede: 19.20 Štorklje - animirani, družinski, sinh. 3D sobota, nedelja: 14.10, 16.10 ČETRTEK 20.00 Kapitan Fantastični - komična drama PETEK 18.00 Kapitan Fantastični - komična drama 21.00 Mesto, ki kljubuje - premiera dokumentarca SOBOTA 18.00 Smrt v Sarajevu - drama 20.00 Kapitan Fantastični - komična drama NEDELJA 18.00 Mama - filmska pesem o mami in hčeri 20.00 Kapitan Fantastični - komična drama SREDA 20.00 Smrt v Sarajevu - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Kapitan Fantastični - komična drama 18.30 Učitelj žaba - otroška dogodivščina 20.15 Smrt v Sarajevu - drama 20.30 V senci žensk - drama 22.00 Sedem veličastnih - ve- stern SOBOTA 18.00 Smrt v Sarajevu - drama 18.30 Učitelj žaba - otroška dogodivščina 20.00 Sedem veličastnih - ve- stern 20.30 V senci žensk - drama NEDELJA 10.30 Ledena doba 5: Veliki trik - animirana komedija, sinh. 3D 16.00 Alvin in veverički: Velika avantura - igrano animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Sedem veličastnih - ve-stern 19.00 V senci žensk - drama 20.30 Kapitan Fantastični - komična drama PONEDELJEK 20.00 Snowden - biografski triler Kulturne prireditve ČETRTEK, 22. 9. 13.00 Razstavišče Gorenje Srečanje in pogovor s slikarjem Silvestrom Plotajsom Sicoejem ob njegovi razstavi 15.30 TRC Jezero - Kapitanov oder Na lok nastop godalcev GŠ Velenje 17.00 TRC Jezero Velenje -Knjižnica Zaključek Pikine bralne značke s podelitvijo gumbkov in priznan 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno zgodovinska zbirka javno vodstvo po razstavi 19.30 Cerkev sv. Duha Celje The missing journey/ Izginulo potovanje koncert Državnega pevskega zbora iz Ammana, dekliškega pevskega zbora GCC in FaVoze ob svetovnem dnevu miru 20.00 Branibor club Celje_ Stand up večer brezplačna doza smeha in pozitivne energije; vstop prost PETEK, 23. 9. 15.30 TRC Jezero - Kapitanov oder Zakaj bi zavili cev? nastop trobilcev GŠ Velenje 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Likovna razstava: Slomškova Ponikva odprtje likovnih del poletnega ex tempora s spremljevalnim kulturnim programom ob občinskem prazniku 19.00 Celjska kulturnica Konstrukcije odprtje fotografske razstave Jureta Kravanje 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Fotografije Urše Premik odprtje razstave 19.30 SLG Celje Stephen Sachs: Meglica premiera, izven abonmaja 21.00 Krekov trg, Celjski dom Battle Juice Lindy Exchange tekmovanja in plesni večer z zasedbo Heart of Dixe Hot Jazz 19.00 Narodni dom Celje 15 let Celjskega literarnega društva program skupaj z Gimnazijo Celje - Center 19.30 Glasbena šola Velenje Večer prijateljstva Velenje - Sarajevo novi tednik 22.00 Branibor club Celje Rocktoberfest s Petrom Lovšinom in Španskimi borci SOBOTA, 24. 9. 10.00 Nekdanja trgovina Borovo Celje_ Vodstvo po razstavi vodi: Matija Plevnik; zaključek s pogovorom v kavarni Zvezda 10.30 Krekov trg, mestno jedro Battle Juice Lindy Exchange plesna swing povorka z zasedbo Heart of Dixie Hot Jazz Band C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266. marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si A OKI DNEV od ponedeljka do petita 3:0 in 22.15 ponedeljek, 23.9. ob 20.00 GOST: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur^ petek, 23.9. ob 20.00 GOST: Branko Tamše, trener RK Celje PL ^^ ETntm telemach ^ГВ kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 NAPOVEDNIK 23 SEZNAM DOGODKOV MED 22.IN29. SEPTEMBROM PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 26. september, Poti k izvirom ob 17.30 V okviru U3o predava Franci Horvat SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 28. september, Pravljične srede ob 17- uri Pravljične dogodivšče z Dragico Za otroke od 3. leta ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 29. september, Pravljična ura za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta PETEK, PLOŠČAD PRI KNJIŽNICI 30. september, Noč raziskovalcev 2016 ob 10. uri Regijsko študijsko središče in Mladi za Celje 10.30 TRC Jezero - Kapitanov oder M dance plesni nastop 11.30 TRC Jezero - Kapitanov oder Male sive celice predstavitev mladinske oddaje RTV SLO_ 12.00 TRC Jezero - Gusarski oder Trobilni kvintet GŠ Krško nastop nagrajencev glasbenega tekmovanja Temsig 17.00 TRC Jezero - Kapitanov oder Zaključna svečanost Pikinega festivala podelitev najvišjih festivalskih priznanj in koncert Anike Horvat 19.30 Gledališče Zarja Celje Macbeth tragedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje 19.30 SLG Celje Stephen Sachs: Meglica abonma po posebnem razporedu in izven 21.00 Krekov trg, Celjski dom Battle Juice Lindy Exchange tekmovanja in plesni večer z zasedbama Heart of Dixie Hot Jazz Band in Dixie Šok band NEDELJA, 25. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 21.00 Krekov trg, Celjski dom Battle Juice Lindy Exchange tekmovanje in plesni večer z zasedbo Heart of Dixie Hot Jazz Band 16.00 Hiša sadežev Žalec Risanje in slikanje Andreje Vidmajer odprtje razstave udeležencev tečaja 20.00 Celjski mladinski center Afriški večer okusili boste lahko afriške jedi ter spoznali Afriko na drugačen način 21.00 eMCe plac Velenje_ Krvava Rosa, Lombego Surfers (ŠVI) koncert ob 20. obletnici placa SOBOTA, 24. 9. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica z glasbenim nastopom 9.00 TRC Jezero pri čolnarni Pikina jadralna regata in PONEDELJEK, 26. 9. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Poti k izvirom predstavitev knjige celjskega popotnika, fotografa in pisatelja Francija Horvata 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Slovesnost ob 10-letnici domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec TOREK, 27. 9. 18.00 Velenjski grad_ Voden ogled razstave pogled skozi objektiv družine grofov Herberstein 19.00 Knjižnica Laško Marko Sajko: Digitalna demenca predstavitev knjige in pogovor 19.30 SLG Celje_ Stephen Sachs: Meglica abonma po posebnem razporedu in izven Ostale prireditve ČETRTEK, 22. 9. 9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.00 TRC Jezero Velenje Sam svoj mojster ustvarjalne delavnice 9.00 do 18.30 TRC Jezero -zunanja prizorišča Dogajanja v Pikini deželi PETEK, 23. 9. 8.00 do 19.00 Parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec Tradicionalna razstava malih pasemskih živali in soboto, nedelja od 8.00 do 15.00 9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.00 TRC Jezero Velenje Sam svoj mojster ustvarjalne delavnice 9.00 do 18.30 TRC Jezero -zunanja prizorišča Dogajanja v Pikini deželi 11.00 Celjski mladinski center Fazanovanje Pikina mini avantura 9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni sejem 9.00 do 14.00 Tržnica in Fontana Zeleno zlato Avantura zeleno zlato druženje s hmeljarji, hmeljarskimi starešinami in princesami, kuhanje in pokušina »obirovske« južine, hmeljarske igre... 9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.00 TRC Jezero Velenje Sam svoj mojster ustvarjalne delavnice 9.00 do 18.30 TRC Jezero -zunanja prizorišča Dogajanja v Pikini deželi 10.00 Branibor club Celje_ Otroške ustvarjalne delavnice starši na kavo, otroci na zabavo radio cehe 10.00 do 18.00 Prireditveni prostor v Solčavi Festival ovčje volne Bicka odprtje razstave, prikaz domače in umetnostne obrti, od ovce do blazine, ustvarjalne delavnice polstenja . 10.00 do 18.30 TRC Jezero Pikin dan - najbolj živahen dan festivala 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Svečana akademija s slavnostno sejo občinskega sveta občine Šentjur podelitev občinskih priznanj NEDELJA, 25. 9. 8.00 do 15.00 Prireditveni prostor v Solčavi Festival ovčje volne Bicka prigon in zbiranje plemenskih jagnjic, tržnica izdelkov in razstava slik iz volne, modna revija volnenih, polstenih oblačil, striženje ovc . 9.00 Olimje_ Praznik krajevne skupnosti Olimje in 9. Mednarodna likovna kolonija Olimje 10.00 do 19.00 Šmarje pri Jelšah Čili festival 13.00 Citycenter Celje Bilo je nekoč lutkovna predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna 14.00 Celjski mladinski center Fenomen Bruno Gröning dokumentarni film 14.00 do 17.00 Pred Jamo Pekel Pozdrav jeseni pri Jami Pekel zabavno popoldne za otroke in odrasle PONEDELJEK, 26. 9. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ... 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši TOREK, 27. 9. 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši 17.00 Prostori Območnega odbora hospic Celje Levjesrčna druženja za otroke in mladostnike 19.00 Mestni trg Šentjur Zaključna prireditev projekta Poletavci -poletni bralci v sodelovanju s Taekwondo klubom Ahac Šentjur in KK Tajfun Šentjur SREDA, 28. 9. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Sprava iz božje besede za nas in danes predavatelj: koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak Dobrodelne prireditve SOBOTA, 24. 9. 9.00 Pred Občino Polzela_ Malteški tek na 5, 10 ter 21 km dobrodelni tek; štartnine so namenjene za štipendije mladim iz socialno ogroženih družin Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Vizija - izziv - iluzija, do 28. 9. Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Slehernik po Sleherniku; do 31. 10. Osrednja knjižnica Celje: razstava Zazrti v prihodnost 1946-, ob 70-letnici Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti; do 16. 10. Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica Trg celjskih knezov Celje: razstava Cele, Cele! 70 let rokometa v Celju; do 30. 9. AQ galerija: razstava Katje Bele Med marcema; do 3. 10. Zgodovinski arhiv Celje: razstava reprodukcij Tu smo doma: Celje na kartah iz zbirke geografskih kart Zgodovinskega arhiva Celje; do 30. 9. Galerija Nika Ignjatiča Celje: predstavitev delovanja in ustvarjalnih del Centra za varstvo in delo Golovec Celje; do 29. 9. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del Celjske poletne vedute, do 30. 9. Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Gorazda Tratnika Homo Faber; do 30. 9. Knjižnica Laško: razstava Marije in Andreja Štremflja Polnost življenja, do 15. 10. Dvorec Trebnik Slovenske Konjice: razstava o rodbini Win-dischgraetz; vsako sredo med 15. in 17. uro; do 30. 9. Galerija Velenje: razstava ilustracij Marije Lucije Stupice, do 8. 10. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Slaviša Golinac, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE II )IJF4 Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 38 / Leto 71 / Celje, 22. september 2016 Oto Božič, srečno vožnjo! Objem, ki je ganil vso Dan praznovanja, veselja Najdaljši ledenik in najvišja Slovenijo str. 34 in vere str. 35 gora Avstrije str. 45 26 INTERVJU »Brez Velenja me ne bi bilo« Intervju z igralcem Markom Mandićem 42-letni Marko Mandić, mednarodno priznan, uspešen in večkrat nagrajen gledališki ter filmski igralec, je velik del svojega življenja in izobraževanja preživel v Velenju, mestu, ki ga je zaznamovalo. »Brez Velenja ne bi bil to, kar sem,« je hvaležno povedal v intervjuju. Meščani so ga izbrali za letošnjega občinskega nagrajenca. Tako bo nagradi Prešernovega sklada, Severjevi nagradi in nagradam na Borštnikovem srečanju dodal še priznanje občine, kjer je preživel zelo ustvarjalna gimnazijska leta. Po končani velenjski gimnaziji se je odločil za študij na AGRFT v Ljubljani in ga končal leta 1998. Študijsko se je izpopolnjeval v New Yorku. Že v času študija je igral v predstavah SNG Drama Ljubljana, kjer se je po študiju tudi zaposlil. Na intervju je prišel z družinskega planinskega potepanja po Raduhi poln energije in z idejami, kje posneti najboljše fotografije. Z izjavo, da bi bile krasne fotografije kar v Paki, je še posebej navdušil fotografa. Ker si je vzel veliko časa za intervju, se je najin pogovor raztegnil daleč v noč. Njegovo navdušenje nad življenjem, igranjem in Velenjem je pač težko strniti v polurni pogovor. Poleg številnih stanovskih nagrad ste zdaj dobili še grb Mestne občine Velenje. Kaj vam pomeni? To je častna nagrada, ki mi je v ponos. Četudi že dolgo živim v Ljubljani, se počutim kot Velenjčan. So točke v Velenju, ki vam prikličejo lepe spomine? Seveda, brez Velenja me ne bi bilo. Oblikuje te mesto, kjer si živel večino svojega časa. Vsa infrastruktura, ki jo ima mesto, od vrtcev do šol in raznih interesnih dejavnosti, je mojo generacijo zelo izoblikovala. Ko se pogovarjamo, smo si enotni, da nam je Velenje veliko dalo. V šoli so nas trenirali, kako javno nastopati in povedati svoje mnenje. Poleg vas je občinsko priznanje dobila tudi Gimnazija Velenje, ki vas je močno zaznamovala. Zelo, sploh projekt Gimnazijada, kulturniško srečanje slovenskih gimnazij. Očitno smo bili močna generacija, ki je imela okoli sebe dobro klimo, da smo lahko izrazili svojo ustvarjalnost. Takratna ravnatelja sta nas zelo spodbujala, enako nas je podpirala tudi naša mentorica Darja Jo-ger. Naučili smo se matrice, kako se organizira dogodek. Učitelji so nam dali svobodo, da smo imeli stvari v svojih rokah. Recimo da podjetjem nismo pošiljali prošenj za sponzoriranje, ampak smo kar šli tja in se dogovorili za sodelovanje. Žal Gimnazijada ni trajala dolgo. Prva je bila leta 1992. Želeli smo, da bi šla iz kraja v kraj po Sloveniji, da bi organizacijo vsako leto prevzela druga gimnazija. Leto kasneje naj bi jo organizirala mariborska gimnazija, a je sredi leta odpovedala. Tako smo jo imeli spet mi, kasneje je bila še dvakrat drugje, pete pa že ni bilo več. Oziroma smo namesto pete imeli manjšo problemsko razpravo, zakaj nam ta projekt ne uspeva več. In kaj ste ugotovili? Upali smo, da se bo projekt prijel in bomo lahko nadaljevali po vsej Sloveniji. Nismo našli vzroka, kaj je botrovalo koncu. Verjetno to, ker se niso našli ljudje, ki bi imeli skupne interese in bi želeli skupaj ustvarjati. A tisti čas devetdesetih je bil res poln iluzij, da lahko človek vzpostavi nekaj novega. Profesorji so nam dali veliko prostora. Imeli smo nek cilj, da lahko še kaj spremenimo. Vaš cilj je bil jasen, želeli ste postati igralec. Da, a če ne bi naredil izpitov na akademiji, bi delal sprejemne izpite za slovenščino in primerjalno književnost. Poleg igralca sem želel biti tudi učitelj. Ali je želja po učiteljevanju še prisotna? Ko sem naredil izpite na igralski akademiji, sem bil tega bolj vesel, pedagoško potrebo pa sem zadovoljeval pri tabornikih, kje sem imel svoj vod. Imel sem tudi različne delavnice. Ste še vedno povezani s taborniki? Zdaj hodimo nekdanji taborniki, ki imamo otroke, na družinske izmene. Enkrat tabornik, vedno tabornik? Ne vem. Najprej nisem niti želel biti tabornik, a je bila tabornica sestra. Taborniki so bili zame preveč športniki, mene pa šport ni zanimal. Doma so me skoraj prisilili, da sem se vpisal. Kaj vas je potem pritegnilo? Zanimivo mi je bilo, da si v naravi, kjer ni elektrike, da si v gumijastih škornjih sredi Save umivaš zobe. Taborništvo me je naučilo primarnih stvari. Kot otrok sem se veliko stvari bal, a sem jih tam pač oddelal. Šel sem skozi različne preizkušnje, kjer sem moral premagati strah in se naučiti vzdržljivosti. Spoznal sem, da je marsikaj mogoče. Tudi ko smo bili nadobudni gimnazijci, smo delali pod »narkotikom«, da je vse mogoče, da ni besede ne oziroma da je vedno pot. Temu še sledite? Kolikor se da. Seveda kje na poti obupaš in rečeš ne, a to le zato, ker se ti ne ljubi narediti toliko korakov, da bi uresničil svoje želje. Kaj naredite, ko vam otroka rečeta ne? »Ta obsedenost z napetim telesom in obrazom mi gre na živce, to je čudna obremenjenost, nek ukaz. Na koncu so potem vsi videti enako. Ti obrazi ne živijo na pravi način. Mislim, da ti gube nekaj dajo.« Oh, živci zavrejo. A dihati je treba, dejstvo pa je, da kot starš rečeš kdaj ne. Gledališča poleti zaprejo vrata, greste gledališčniki na dopust? Ne vedno. Včasih je čas za snemanje filmov, včasih si vpet v druge projekte. Lani sem bil julija v Dubrovniku, kjer smo delali predstavo Osnovni deli z Ivico Buljanom, tako da sem imel samo avgust za počitnice. Letos pa smo imeli gostovanje s predstavo Pi-lad do sredine julija, nato v Zadru in na Silbi predstavo Seneke Tiest, kar so bile istočasno naše počitnice, vmes sem hodil na vaje. Z Ivico Buljanom ste kot kaže dobra ekipa? To je bil že najin sedemnajsti skupni projekt. Vedno me postavi pred zelo dobre izzive, ki se jim težko uprem. Ali je vloga drugačna ali so sodelavci zanimivi, predvsem pa besedilo. V New Yorku ste imeli predstavo v angleščini, v Zadru v hrvaščini, v Nemčiji snemanje v nemškem jeziku. Veliko različnih jezikov za igralca. Tuji jeziki niso težava? Na srečo niso nikjer od mene zahtevali jezikovne odličnosti, čeprav sem se vedno potrudil, da sem govoril najbolje. Torej slovenski igralec ni omejen samo na Slovenijo? Ne. Res je, da v svojem jeziku lažje improviziraš, lažje komuniciraš, po drugi strani ti ukvarjanje s tujim jezikom in komuniciranje v njem širita področje delovanja, enako s tujim jezikom spoznavaš druge razsežnosti sebe kot igralca. Kot da se ti z vsakim tujim jezikom odpre nov del sebe. Kakšen je Marko Mandić v nemškem jeziku? »Gastarbajter.« Tej vlogi ne morem uiti. Pri filmu Gold (Zlato) je bilo zaželeno, da imam čim manj naglasa, zato so mi lektorji pomagali, da sem čim bolj prav povedal. Kako ste se znašli v nemškem filmu? INTERVJU 27 Leta 2007 sem bil izbran kot »Shooting Star« (vzhajajoča zvezda) na Berlinalu in takrat sem se srečal z različnimi osebami, ki iščejo igralce za filmske vloge. Ena od njih je želela slovanske obraze. Dobil sem vlogo, za katero sem se moral naučiti tudi rusko. Ni bilo enostavno, ker so to vloge, ki te za-frustrirajo, ker razmišljaš, kaj bo, če ne boš dovolj dober. A kar te ne ubije, te okrepi. V tujini ste dobili nove izkušnje. Ali jih v Sloveniji lahko uporabite? Seveda. To delo je povsod podobno, vedno si igralska ekipa želi, da naredi dober film ali predstavo. Super v tujem okolju je, da se moraš potruditi še bolj in upravičiti dejstvo, da si tam. Znotraj okolja, kjer si neznan, si moraš ustvariti svoje mesto. Letos je za maturitetno branje knjiga Alamut. Leta 2005 ste igrali v istoimenski predstavi. Knjiga je po osemdesetih letih še vedno aktualna. Kaj vam je bilo pri tej knjigi oziroma predstavi všeč? Knjigo sem prvič bral, ko sem delal diplomsko predstavo Bakanalije v SNG Nova Gorica, režiral jo je Sebastijan Horvat, ki je potem sedem let kasneje režiral tudi predstavo Alamut. Sreča pri predstavi je bila, da so fedaije, četo najpogumnejših vojakov, igrali mladi igralci, ki so zaključevali akademijo. Zaradi gostovanja Drame v tujini sem prišel teden kasneje na vaje in ko sem prišel zraven, sem se počutil kot Ibn Tahir, ki sem ga res upodabljal. Kot nekdo, ki je prišel nekam, kjer že vse deluje po sistemu. Tako sem bil kar malce zmeden na začetnih vajah. Kaj je bilo tisto, kar vam je bilo v knjigi najbolj všeč? Mislim, da izguba nedolžnosti. Hrepenenje po tem dogodku je nekaj posebnega, saj vse počneš iz strasti, da se ti bo nekoč to zgodilo. A od tistega trenutka je vse drugače. Ko se Ibn Tahir sreča z Mirjam, več slepo ne verjame voditelju. Kot da mu je čutnost odprla oči in je dozorel. Vem, da igralci nimate radi vprašanja, kako se lahko naučite toliko besedila naenkrat, ampak me res zanima. Kakšen je trik? S treningom je lažje. So besedila, ki so lažja, in so obdobja, ko ti gre učenje lažje. Da mi ni dolgčas, uporabim različne metode. Pri Ilijadi sem v gledališkem listu prebral, da so se jo včasih učili, ne da bi mislili na pomen, ampak so se naučili najprej prvi verz, nato zadnji verz in so z učenjem prihajali do sredine epa. Najprej tehnično obvladaš vsebino, nato se posvetiš pomenu. Bilo mi je zelo zanimivo, saj če se učiš linearno, je znanje konca vedno šibko. Enkrat sem imel metodo, da sem se začel učiti na koncu besedila. Včasih tako berem tudi intervjuje. Včasih vadim, da preberem poved v enem dihu. Ali ta besedila ostanejo v glavi tudi deset let kasneje? Kje pa. Vedno znova je treba besedila obnavljati. Včasih vadim s šepetalko, kar je fino, saj prebirava besedilo zelo mehansko. Imajo šepetalke pomembno vlogo pri predstavi? Predvsem pri nastajanju predstave, so pa pomembne tudi med predstavo. Uživam pri delu pred predstavo. Šepetalka bdi nad tekstom, da ostane v napisanih okvirih, pove, kje si šel mimo besedila in ali si zamenjal kakšno besedo. Igralci ne trenirate samo besedila, ampak tudi telo. Kako ga vi? Sproti na predstavah. Na vajah imam projekte, kjer je treba biti fizično prisoten, in to mi ohranja kondicijo in obliko. Pred kakšnimi vajami imamo kondicijske priprave. Sodobni svet pritiska tudi na igralce, občutek imam, da na ženske še posebej, da so tudi po štiridesetih letih v popolni telesni kondiciji in imajo brezhiben videz. Kako je pri moških igralcih? S tem se ne ukvarjam, ker se mi verjetno zaenkrat še ni treba. Telo mi še odlično služi. Ko sem snemal nadaljevanko v Nemčiji in sem moral izgledati kot ruski mafijec, sem res malce bolj intenzivno delal sklece in trebušnjake. Na živce mi gredo pomagala v fitnesu. Ta obsedenost z napetim telesom in obrazom mi gre na živce, to je čudna obremenjenost, nek ukaz. Na koncu so potem vsi videti enako. Ti obrazi ne živijo na pravi način. Mislim, da ti gube nekaj dajo. Vas povezujemo z goloto na odru. Ampak vedno znova se gledalci vprašamo, ali je bila potrebna? Sam sem prepričan, da je bila. Isto vprašanje si postavim tudi jaz, odgovor je vedno da. Zanimivo je, da nas je, kljub temu da živimo v 21. stoletju, golote malce sram. Vedno bo dovolj tistih, ki bodo rekli, da golota na odru ni potrebna, in dovolj tistih, ki jim bo osvobajajoča. Mislim, da golo telo ni nič posebnega, takšni smo mi vsi in če to delimo z drugimi, ni nič napačnega. Umetnost se z golim telesom ukvarja že od začetka, saj ga upodablja v različnih vejah. Dokler bo golota problematična, se splača boriti. Golota ni nekaj obsojanja vrednega. Konec petdesetih let so si ženske izborile bikini, zdaj je težava burkini. Mislim, da ima vsak pravico do svobodnega odločanja, da je oblečen ali slečen. Moramo dovoljevati drugačnost. Zato sem tudi proti šolskim uniformah, ker bi s tem prikrili razlike. Mi nismo imeli šolskih uniform, a si vedel, kdo nima dovolj denarja, da bi si lahko privoščil enako kot ostali. Ampak v šoli so nam prepovedali ljudi iz finančno slabših družin zaničevati in jih poniževati. Zdaj pa se ves čas delamo, da smo super, te razlike odlično prekrivamo, o njih ne govorimo, istočasno pa se otroci zmerjajo. Ta zavesti, da se tega ne sme, ni več tako močna, kot je bila. Zdaj so razlike še večje. Da, ampak vsi smo enaki. Če imaš manj denarja, nisi nič slabši. Hodili ste v velenjsko šolo, kjer je bilo v razredu več mešanih kultur. Ste imeli kdaj spore glede tega? Ne, Velenje je svojo zgodbo gradilo na mešanju kultur. Nenazadnje smo vsi, če gledamo stoletja nazaj, priseljenci. Žal smo vedno bolj nestrpni in ogroženi. Se igralci počutite kdaj ogroženo? Da, sploh kadar ti kaj ne gre in si ogrožen zaradi nekoga, ki mu gre. Pri sebi je treba to sprejeti in predelati. Igralci nismo neka posebna sorta, tudi pri nas j e zavist prisotna, a je koristna, da si še boljši. A po drugi strani si vesel, če je nekdo dober, ker je to navdih. Krasno je, če si del an s am-bla, ki je generacijsko mešen, da lahko črpaš od vseh. Se znanja starejših prenašajo na mlajše? Se. Poleg tega se vse vrača po nekih ciklih in se učimo spet podobne stvari, kot so se jih nekaj let nazaj. Ali je biti del ansambla SNG Drama najboljše, kar lahko slovenski gledališki igralec dobi? Ne vem. Jaz sem tam, tako da ne morem govoriti. Znotraj vsake sredine, kjer delaš, je treba najti razlog, zakaj si tam, in poskusiti s temi sodelavci postaviti nekaj unikatnega. Mislim, da nas ne bi smelo hromiti to, kje nekaj počnemo, ampak je pomembno, s kom in kaj. Ali vas bomo kdaj videli v komediji? Upam, da kdaj. Mogoče pa sem pravi za komedije in da so tragične predstave čisto pretvarjanje. A dejstvo je, da so eni igralci mojstri komedije ter znajo povedati stavek, narediti gesto, pogled na način, ki vedno izzove smeh. Čeprav vas ne slišimo ravno v risankah, ste svoj glas posodili legendarnemu mačku Muriju. Res je, ni bila edina risanka, ampak ena redkih. Super je bilo, ker je bila animacija narejena, potem ko smo že posneli dialoge. Všeč mi je bil komentar producentke Eve Rohrman, ki je gledala risanko in rekla, da je super, ker sem tako zdolgočasen muc. Nisem vedel, ali je to kompliment. Kot kaže imam takšen glas, da sem lahko utrujen muc. Zdaj smo snemali zvok za drugo risanko. Kje bo Marko Mandić septembra? V SNG Drama pripravljamo predstavo Draga Jančarja Disident Arnož in njegovi, v Malem teatru nastopam s predstavo Glad in seveda končujem diplomo. Velenje te dni živi s Pikinim festivalom, vaša partnerica Pia Zemljič je njegova am-basadorka. Vaša družina bo zagotovo septembra v tem mestu. Če bo le mogoče, bomo prišli. Festival mi je zelo ljub, saj sem bil na začetku zraven pri vodenju delavnic. Zelo sem vesel, kako je festival zrasel. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA »Igralci nismo neka posebna sorta, tudi pri nas je zavist prisotna, a je koristna, da si še boljši.« »Taborništvo me je naučilo primarnih stvari. Kot otrok sem se veliko stvari bal, a sem jih tam pač oddelal. Šel sem skozi različne preizkušnje, kjer sem moral premagati strah in se naučiti vzdržljivosti. Spoznal sem, da je marsikaj mogoče.« .. v * * * * * > 4 »•^vi dr t ж Razvoj ni odvisen od čarovnije, ampak denarja Ob prazniku občine Šentjur z županom mag. Marko Diacijem Občino vodi drugi mandat in je znan kot temperamenten človek, ki ve, kaj hoče. Kot pravi, ne sadi rožic in ne išče potrditve za vsako ceno, še posebej, če številke in realne okoliščine tega ne dopuščajo. V prostem času kolesari in pri tem pogosto združi prijetno s koristnim - kot pravi, ob rekreaciji pregleda še stanje cest v občini in potek aktualnih investicij. Kaj bi izpostavili kot prednost vaše občine pred drugimi? Predvsem lokacijo. Smo približno na sredini med Ljubljano in Mariborom, imamo dobre prometne povezave in vse pogoje za gradnjo logističnega središča. Celotna občina je solidno urejena in dejstvo, da je tukaj lepo živeti, nam dokazujejo tudi podatki o stalnem porastu prebivalstva. Seveda pa vedno ostajajo možnosti za izboljšave, tega se zavedamo in ciljno delujemo. S čim pridete naproti domačim in tujim investitorjem? Potencialnim investitorjem je v naši občini na voljo industrijska cona, ki je roko na srce že skoraj razprodana. V postopku prodaje je trenutno samo še ena parcela. A možnosti bo še veliko. Pripravljamo namreč še industrijski coni v Dramljah in Hotunjah. Sprejeli smo občinski prostorski načrt, ki podpira podjetništvo in gospodarstvo, a tudi komunal- Marko Diaci vodi občino Šentjur drugi mandat. ni prispevek v naši občini je zelo konkurenčen. Če bi imeli neomejene možnosti v stilu čarobne paličice, kaj bi spremenili v svoji občini? Ne potrebujem čarobne paličice. Potrebujem recimo 150 milijonov evrov, da bi bile spremembe res konkretne. Takoj bi lahko uredili novo športno dvorano, kolesarske steze, cestno infrastrukturo vključno z na-vezovalno cesto ... Skratka, imamo vizijo in ne vidimo težav, ki se jih ne bi z ustreznimi sredstvi dalo rešiti. In realni načrti? Reciva do konca mandata? Cela vrsta investicij, tako na občinskih cestah kot na javnih poteh, ki jih obnavljamo skupaj s krajevnimi skupnostmi. Končale se bodo obnove šolskih stavb - v zadnjih letih smo vanje vložili približno enajst milijonov evrov in so obnovljene skoraj vse razen šole v Slivnici pri Celju. V načrtu so konkretni koraki za pridobitev gradbenega dovoljenja za Športno dvorano Hruševec še pred koncem mandata. Še naprej bomo izvajali vodnogospodarske ukrepe - trenutno so v pripravi dokumenti za fazo C in E, z državnima direkcijama za ceste in vode se dogovarjamo za izvedbo faze D. V malo daljši perspektivi pa bomo v luči dolgoročnega razvoja gasilstva v občini morali zgraditi gasilska domova v Šentjurju in na Planini pri Sevnici, razmišljamo o novi enoti vrtca v Novi vasi v sklopu večnamenskega objekta. Načrtov in dela je dovolj za 30 let, pri čemer sledimo Dolgoročnemu razvojnemu načrtu Občine Šentjur 2014-2020. S čim bi v turističnem smislu navdušili kolega iz tujine na obisku v Šentjurju? Peljal bi ga na protokolarni sprejem v Ipavčevo hišo, mu razkazal Ipavčev kulturni center, čistilno napravo, vodnogospodarske objekte, ga odpeljal na i- Фшш^ www.etra.si Paletirne linije Avtomatizacija Robotske celice Programske rešitve Siemens solution partner Uradni zastopniki za robote KUKA, ABB in FANUC Etra, d. o. o., Bukovžlak 101, 3000 Celje r rt КглЗ ä r ■ ШЛЛ-. Љ r )4i чЈ Fontana piva Zeleno zlato - najodmevnejši tehnološki projekt v zgodovini podjetja V Ж J Ponikvo v Slomškovo hišo in v urejeno vaško jedro, od tam v vinorodno območje Dramelj, kjer bi mu razkazal šolo, na Blagovni čudovito okolje Grajskega loga, preko Jakoba bi ga peljal na Kalobje na ogled romarske cerkve, na Planini na grad s pogledom na Tajfun in novo šolo, na Prevorju bi mu pokazal večnamenski objekt in observatorij, v Loki bi predstavil tradicijo »glažutarjev«, se ustavil ob Slivniškem jezeru in še bi lahko našteval. Kako vidite svoje občane? Šentjurčani so pridni in iznajdljivi ljudje. Pri večini, tudi ko je šlo za najzahtevnejše projekte, smo našli skupni jezik. Res pa je treba včasih pogledati tudi korak izpred svojega praga in ugotoviti, da smo skupnost in da smo lahko srečni le takrat, ko znamo srečo deliti tudi z drugimi. StO Foto: GrupA v Športna dvorana bo naslednji veliki met »Projekt pripravljamo že dolgo in mislim, da smo ga idejno izpilili do najboljše možne mere, kar so pokazali tudi pozitivni odzivi na javni razpravi. Jasno je, da si takšen objekt Šentjurčani želimo in ga potrebujemo. Z njim bomo ubili več muh na en mah. Hkrati bi rad, da bi bil to objekt, ki bi kraju služil več generacij. Sedanja telovadnica je namreč po komaj dvajsetih letih v zelo slabem stanju. Zunanji viri financiranj bodo nujni, računamo, da jih bomo dobili v letih 2019 ali 2020. Vsekakor imamo v ognju več želez, dotlej pa je naša naloga, da uredimo gradbeno dovoljenje in vso dokumentacijo.« Statistika za leto 2016: Število prebivalcev: 19.638 Število novorojencev v letu 2015: 201 Število neprofitnih stanovanj: 179 Število prosilcev neprofitnih stanovanj: 46 Vir: Občina Šentjur - krovstvo - kleparstvo - tesarstvo Kleparstvo Zvonko Povalej, s.p. 041 675 643 www. krovstvo-povalej .si NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 S spominskim parkom zaokrožena podoba Ponikve Spominsko obeležje osamosvojitvene vojne za Slovenijo so letos postavili tudi na Ponikvi. Postavili so ga v spominski park, kamor so pred časom prestavili tudi obeležje padlim iz druge svetovne vojne. Tako so dokončali urejanje vaškega jedra v tej krajevni skupnosti. Ponikva se sicer ponaša s precej drzno arhitekturo središča. Medtem ko so se domačini o ustreznosti projekta težko zedinili, je Ponikva dobila nagrado za eno najlepše urejenih vaških središč v državi. Med številnimi investicijami je trenutno tudi urejanje vaškega jedra v krajevni skupnosti Kalobje. StO, foto: GrupA Streha že skoraj obnovljena Med zadnjimi počitnicami je Občina Šentjur podpisala pogodbo za obnovo strehe na OŠ Franja Malgaja in za gradnjo prizidka podružnice na Blagovni. Energetske in druge obnove šestih šol so občino v zadnjih letih stale približno enajst milijonov evrov. Zadnja v nizu šolskih stavb, ki jih je še treba obnoviti, je OŠ Slivnica pri Celju. StO, foto: GrupA TRGOVINAM 746 46 62, Tel.:03 746 21 00, Gsm.041/ 611 603 anton selič SP elektroinstalacije in trgovina • izvedba elektroinstalacij in strelovodov • trgovina z elektromaterialom > projektiranje, nadzor in meritve ' izvedba električnih priključkov NOTARKA Zlatka Brečko ШНПЕвПЕЕ 2 žilni barvni video domofonski set 7" barvni video zaslon, upravljanje na dotik, v črni ali beli barvi Barvna kamera z nočno osvetlitvijo Zaščita proti dežju АКСЏА do 30.09.2016 199,00€ Zunanja enota narejena iz trajne Zamak zlitine z IP 4A stopnjo zaščite. Možnost nastavljanja glasnosti komunikacija Slike so simbolične, v ceni je vključen ddv. Količine so omejene, Ipavčevo plaketo bo prejel Matej Romih Najvišje letošnje občinsko priznanje, Ipavčevo plaketo, bodo podelili zborovodji Mateju Romihu. Njegov doprinos k razvoju zborovske kulture v občini je v zadnjih petindvajsetih letih pustil velik pečat tako na domačih kot mednarodnih zborovskih odrih. Pisno priznanje bo za dolgoletno uspešno vodenje Društva upokojencev Šentjur prejel Sta- nislav Zupanc. Mag. Alojz Ka-čičnik, duhovnik s Ponikve, bo priznanje prejel za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in razvoju romarske destinacije Slomškova Ponikva. Predsednik KS Prevorje Damjan Maček bo priznanje prejel za velik doprinos k razvoju kraja in prizadevnost pri gradnji večnamenskega objekta v kraju. StO, foto: JSKD Matej Romih AVT^-PLIN WWW.AVTO-PLIN.EU AVTOPLIN PREDELAVA AVTOPLIN SERVIS ZA VSE PLINSKE NAPRAVE ELEKTRIČNA POPRAVILA MEHANIČNA POPRAVILA HITRI SERVIS VOZIL - REDNI SERVIS VOZIL - AVTODIAGNOSTIKA VOZIL - GLOBINSKO ČIŠČENJE VOZIL - POLIRANJE VOZIL telefon: 070 /40-77-00 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Vrata v neskončnost sveta in duha Knjižnica Šentjur je v teh dneh obeležila štiridesetletnico delovanja »Knjižnica je poseben prostor. Ljudje se ustavijo in ti prisluhnejo. Morda nimaš vedno časa, vendar nisi prodajalec knjig. Odnos je tisti, ki pusti najpomembnejši vtis.« »Uspešnice me niso premamile. Sama sem vedno rada brala starejše, spregledane in neizposojane knjige, ki so se velikokrat izkazale za prave bisere. Te sem potem z veseljem priporočala,« je med obujanjem spominov v Zgornjem trgu povedala prva šentjurska knjižničarka Tatjana Cmok. Začetki knjižničarstva v Šentjurju sicer segajo v začetek 20. stoletja, ko sta knjige izposojala Katoliško prosvetno društvo in telovadno društvo Sokol. Ob knjižnici sta sobi-vala v politični in svetovnonazorski medsebojni napetosti. Po drugi svetovni vojni so knjižnico Katoliškega bralnega društva ukinili, novostala Ljudska knjižnica OF pa je kasneje postala del skupnega fonda Knjižnice bratov Ipavec. Knjižnica je bila med drugim tudi pod patronatom delavske univerze, vodile so jo honorarne knjižničarke. Prelomnica začetka moderne knjižničarske dobe je leto 1976, ko so zaposlili prvo knjižničarko za poln delovni čas. »Ko sem ob jutrih prihajala v prazno nadstropje hiše v Zgornjem trgu in tipala za lučjo, sem vedno čutila nekaj strahu pred neznanim. Na delovno mesto knjižničarke sem prišla naravnost s študija bibliotekarstva. Polna mladostnega strokovnega zagona sem trčila na tisoč in eno omejitev v realnem svetu,« se spominja prva profesionalna knjižničarka v Šentjurju Tatjana Cmok. Začetna zbirka je obsegala štiri tisoč naslovov. Danes jih v šentjurski knjižnici lahko najdemo že skoraj sto tisoč. Ni vedela, da se bo življenje tako obrnilo. Ker je študirala tudi likovno pedagogiko, je pričakovala, da se bo zaposlila v šoli in otroke učila risanja. Bibliotekarsvo je bil zanimiv študij takrat pri nas še mlade vede. Pot, ki jo je šentjurska knjižnica prehodila v teh štirih desetletjih, je izjemna. In ne, niti en korak ni bil samoumeven in niti ena sprememba na bolje se ni zgodila brez cele vrste preprek. O knjižničarjih še danes marsikdo razmišlja kot o ljudeh, ki vse dneve sedijo za pultom in berejo knjige. »A to ne bi moglo biti dlje od resnice,« se nasmehne sogovornica. Zaposlili knjižničarko in zaprli poglavje Za kulturo nikoli niso bili ravno rožnati časi in knjižnice pri tem niso bile nobena izjema. S tem, ko so v Šentjurju zaposlili knjižničarko, se je mnogim političnim od-ločevalcem zdelo, da je s tem zadeva opravljena. »Jaz pa nisem imela ne telefona ne pisalnega stroja, prostori so bili neprimerni in za povprečnega občana oddaljeni.« Pot do novih prostorov je bila podobna romanju od Poncija do Pilata. »Ničkolikokrat so mi pred nosom zaloputnili vrata. Projektov za novo knjižnico se je v teh letih nabralo za cel kup. Z vsako oblastjo se je vse vrnilo na začetek.« Iz hiše na ovinku - 0V i v. -'"fv mvt Vabljeni v mesni diskont Anton! C. Leona Dobrotinška 15, Šentjur Telefon: 03/746 19 72 Knjižnica Šentjur je izdala celo vrsto pesniških zbirk, pomembnih monografij, otroških slikanic in zbornikov. Zbornik ob štiridesetletnici ustanove bo izšel konec leta. Sedanja direktorica Tatjana Oset je predstavila nekatere naslove iz tega nabora. poti v Zgornji trg se je knjižnica po hudih mukah preselila v danes »staro« knjižnico v Ulici Dušana Kvedra 40. »To je bil fantastičen preskok. Prišli smo bliže ljudem, vsak dan so se tam ustavljale množice otrok, dobili smo tudi prostor za kulturne dejavnosti, kot so likovne razstave, literarni večeri, ure pravljic in podobno.« A hiša je bila stara in je hitro pokazala svoje temne plati. Ne le da je bila utesnjena. Ko so tik ob njej vozili tovornjaki in vlačilci, se je tresla, kot bi jo majal potres. Danes zavidanja vredna ustanova Pravno so knjižnico nazadnje preoblikovali v samostoj- ni zavod, kar se je izkazalo za dobro. Tatjana Cmok jo je vodila petindvajset let, od tega dva mandata kot direktorica. Leta 2001 jo je nasledila Tatjana Oset. Cmokova je upokojitev leta 2014 dočakala kot mladinska knjižničarka. »Ponosna sem na knjižnico, kakršna je danes. Ponosna na svoje sodelavke, ki so jo DOMGRAD d.o.o. Črnolica 32 d 3230 ŠENTJUR Tel.: 03 749 18 38 Fax: 03 749 18 39 E-mail: dom.grad@siol.net Mob: 041 64 64 67, 031 88 08 42 izvajamo vse vrst e g rade ;en ш, ■i obrtnih in instalacijskih del novogradnje, dozidave in g )bno\ 'e PopustjSg|IHP!ilTožitvi kupona pri nakupu Sa in mesnih izdelkov nad 10 EUR. Visoka kvaliteta gradnje iz debel ki so posekana v slovenskih gozdovih. Več kot 20-letne izkušnje na področju gradnje masivnih lesenih objektov, brunaric, skeletnih lesenih hiš, ostrešij, nadstreškov, lesenih mostov, kozolcev 4 r«- * *4«i Ob praznih čestitam usm. obomnd DREVO DOM. gradnja brunaric, d. o. o. Dremlje 51. Sl-3222 Dremlje +386 <0)41634016 Dre« Dom www.drevodom.si O drevo dom brunarice.drevo@gmail.CDm NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Knjižnica je danes veliko več kot le izposojevalnica knjig ... v vseh teh letih pomagale oblikovati v zavidanja vredno ustanovo. Biti direktor danes ni enostavno in nikoli v zgodovini knjižnice ni bilo. So pa bili v tistih začetkih resnično zelo zelo drugačni časi,« pravi Cmokova. »Knjižnica je bila moje delo in življenje. Se danes vanjo ne stopim povsem sproščeno. Tudi opuščanje obveznosti je namreč lahko stresno. Najbolj pogrešam stik z vsemi izjemnimi ustvarjalnimi ljudmi, ki jih ima Šentjur res veliko. Veliko več, kot se širša javnost zaveda. Je pa zdaj več časa za branje knjig. V miru popiti jutranjo kavo pa je sploh nekaj čudovitega.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA »Ne bi mogla izpostaviti najljubših knjig. Vse so mi ljube. To je tako, kot če imaš otroke. Vsakega imaš rad, vsakega na drugačen način. Ne moreš jih razvrstiti po vrstnem redu. Veliko je takšnih, ki jih je vredno prebirati znova in znova.« Svečane akademije ob jubileju se je udeležil minister za kulturo Tone Peršak, knjižnica pa je priznanja podelila nekdanjima sodelavkama Tatjani Cmok in Jožici Salobir, nekdanjima županoma Štefanu Tislu in Juriju Malovrhu ter sedanjima županoma občin Šentjur in Dobje Marku Diaciju in Francu Leskovšku. Ekipa prijaznih in strokovnih knjižničark od leta 2006 deluje v prostorih prve namensko zgrajene knjižnične stavbe. PRENOVLJENI PAKETI GOLD TROJKA SEDAJ V AKCIJI! 3 MESECE LE 1 EUR PREMIUM EXTRA TROJKA vrhunski tv programi ŽE V NAJMANJŠEM PAKETU + FILMSKI PAKET ■ + VSEBINE NA ZAHTEVO j pickbox VIŠJE HITROSTI INTERNETA 25 - 220 Mb/s Pooblaščeni prodajalci: Vidcom, Matej Marot s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, tel: 070 316 370 Akcijska ponudba 3 MESECE LE 1 EUR velja za nove naročnike fiksnih storitev, ki med 1. 9. 2016 in 31. 10. 2016 sklenejo naročniško razmerje za pakete iz družine GOLD TROJKA (razen za paket SILVER2) z vezavo 24 mesecev. Razlika med akcijsko in redno ceno mesečne naročnine se vključ v prejeto ugodnost ob vezavi. Cene vključujejo DDV. Pred sklenitvijo naročniškega razmerja se o splošnih in posebnih pogojih storitev, posebnih pogojih akcije, sklenitvi naročniškega razmerja, cenah storitev in stroških priključnine pozanimajte na www.telemach.si, v vseh poslovalnicah Telemacha ali na brezplačni telefonski številki 0802288. telemach v v Šolski center Šentjur izobražuje na Srednji poklicni in strokovni šoli ter Višji strokovni šoli na področju KMETIJSTVA ŽIVILSTVA NARAVOVARSTVA ter GOSTINSTVA IN TURIZMA. v V Soli vožnje lahko opravite vozniški izpit za kategorije A, B in F. Informacije: 03 746 29 00, www.sc-s.si. Dostopnost, narava in prijetni ljudje »V časih, ko vladajo oteženi pogoji poslovanja in ko je vedno težje mogoče priti do evropskega denarja, smo prišli do spoznanja, da moramo rezerve najprej poiskati pri sebi,« je že večkrat poudaril braslovški župan Branimir Strojanšek. Že pred časom so v občini oblikovali sistem javno-za-sebnega partnerstva. »Če se z zasebnikom predhodno o vsem dobro dogovoriš in naloge ter dolžnosti zapišeš v pogodbi, potem je lahko to odlična in tudi transpa-rentna oblika delovanja ter poslovanja,« pravi. Pošteno in pregledno občinsko delovanje je, kot pravi župan, eden poglavitnih ciljev sedanje občinske sestave. Da je občina na pravi poti, po mnenju Strojanška kažejo tudi številke - vedno več je namreč priselitev. V čem je prednost bra-slovške občine? Danes se vedno bolj kaže, da sta za razvoj občine pomembna geostrateški položaj in dobra cestna povezava. Na srečo v Braslovčah vse to imamo in občina v Sloveniji, ki je zame nekakšna evropska vas, predstavlja točko, od koder je vse dostopno v manj kot uri. Številni so prednosti majhne zelene občine v Branimir Strojanšek: »V občini s 5.700 prebivalci bi po prvem mandatu človek pričakoval, da župan pozna skoraj vse občane. A zadnje čase na ulicah in prireditvah srečujem vedno več novih obrazov. Tako sem pogosto v dilemi in se sprašujem, ali so prišli na obisk ali so na novo priseljeni.« zadnjih letih že spoznali in tako se lahko pohvalimo, da beležimo rast prebivalstva, veliko se k nam priseljujejo. Vedno več je povpraševanja po zazidljivih parcelah za individualno gradnjo. Sicer območij, ki jih je občina komunalno že uredila in predvidela za gradnjo, zmanjkuje, smo pa v občini veseli zasebnih pobud in financiranja občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Poleg tega je v občini veliko zelenja in ljudje lahko to okolje izkoristijo tudi za oddih in polnjenje baterij. Rekel bi, da so prednosti predvsem dostopnost, narava in verjetno tudi prijetni ljudje. Turizem je eno od področij, ki ga v Braslovčah pogosto izpostavljate. Zakaj? Res sem ponosen, da smo ravno na tem področju naredili velik korak naprej. Gre za področje, ki je ponavadi na prvem mestu vseh predvolilnih obljub, potem pa se nanj pozabi in so v ospredju predvsem kanalizacije in ceste. Mi smo sledili obljubam in za območje Žovneškega jezera sprejeli občinski podroben prostorski načrt z možnostjo ureditve okolice in postavitve motoričnega parka. Obogatiti želimo tudi dogajanje na jezeru, kjer smo predvideli vlečnico na vodi oziroma »wake park«. Z Razvojno agencijo Savinja pripravljamo celovito ponudbo za turistični razvoj tega območja, s katero želimo spodbuditi domače in tuje investitorje. Ponudbe bomo zbirali do konca leta. Želja občine je, da bi pri projektu sodelovala z vso logistično podporo, medtem ko bi ostalo prevzel investitor. Poleg tega velja omeniti še en večji turistično-kulturni projekt, ki ga vodimo skupaj z razvojno agencijo, s Pokrajinskim muzejem Celje in z Občino Laško in s katerim želimo obuditi žovneški grad kot rodbinski grad celjskih knezov. Z zgodbo Veronike Deseniške bomo kandidirali na razpisu Interreg Sloveni-ja-Hrvaška. Čeprav ima turizem v občini že ves čas izjemen pomen, za zdaj še nimate urejene nobene turistično-informacijske točke. Verjetno smo res edina občina v regiji, ki še nima takšnega centra oziroma točke, a bomo tudi to kmalu dobili. V okviru zasebnega zavoda 3 jezera, ki od začetka letošnjega leta uspešno upravlja z Domom kulture Braslovče, bomo do konca leta uredili turistično-in-formacijsko oziroma multi-medijsko točko, kjer bodo lahko ljudje dobili koristne informacije o občini. Prostore urejamo tam, kjer je nekoč poslovala pošta. In ker je trenutni pogodbenik za opravljanje poštnih storitev odpovedal sodelovanje, bomo s Ticem tam uredili še pošto. Poslovanje Tica in pošte bo prevzel omenjeni zavod. LEA KOMERIČKI Statistika za leto 2016: Število prebivalcev: 5.700 Število rojstev v letu 2015: 57 Število neprofitnih stanovanj: 16 Število iskalcev neprofitnih stanovanj: 14 Proračun: 4,3 milijona evrov Vir: Občina Braslovče ANZE AVTO SERVIS Janez Janže s,p. letuS, s i i Šmartno os paki .................... T. 03 891 SO 61 I G. 041 707 287 | jon«.jan2e@jiol.™> ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE. AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in Lli ARSTVO, MENJAVA IH PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO {Adriatic Slovenka), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANtZERSTVO, AVTO OPTIKA, AVT0PRALH1CA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCUSKA POPRAVILA {na zalegi imamo zavoro, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažil«*, s ve tke, brisalte, metlice, svetilne enote, filtre zs različne tipe vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU. VELIKA AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK GOOD/YEAR I ff.a '.H 'W Na zalogi tudi terenski in dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! novi tednik RAZVOJ D. 0.0. MALE BRASLOVCI13/A - 3314 BRASLOVCi lio cel HmeS -zelenozlato -sošimo z lesnimi sekanci Razvoj, d. o. o., Braslovče, telefon 03 7000 380, info@razvojdoo.si Luščenje pire Piro so naši predniki začeli gojiti že v bronasti dobi. Človeštvo jo pozna že več kot 10.000 let. Šele pozneje v srednjem veku jo je izpodrinila pšenica. V zadnjem času jo potrošniki ponovno odkrivajo zaradi večje hranljivosti. Vsebuje gluten, ki je dosti lažje prebavljiv kot pri drugih žitaricah. Pirina moka je odlična za pripravo zdravega kruha, peciv in keksov. Lahko jo tudi kombiniramo z ostalimi vrstami moke. Pridelek pire je manjši kot pri pšenici in treba je veliko dodatnega dela, da jo oluščimo. Zato smo nabavili najmodernejši stroj za luščenje pire. Uporablja poseben princip drsenja. Lupina se odpihuje v odlagalni koš. Pogonski motor, luščilno enoto in dovod zrna je mogoče regulirati brezstopenjsko. Postopek ohrani vse organoleptične lastnosti zrna. Promocijsko besedilo * , f Kmečki ml m Plaskari 1823 mos ZUPANC, s.p. M. Braslovče 16 33! 4 Braslovče gsm: 031 396 635 e: zupanc.uros69@gmai1.com NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 V novi dvorani so izjemni pogoji za izvedbo vseh vrst gledaliških iger. Tako sta na braslovškem odru že V zavodu 3 jezera se zavedajo, kako pomembna je kulturno-gledališka vzgoja, zato posebno pozornost nastopili najbolj slavni slovenski »kokoški« Katarina Čas in Ana Marija Mitić, veliko odobravanja in pohval namenjajo najmlajšim. so bili deležni tudi ustvarjalci komedije Pridi gola na večerjo. Za uspeh sta potrebna pogum in sodelovanje V Braslovče želijo pripeljati več kakovostnih kulturnih, športnih in izobraževalnih vsebin V Braslovčah živi in deluje veliko lojalnih, delavnih, v prihodnost usmerjenih in pogumnih posameznikov, ki imajo radi svoj kraj, svojo občino. Veliko je tudi takšnih, ki imajo poslovno žilico in zvrhano mero poguma. Ena takšnih je tudi Taja Steblovnik. Mlada mamica in žena že nekaj let uspešno vodi zasebni vrtec. Lani se je ob podpori družine in prijateljev ter tudi občine odločila, da bo ustanovila še zasebni zavod, ki bo delno deloval na področju, ki ga sicer pokrivajo javni zavodi. In tako se je rodil Zavod za izobraževanje, kulturo, šport in turizem 3 jezera. Cilj zavoda je, kot pripoveduje ustanoviteljica in direktorica Taja Steblovnik, da bi z organiziranim in s profesionalnim vodenjem ter z upravljanjem infrastrukture, ki jo občina ponuja, in s prepoznavanjem naravnih lepot, v kraj pripeljali več kakovostnih kulturnih, športnih in izobraževalnih vsebin, ob čemer bi Braslovče bolje postavili na turističen zemljevid Spodnje Savinjske doline, Slovenije in Evrope. Sodelovanje in povezovanje Ko je občina lani zgradila in z najsodobnejšo tehnologijo opremila dom kulture, je bilo jasno, da bo moral z domom in z vsem, kar ponuja, nekdo upravljati. V občini je sicer kar nekaj društev, ki se vsebinsko povsem zlijejo z vsebino kulturnega doma, a s tako drago infrastrukturo težko upravlja prostovoljna organizacija. V Braslovčah ustanovitvi javnega zavo- da, ki bi prevzel upravljanje doma in področij kulture, športa in turizma, niso bili naklonjeni, zato je bilo sodelovanje z zavodom pravzaprav edina logična posledica. »Čeprav je bilo sprva veliko dvomov, predvsem glede upravljanja doma, smo v približno sedmih mesecih dokazali, da lahko in znamo sodelovati z vsemi društvi in posamezniki,« zadovoljno pove Steblovnikova. Priznava, da ni bilo vedno lahko, predvsem težavni so bili začetki, a tako je skoraj pri vsakem poslu. »Najprej je moral zavod pri društvih, ki že desetletja bogatijo naše okolje, pridobiti zaupanje. Ko so tudi v društvih spoznali, da naš namen ni izpodrivati, temveč povezovati, je sodelovanje postalo mnogo lažje. Kulturna dvorana je končno dobro zasedena,« razlaga Steblovnikova in dodaja, da upravljanje kulturnega doma in infrastrukturna podpora društvom predstavljata zgolj eno od dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. Pomemben segment delovanja zavoda je lasten program, ki ga v celoti prilagajajo vsem društvenim prireditvam in tudi vsem sorodnim organizacijam v dolini. »Povsem nepotrebno je, da v enem tednu ljudi vabimo na dva podobna dogodka,« pravi sogovornica. Kakovost pred množičnostjo V zavodu želijo s pestrim programom, za katerega skrbi zunanja sodelavka Jasmina Roter Jager, poskrbeti za vse skupine občank in občanov. »Težko je ugoditi vsem okusom. Trudimo se biti drugačni, zanimivi in dostopni. A glavno vodilo je kakovost,« pravi snovalka programa in poudarja, da s projekti in prireditvami ne želijo posegati v delovanje društev. »V občino želimo pripeljati tisto, česar še ni bilo. Tisto, kar so oziroma smo mnogi pogrešali. Pri tem se zavedamo svojih zmožnosti, prednosti in omejitev. Ne želimo tekmovati, želimo ustvarjati,« še pravi Jasmina Roter Jager. Tako so v zadnjem letu ponovno obudili nekatere speče projekte, kot so na primer novoletni ples in plesne urice. Poleg tega veliko delajo na področju otrok in mladine ter gledališke dejavnosti. Povsem nov projekt je glasbeni abonma, v okviru katerega se bodo v akustičnih izvedbah med drugimi predstavili rokerji iz skupine Mi2 in klavirska diva Neisha. Povedati in pokazati, kaj imamo Še eno pomembnih področij delovanja Zavoda za izobraževanje, kulturo, šport in turizem 3 jezera je promocija kraja. »V Braslovčah lahko veliko povemo in pokažemo, a žal podobno kot marsikje v Sloveniji tega ne znamo >prodati<,« pravi Jasmina Roter Jager. Tako se bodo z zelo dejavnim braslovškim turističnim društvom in vsemi ostalimi trudili, da bi v občino privabili čim več gostov. A kot ugotavljajo, morajo lepote najprej spoznati in prepoznati sami, kajti le tako jih bodo lahko prepoznali tudi drugi. LK, foto: arhiv ZIKŠT Ob prazniku nova knjižnica Dolgo so občanke in občani Braslovč in tudi zaposleni v enoti Medobčinske splošne knjižnice Žalec čakali na dan, ko je vrata odprla sodobna in moderno opremljena knjižnica. To se je zgodilo prav v tednu, ko občina praznuje svoj praznik. Kot je povedala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Že-leznik, je knjižnica v Bra-slovčah mnogo več kot le izposojevalnica knjig. »V njej združujemo vez preteklosti s prihodnostjo. Dotaknili smo se Žovneških, ki so nekoč vladali v teh krajih, in vpletamo tudi najsodobnejše trende, ki trenutno veljajo na področju knjižničarstva. Knjižnice že dolgo niso več klasična iz-posojališča, temveč so pro- stori, kjer se ljudje družijo, kjer preživljajo prosti čas.« Čeprav je bila tudi nekdanja braslovška knjižnica prijetna in je človek v njej imel občutek domačnosti, je bila za potrebe sodobnega knjižničarstva premajhna. Tako so se zaposleni in uporabniki iz 80 kvadratnih metrov preselili v nove svetle prostore, ki se razprostirajo na približno 160 kvadratnih metrih površine. S tem je tudi vse gradivo, v Braslovčah razpolagajo s 15.700 enotami, precej lažje dostopno. Prostor je tudi za obogatitev zbirke. Novi knjižnični prostori so hkrati veliko priznanje občini in župan Branimir Strojan-šek je vesel, da jim je uspelo odprtje pripraviti ravno v času praznika. »Predvsem me veseli, da smo celoten projekt gradnje in kasneje opreme izpeljali skupaj z vodstvom knjižnice in zaposlenimi. Prav oni so s svojimi idejami in prizadevnostjo pomagali precej znižati stroške opreme. Čeprav je ta sodobna, je bila končna cena za več kot polovico nižja od projektantsko ocenjene vrednosti,« je povedal župan, ki je razkril, da je občina za opremo namenila 80 tisoč evrov. Izjemno sodelovanje z občino je posebej izpostavila tudi direktorica knjižnice: »Vse gradivo smo preselili v enem dnevu in rokave so zavihali vsi občinski uslužbenci na čelu z županom. Verjamem, da bo tudi v prihodnje sodelovanje tako zgledno.« LK, foto: TT Slovesnega odprtja se je udeležil tudi minister za kulturo Tone Peršak. Ob njem sta Jolanda Železnik in Branimir Strojanšek. 34 REPORTAŽA Prizor, ki je ganil Slovence. Gasilec Franc Čander objema in tolaži jokajočega dečka, ki ga je najbolj skrbelo za poškodovano babico. \< Objem, ki je ganil vso Slovenijo Po nesreči je gasilec objel in tolažil jokajočega otroka - Tolažila je tudi srčna olimpijska prvakinja iz Ria de Janeira - Gasilski fotograf je posnel prizora Avtor odmevne fotografije Odmeven prizor je med drugimi prizori prometne nesreče pri Golem rebru posnel uradni fotograf konjiškega gasilskega društva Ivo Kacbek. Številne prometne nesreče fotografira po uradni dolžnosti. Gasilci nato hranijo fotografije v svojem arhivu. Fotografije večjih prometnih nesreč pošilja tudi medijem. Prizor, kako gasilec Čander objema in tolaži jokajočega dečka, se je znašel na fotografiji na Facebooku in ganil Slovence. Kacbek, ki je gasilec, včasih pomaga na prizorišču nesreč tudi pri prenašanju opreme. »Najhuje je, ko se srečaš s truplom, z ugaslim človeškim življenjem,« pravi fotograf. Kacbek se ukvarja s fotografijo od srednje šole, in sicer že več kot štiri desetletja. Svoje umetniške fotografije je predstavil tudi na razstavah. Vsestranski Konjičan je med drugim dirigent konjiške pihalne godbe in zborovodja moškega pevskega zbora. Je tudi občasen sodelavec Novega tednika. Pred nekaj dnevi se je skupina potnikov z avtomobilom vračala z nakupovanja na Madžarskem. V osebnem avtomobilu sta poleg starih staršev potovala otroka. Na štajerski avtocesti pri predoru Golo rebro je nato silovito počilo. Po nesreči so morali reševalci babici nuditi prvo pomoč, otroka sta bila v šoku. Na prizorišče nesreče so prihiteli konjiški in zreški gasilci. Med njimi je bil dolgoletni se skupaj s kolegi srečuje z prostovoljni gasilec Franc Čander, ki se je udeležil že približno štiristo gasilskih intervencij. Med gasilce je prišel, ko je bil star komaj sedem let. Med intervencijami različnimi človeškimi stiskami. »To nas še dolgo spremlja, muči. Ne le mene, ampak seveda tudi ostale gasilce,« je povedal Čander. O tem, kar vidijo, se še dolgo pogovarja- jo. Ponekod po Sloveniji imajo gasilske zveze celo gasilskega terapevta, za katerega pomoč lahko društvo zaprosi. Čander je med konjiškimi gasilci, ki imajo na skrbi avtocesto od Tepanja do Dramelj ter od Tepanja do Slovenske Bistrice. Usposobljeni so tako za reševanje v predorih kot tudi na drugih delih avtoceste. Med Tepanjem in Dramljami sodelujejo s celjsko poklicno gasilsko enoto in z zreškimi gasilci ter med Tepanjem in Slovensko Bistrico z bistriškimi. Na prizorišče nesreč pri-hiti tudi konjiška reševalna enota za nujno medicinsko pomoč. Ko pridejo na prizorišče prometne nesreče gasilci, ponavadi najprej priskočijo na pomoč reševalcem. Najprej rešujejo ljudi, življenja. Eni pomagajo reševalcem in zavarujejo kraj dogodka, drugi odklopijo akumulatorje, poskrbijo za razlite tekočine in podobno. Ob vsaki uri in vsakem vremenu, tudi sredi noči, ko je treba pohiteti iz domače postelje. Prvi gasilski avtomobil odhiti iz garaže že v treh do štirih minutah. »Najprej vidiš stisko ljudi, pa naj bo požar ali prometna nesreča,« pravi o najhujših dogodkih na intervencijah dolgoletni gasilec Čander. »Najhuje je, ko vidiš žrtve prometnih nesreč,« dodaja. Ko na prizorišču nesreče človek umre in ga mora gasilec pokriti. Gasilca to še dolgo spremlja. Olimpijska prvakinja Med eno od številnih intervencij, na katerih je sodeloval Čander, je prišlo do prizora, ki je ganil vso Slovenijo. Bilo je pred nekaj dnevi. »Prejeli smo poziv, da sta v prometni nesreči udeležena otroka in da sta poškodovana. Kot gasilca te mučita že podzavest in razmišljanje, s čim se boš srečal,« je povedal Čander. Ko so gasilci prišli na avtocesto, so na prizorišču dogodka opazili, da otroka na srečo stojita. Jokala sta. Za otroško dušo je bil prizor seveda še posebej hud. Po silovitem poku dveh avtomobilov je bilo mogoče videti zmečkano pločevino, po tleh množico jabolk in ljubljeno babico, ki je potrebovala nujno pomoč. Kot prva je takoj ustavila avtomobil in tolažila jokajoča otroka mlada ženska, za katero se je izkazalo, da je olimpijska prvakinja v metu kopja iz Ria de Janeira, Sara Kolak s Hrvaške. Kolakova, ki živi v Celju in trenira skupaj z Martino Ratej, je eno velikih presenečenj letošnjih olimpijskih iger. Na avtocesti se je izkazala tudi njena srčnost. Jokajoč otrok »Eni so pohiteli k poškodovani babici, drugi smo do otrok,« se spominja odmevnega dogodka gasilec Čander. Ta je jokajočega osemletnega dečka vprašal, če se želi stisniti k njemu. Ta se je nato močno stisnil h gasilcu. Deček je še kar jokal, najbolj ga je skrbelo za poškodovano babico. »To bi storil vsak gasilec, ki ima vsaj malo starševskega čuta,« je Čander prepričan o objemu, ki je presunil Slovence. Oče dveh odraslih sinov je, ima vnukinjo, ki je stara osemnajst mesecev. Ko se je deček po prometni nesreči na štajerski avtocesti vrnil domov, je narisal risbo nesreče na avtocesti. Na njej je upodobil gasilski avtomobil s sireno in z utripajočimi lučmi, sebe, kako joka, in gasilca, kako mu hiti na pomoč z razprtimi rokami. Franca Čandra je risbica, ki mu jo je narisal deček, seveda ganila. Verjetno bo visela nekje v njegovem stanovanju in ga še dolgo spominjala na nesrečen dogodek na avtocesti, ki bi se lahko končal tudi drugače. Na srečo sta bila oba otroka v avtomobilu privezana z varnostnim pasom. Čander je prav tako prejel z roko napisano pismo mamice, ki se mu je zahvalila za posebno razumevanje stiske jokajočega otroka. BRANE JERANKO Foto: IVO KACBEK in BJ .4 Ћ Risba prometne nesreče na štajerski avtocesti, kot jo je po svojem spominu narisal deček. REPORTAŽA 35 Na prireditvi sta sodelovala tudi Zibiški oktet in folklorna skupina iz Mestinja. V Smarsko vino je dobilo nove prostore V Šmarju pri Jelšah so minulo nedeljo uradno odprli novo vinsko klet. Z njo bo upravljalo Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje pri Jelšah, člani društva pa so na prireditvi tudi simbolično naznanili začetek letošnje trgatve. Prostore za vinsko klet je Občina Šmarje pri Jelšah Društvu vinogradnikov in kletarjev Trta namenila v Skazovi hiši. Predsednik društva Jani Vreže je sicer pojasnil, da bodo prostore lahko uporabljala tudi druga šmarska društva za sestanke ali izobraževanja. Župan Stanko Šket vinsko klet vidi tudi kot dodano vrednost šmarskega turizma: »Upam, da je ta klet temeljna osnova za nadaljnje turistično trženje, tudi v povezavi z društvom kmetic Ajda. Upam, da bo postala osrednji prostor Šmarja, saj sta tukaj lepo urejena tudi ploščad in parkirišče.« Občina Šmarje pri Jelšah je iz proračuna ureditvi vinske kleti namenila šestdeset tisoč evrov. Kot pojasnjuje Šket, je bilo veliko sredstev pridobljenih tudi s sponzorstvom, z donatorstvom in s prostovoljnimi prispevki, največ pa je pomenilo prostovoljno delo, ki je neprecenljivo. Za prihodnji mesec, po končani trgatvi, člani društva v svojih novih prostorih načrtujejo dan odprtih vrat, dodaja Šket: »Določili bomo dneve in ure, ko bo klet odprta. Lahko se jo bo tudi najelo, a vse to po končani trgatvi.« Po novem letu bo v Skazovi hiši svoje prostore dobil tudi novoustanovljeni zavod za turizem, šport in mladino. EVA POPOVIČ Foto: EP Člani društva vinogradnikov in kletarjev so se po naznanitvi začetka letošnje trgatve ob glasbeni spremljavi sprehodili do Skazove hiše. Silvo Vodušek, Primož Hramelj in Matej Mastnak, člani Društva vinogradnikov in kletarjev Trta, so nazdravili novim prostorom. 36 NAROČI IN ODPELJI Trenutek, ^ ko je Tanja Žagar prinesla srečo nagra- "VŠAK ČETRTEK k j i\ i Nagrajencu Otu Božiču želimo, da ga aygo vozi srečno in varno do vseh ciljev v življenju. Ob njem njegova žena Mira in sin Simon. Skrajno levo direktorica Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner, desno direktor AC Fri-Mobil Zdenko Fridau. Oto Božič, srečno vožnjo! Končana največja nagradna akcija na Celjskem, imenovana Naroči in odpelji Avto Toyota Aygo so za srečnega izžrebanca tako ozaljšali sodelavci Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. novi tednik | ? radio celje 5 V času nagradne akcije je prispelo 8.500 kuponov. Vsi so bili do sobotnega žrebanja varno zaklenjeni. »A je kaj modrega?« je stavek, ki si ga bomo nekaj časa zapomnili. Izrekel ga je Oto Božič iz Laškega, ko smo ga v soboto klicali z odra na Glavnem trgu in ga vprašali, ali ve, zakaj mu čestitamo. Presenečenega smo na mobilni telefon »dobili« ravno takrat, ko je bil z ženo Miro in s sinom Simonom na parkirišču enega od trgovskih centrov. Srečo mu je prinesla Tanja Žagar. Ona je namreč med 8.500 kupončki naročnikov Novega tednika izžrebala ravno Božiča za prejemnika novega osebnega vozila Toyota Aygo. Seveda je tisti dan po klicu njegova družina pustila nakupe ob strani in prišla po ključe novega osebnega vozila, ki ga je Oto dobil v trajno last. Čestitamo! S tem se je končala največja nagradna akcija na Celjskem, ki je trajala kar sedem mesecev. V tem času so jo naši bralci in tudi poslušalci Radia Celje dodobra spoznali. Ideja, da nekomu podarimo tako prestižno nagrado, saj gre za eno najsodobnejših vozil v svojem razredu, se je porodila natančno pred Aygo je ves čas prireditve takole spremljal množico in čakal novega lastnika. NAROČI IN ODPELJI 37 Ko sta napočila trenutek branja imena in priimka ter nato trenutek vprašanja, ali je nagrajenec morda med občinstvom, je na Glavnem trgu zavladala popolna tišina. letom. V sodelovanju med Novim tednikom in Radiem Celje ter podjetjem AC Fri-Mobil in njegovim direktorjem Zdenkom Fridauom nam je uspel veliki met. Med nagradno akcijo smo z aygom obiskali 26 znanih osebnosti na Celjskem in skoraj vse vi- dnejše prireditve v naši regiji. Na radiu se je »zavrtelo« 120 Aygovih minutk, v katerih smo govorili o varnosti, prometu in avtomobilizmu. Podelili smo več kot 30 nagrad na radiu in v časopisu, kjer so poslušalci in bralci ugotavljali, h kateremu gosti- telju smo odpeljali modrega lepotca oz. kje smo se z avtom fotografirali. Na ta način smo se z bralci in s poslušalci še tesneje povezali. Hvala vsem za zaupanje. Gremo v nove zmage! SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Avto Toyota Aygo ima vgrajeno najsodobnejšo opremo, med drugim ima radio na dotik, kamero za varno vzvratno parkiranje, možnost prostoročnega telefoniranja, avtomatsko klimatsko napravo, ABS-sistem, elektronski servo volan, sistem proti zdrsu pogonskih koles, led luči in pet vrat. Več fotografij sobotnega dogajanja v Celju lahko najdete v fotogaleriji na spletni strani www.novitednik.com. Z bralci in s poslušalci smo se veselili člani naše medijske hiše. Malo smo se v vseh mesecih akcije navezali na ayga, a ker vemo, da je šel v prave roke, smo zadovoljni. Oto Božič je z ženo Miro in s sinom Simonom prišel takoj na Glavni trg, ko je izvedel, da je nagrajenec. Mira še nima vozniškega izpita, a je ob pogledu na ayga že začela resno razmišljati o tem, da ga bo naredila. Oto je avto dobil ravno na sinov rojstni dan. Zato Simon ne skriva želje in veselja, da bo lahko vozil modrega lepotca. 38 REPORTAŽA K Stično vsako leto pride več tisoč mladih in mladih po srcu. (Foto: Rok Rakun) ШКР^.. ЈЗВшШШс - Množica mladih, ki je napolnila prizorišče. Da je Stična mladih minila brez zapletov, je poskrbela ekipa dvesto prostovoljcev, ki so se kar leto dni pripravljali na ta dogodek. (Foto: Luka Rudman) .... 3 A : t - - ■ ... ......... чЈГР?»^ ■ Шш Dan praznovanja, veselja in vere Stična mladih 2016 Tretja sobota v septembru je vsako leto dan mladih in za mlade. Tudi mladi iz Vojnika in okolice tega nismo pozabili in smo se tudi letos odpravili na vseslovensko srečanje mladih v Stični. Kot se za takšno srečanje spodobi, smo si pot v Stično popestrili s petjem ob spremljavi kitare. Ko smo se vozili po avtocesti, še ni bilo mogoče opaziti, da se v Stični, skoraj v središču Slovenije, nekaj dogaja. A kmalu, ko smo prispeli v Ivančno Gorico, smo lahko opazili vrsto avtobusov, ki se je vila proti srcu dogajanja. Od tam pa je bilo mogoče videti množico mladih, dijakov, študentov, pa tudi že zaposlenih, ki so z nasmehom na obrazu hodili proti glavnem prizorišču srečanja, samostanu cistercija-nov. Pozitivna energija, ki je sijala z obrazov mladih, bi vsakega, ki bi se znašel med njimi, razvedrila in mu dala zagon za nov dan. Dan, ki smo ga mladi lahko preživeli na najrazličnejše načine. V množici delavnic, kjer smo lahko mladi spoznavali sebe, svojo domovino, svoj odnos do vere in se učili biti boljši ljudje. Stična je bila tudi mednarodno obarvana. Mlada italijanska rokovska skupina The Sun je predstavila svojo pot, kako so člani iz sveta zasvojenosti našli novo pot in zdaj s pomočjo glasbe krščanskega roka širijo sporočilo kr- Srečanje mladih je že drugič obiskal predsednik države Borut Pahor. Ob 35-letnici Stične mladih je predal zastavo predsedniku kolegija Tonetu Česnu. Predsednik države je zbrane tudi nagovoril in prebral ter podpisal pismo, ki ga bo iz Stične ponesel v Vatikan, kjer se bo srečal z papežem Frančiškom. Po Pahorjevem govoru je sledil koncert Stična benda. Pri prvi pesmi je zaplesal celo predsednik. (Foto: Rok Rakun) ščanske vere in navdušujejo mlade po vsem svetu. Osrednji dogodek vsake Stične mladih je zagotovo maša, kjer je kljub nekaj kapljam dežja približno šest tisoč mladih slavilo življenje in dar vere. Mladi se radi zabavamo, na takšne in drugačne načine. Za zabavo je poskrbel Stična bend s svojim koncertom, kjer so mladi dokazali, da se lahko zabavajo in uživajo brez poživil. Dan, poln radosti, zabave, novih poznanstev, smo sklenili tako, kot smo ga začeli, s pesmijo, ki je na poti nazaj odmevala še glasneje. KLARA PODERGAJS Foto: www.sticna.net S Celjskega je Stično obiskalo več sto mladih. Z njimi je bil tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. (Foto: Jurij Vodušek) Zapestnice, ki so jih prejeli obiskovalci Stične, za simboličen prispevek. Na njih je tudi napisano geslo letošnjega srečanja »Sem orodje Božjega usmiljenja,« ki sledi letu usmiljenja, ki ga praznuje Katoliška cerkev. (Foto: Jurij Vodušek) Skupina The Sun. Italijanski rokerji, ki so na svoji glasbeni poti spoznali vero in spremenili svoje življenje. Zdaj s krščanskim rokom navdušujejo mlade. Polno prizorišče pred glavnim odrom. Kljub dežju so mladi vztrajali pri sveti maši, ki je vrhunec vsakoletne Stične mladih. (Foto: Rok Rakun) In za konec koncert Stična benda, kjer so mladi dokazali, da se znajo zabavati z glavo. (Foto: Jurij Vodušek) BRALCI POROČEVALCI 39 Učilnica v naravi in prostor za druženje 1. septembra je dijake šol Šolskega centra Celje pred šolo pričakal velik lesen paviljon. Paviljon, izdelek dijakov Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC, je bil kot »glasbeni paviljon« že postavljen v mestnem parku v Celju v času praznovanj občinskega praznika. Že ob izdelavi arhitekturno zanimivega paviljona so v šoli razmišljali, da ga bodo prestavili iz parka pred šolo. Ker sta bila maj in junij precej deževna, so to uresničili šele zdaj. Paviljon je postavljen, kot so dejali avtorji, za sproščeno posedanje dijakov med odmori in za učilnico v naravi v lepih dnevih v septembru. Avtorji še posebej želijo, da bi bil paviljon postavljen tudi kot sodoben arhitekturni utrinek, ki bo pritegnil poglede vseh, tudi mimoidočih. Dijaki in učitelji vseh šol so navdušeni nad možnostjo, da lahko pouk v teh začetnih šolskih dneh izvedejo na drugačen način, bolj sproščeno, v lepem okolju šole. To je že druga pridobitev centra. Pouk se že tri leta izvaja tudi v nizkoenergijski hiši, imenovani Neva, ki stoji ob šolskem igrišču. Gre za leseno črno hiško, vidno z obvoznice. Učitelji in dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja so se zadnja leta predstavili z različnimi projekti (Novoletni lampijoni, Hiše hodijo, Zrcalne hiše, inštalacije v mestnem parku Celje, izdelki in projekti v šoli ...), ki so mesto in šolo spodbudili k arhitekturnemu premisleku. Učitelji in vodstvo šole so še posebej veseli, da izobražuje- jo dijake takšnih programov in da imajo zelo dobro opremo, da lahko izdelajo pravzaprav vse, kar si zamislijo. Dijaki štiriletnega programa gradbeni tehnik izdelke narišejo, dijaki programov tesar, pečar polagalec keramičnih oblog, zidar in izvajalec suhomontažne gradnje pa jih izdelajo. Dijaki programa okoljevarstveni tehnik pa že načrtujejo »zeleno« urejanje okolice nizkoenergij-ske hiše. IP Na mednarodnem zborovskem festivalu HERBICID Vodotopni koncentrat (SL). Vsebuje: 2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201 Komorna zasedba Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center se je na povabilo organizatorjev med 12. do 16. septembrom udeležila mednarodnega pevskega festivala v Vyškovu na Češkem. Dekleta so v družbi mladinskih zborov z Madžarske, iz Nemčije in s Češke nastopila na dveh celovečernih koncertih, kjer so pod vodstvom Davida Preložnika odpela raznolik repertoar slovenskih in tujih skladateljev. Ves teden so festival oblikovali številni spremljevalni dogodki in pevske delavnice. Zasedba je še posebej navdušila z izvedbo romantičnega dela skladatelja J. G. Rheinber-gerja z naslovom Missa in A, ki je zazvenela ob orgelski spremljavi Metode Kink. Češka glasbena izkušnja bo za bodoče študentke, letošnje maturantke GCC, ki so tokrat šolo, knežje mesto in našo državo predstavljaje na zanimivem bienalnem festivalu na Moravskem, krasna motivacija za vstop v novo življenjsko obdobje, vsem glasbenikom na GCC pa dober uvod v pestro glasbeno jesen. Ta se bo začela že 22. septembra, ko bosta dekliški pevski zbor in fantovska vokalna zasedba ob 19.30 v cerkvi sv. Duha v Celju gostila nacionalni zbor iz Ammana (Jordanija) na koncertnem večeru medkulturnega dialoga ob svetovnem dnevu miru. DP Foto: arhiv GCC 40 BRALCI POROČEVALCI Ministrica za delo ustvarjala z LUŠ Na povabilo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) se je Ljudska univerza Šentjur (LUŠ) udeležila Otroškega bazarja in z izvedbo ustvarjalne delavnice predstavljala svoj center za družino. Bazar, ki je bil letos že enajsto leto, predstavlja edinstveno prireditev za vse družine iz celotne Slovenije. Na Gospodarskem razstavišču je bila v treh zaporednih dneh predstavljena bogata sejemska ponudba izdelkov, storitev in informacij za otroke, starše in stare starše. Na stojnici MDDSZ se je na sobotno popoldne predstavil tudi center za družino Mozaik mladosti in izkušenj. Projekt izvaja LUŠ že od leta 2008 in v okviru centra so številne brezplačne vsebine za vse družinske člane. V peturni delavnici so otroci izdelovali izdelke iz barvitega slanega testa, pri čemer se ustvarjanja niso branili niti njihovi starši in stari starši, ki sta se jim pridružili tudi ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak in skrbnica programov centrov za družino, podsekretarka Katjuša Nadižar Habjanič. SN Celjana podprvaka Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih (MDGN) Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče je v sodelovanju s Športno zvezo gluhih Slovenije organiziralo prvo državno prvenstvo gluhih v balinanju, kjer so se pomerile moške dvojice v Športni dvorani Balinček v Rogaški Slatini. Tekmovanja se je udeležilo štirinajst ekip iz sedmih društev: MDGN za Gorenjsko Au-ris Kranj, DGN Celje, DGN Pomurja Murska Sobota, MDG Ljubljana, DGN Ljubljana, DGN Podravja Maribor in MDGN Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Po opravljenem žrebu je Jože Verk, sodnik in vodja tekmovanja, določil potek slednjega. Pred tekmovanjem je tekmovalce pozdravil tudi Boris Fuhrer, podžupan Občine Rogaška Slatina, jim zaželel veliko balinarske sreče in prijetnega druženja. V finalnem delu sta se pomerili dvojici iz DGN Ljubljana in DGN Celje v sestavi Tine Golob in Tomaž Klemen. Rezultat je bil ves čas izenačen, in sicer vse do zadnjega meta, ko sta Celjana morala priznati premoč. Prvo mesto je osvojilo DGN Ljubljana, drugo DGN Celje, tretje MDGN za Gorenjsko Auris Kranj. Na koncu se je Matevž Marinko, predsednik MDGN Slovenske Konjice, zahvalil Sabini Hmelina, tehnični delegatki ŠZ gluhih Slovenije, Vanji Godec, sekretarki, in Branku Brumcu, predsedniku športne sekcije MDGN Slovenske Konjice, Mariji Koser, tolmačici slovenskega znakovnega jezika. MILENKA BLAŽEVIĆ Tine Golob in Tomaž Klemen sta osvojila drugo mesto. Za sedemletnega Timoteja zbrali 1.570 evrov Pri Budnovi žagi na Ljubnem ob Savinji je bil organiziran 19. tradicionalni dobrodelni kolesarski piknik Limbo Trim. 130 udeležencev je zbrana sredstva namenilo Timoteju Jurhartu, ki ima od rojstva cerebralno paralizo. Za njegovo zdravljenje in terapije so zbrali 1.570 evrov. Mali Timotej, ki je na ta dan praznoval sedmi rojstni dan, je z družino prišel pozdravit udeležence piknika in se zahvalit za prejeto darilo. Organizatorji so hvaležni sponzorjem in udeležencem, ki so pomagali, da je bil dogodek uspešno izpeljan, pri čemer upajo, da se bodo naslednje leto spet srečali. PV S S prejem za ameriškega ovenca iz Clevelanda Mestna občina Celje je 8. septembra pripravila sprejem za Josepha Valencica, ameriškega Slovenca iz Cle-velanda, ki je eden najaktivnejših Slovencev v ZDA, saj že več kot dvajset let raziskuje zgodovino Slovencev in slovenskih naselbin po Severni Ameriki in o tem predava. Sprejela ga je pod-županja Mestne občine Celje mag. Darja Turk, dogodka so se udeležili tudi direktor Arhiva Republike Slovenije dr. Bojan Cvelfar in vodja kabineta župana mag. Barbara Bošnjak. Joseph Valencic je scenarist ali soscenarist šestih dokumentarnih filmov na temo slovenskih naselbin v Severni Ameriki, štiri je pripravil za TV Slovenija. Predava po ZDA, Sloveniji in v zamejstvu. O temah iz zgodovine Slovencev v ZDA je pisal za Enciklopedijo Slovenije, Enciklopedijo Bri-tannico, Enciklopedijo zgodovine Clevelanda in revijo Adrie Airways. Ima petintrideset let izkušenj kot predsednik ali član glavnega odbora več slo-vensko-ameriških kulturnih in dobrodelnih ustanov ter projektov. Je predsednik slo-vensko-ameriškega glasbenega muzeja (National Cleveland-Style Polka Hall of Fame and Museum of the American Slovenian Polka Foundation) in predsednik Federacije cle- velandskih društev. Bil je med ustanovitelji društva United Americans for Slovenia, ki je v letih 1991 in 1992 promoviralo ameriško priznanje samostojne Slovenije. Muzeju novejše zgodovine Celje je imel predavanje z naslovom Slovenci v ameriški kulturi. GG BRALCI POROČEVALCI 41 Osvojili 21 medalj Slovenska reprezentanca dializnih in tran-splantiranih bolnikov, ki jo je tokrat sestavljalo devet športnikov s spremljevalko (en dializni bolnik in osem bolnikov s presajeno ledvico), se je med 10. in 17. julijem udeležila 9. Evropskega prvenstva dializnih in tran-splantiranih bolnikov v mestu Vantaa na Finskem. Na njem je sodelovalo 460 udeležencev iz 25 držav, od tega 35 hemodializnih in 7 peritonealnih dializnih bolnikov. Udeleženci smo bili nastanjeni v dveh letaliških hotelih, ki sta le nekaj minut oddaljena od mednarodnega letališča Vantaa. Ekipa slovenskih športnikov se je v domovino vrnila ovenčana z 21 medaljami (šest zlatih, pet srebrnih in deset bronastih). Dosegla je deseto mesto med 25 ekipami po številu medalj, kar je izvrsten uspeh za devet športnikov. Najuspešnejša športna disciplina za slovenske športnike na prvenstvu je že tradicionalno bowling, zadnjih nekaj let pa sta uspešni tudi v petanki in pikadu. Nastopili so tudi v namiznem tenisu, plavanju in atletskih disciplinah: met žogice, suvanje krogle, hitra hoja na pet kilometrov in met diska. Prav vsak tekmovalec se je domov vrnil z vsaj eno osvojeno kolajno, kar dokazuje, da so se na prvenstvo odpravili pripravljeni in da so kljub bolezni sposobni dosegati dobre športne rezultate. Slovenski dializni in transplantirani bolniki se evropskih prvenstev in svetovnih športnih iger udeležujejo redno. JOŽE OCVIRK, predsednik ZDLBS Skupinska fotografija ekipe Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije. Sedijo z leve: Alojz Ziner iz DLB Lilija Maribor, Miran Ohnjec iz ŠDDT Ljubljana, Zvezdan Rihter iz DLB Izola, Jože Ocvirk iz DLB Celje, Marjan Knez iz DLB Celje. Stojijo z leve: Joško Šimic iz DLB Slovenj Gradec, Boris Pušnik iz DLB Slovenj Gradec - vodja ekipe, Irena Jesih, med. Sestra, iz DLB Celje - spremljevalka, Brane Tome iz DLB Pomurje, Vleo Vatovec iz DLB Izola. Obisk škofa v Domu Lipa Na lep poletni dan, 2. septembra, nas je v Domu Lipa v spremstvu teharskega župnika Mihe Hermana obiskal škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Ta dan je v domu vodil redno sv. mašo skupaj s teharskim župnikom. V dom je prišel že pred mašo, saj si je želel malo spoznati naše stanovalce. Ob 9.30 je ma-ševal v glavni jedilnici našega doma. Pričakali so ga nasmejani stanovalci, ki so ga želeli spoznati in mu podati roko. Pri maši je zbrane nagovoril, naj bodo strpni med sabo in naj sprejmejo priseljence. Poudaril je, da je tema letošnjega leta božje usmiljenje, in opozoril na pomanjkanje duhovniških poklicev. Med drugim je stanovalcem dejal, da imajo posebno poslanstvo, saj lahko svoje otroke, vnuke in sorodnike spremljajo z molitvijo. Maše se je udeležilo veliko naših stanovalcev, ki se jim je pridružilo tudi vodstvo našega doma. Stanovalci so bili zelo zadovoljni z obiskom škofa, bilo jim je všeč in so pohvalili organizacijo. SABINA GORIŠEK KALUDER I l Razstava več kot 250 vrst gob Gobarskega društva Bisernica (cel dan) Priprava gobje jedi v živo s finalistom MasterChefa 2016 Matejem Zupančičem / Glasbeni program s skupino i ME 3 do polnoči 1 t Nagradna igra * i ™_ m » Ф samopostrežna restavracija tus i Ponudba gobjih jedi od 19. do 24.9 • Gobova juha 1 € • Mesna rulada z gobovim nadevom in omako, domači svaljki z drobtinami, solata 4,90 € • Vsak dan ena dodatna jed iz gob za 4,20 € / 42 VRTNARIMO u Pnt^mk* fniA^e Vrtnfcrke, Ozimnica Prav velikega potrpljenja z vrtom enostavno nimam. Časi, ko bi ob papriki, paradižniku in peteršiljčku meditirala in poslušala njihovo rast, preprosto še niso prišli. V vsakdanji hektiki tudi ne verjamem, če sem jih sposobna doživeti. Sem pa hvaležna za vsak sadež, ki ga lahko poberem z zemlje. In če kdaj, je zdaj čas žetve in pobiranja plodov. Trenutno je vsega preveč, zato je to čas pripravljanja ozimnice. S tem imam sploh malo potrpljenja. Ko paradižnik posadiš, se ti z njim načeloma ni treba več veliko ukvarjati. S kuhanjem paradižnikove mezge pa je čisto druga zgodba. Zato sem že spomladi o čemažu razvila svojo splošno filozofijo. Če na primer ostanemo pri čemažu, je ta aromatič-na zdravilna divja rastlina v času svoje spomladanske rasti naravnost fantastična. In ker je tako krasna, si jo v zamrzovalnik natlačimo še za čas okrog božiča. No, zakaj pri zdravi pameti? Saj jo lahko svežo jemo kar četrtino leta. Naše babice, ki niso poznale zamrzovalnih skrinj, so vedele, da je treba jesti vse ob svojem času. Ampak roko na srce - jeseni so stvari vseeno malo drugačne. Žal so tudi basen o pridnih mravljicah in lenem čričku pripovedovale naše babice. Brez dela ni jela in brez pridne roke na jesen ni ozimnice. Ko sem se ravno kremžila nad tem grenkim spoznanjem, sem dobila obisk v slogu »dobra dela te zasledujejo«. Daljna sorodnica, izjemna gospodinja, ima očitno šesti čut. Tako je moja shramba zdaj bogatejša za vložene solate, čebulice in papriko v kisu, jagodne marmelade na sto in en način, zelenjavne omake in sadne sirupe. Temu se reče izmenjava talentov in prav z veseljem bom svoje še kdaj s kom delila. Ker zima bo dolga in še tako veseljaški čriček slej kot prej postane lačen. Jeseni posadimo svoj sadež bogov Pri gojenju kakija v celinskem delu Slovenije potrebujete nekaj znanja in sreče obiranje plodov težje. »Višino določimo sami, običajno do približno štirih metrov. Rodi iz enoletnega lesa, zato tega ne režemo, razen v primeru pregostih enoletnih poganjkov. Kaki običajno po tretjem letu sajenja prvič rodi.« Kaki cveti maja dva do tri tedne, nakar se cvetovi posušijo in s tem zavarujejo plodove pred nizkimi temperaturami. Pregostih plodov ni treba red- Medtem ko je kaki na vzhodu že zelo staro sadno drevo, ga pri nas poznamo od začetka prejšnjega stoletja. Plod spominja na paradižnik in je lahko obarvan rumeno, oranžno ali rdeče. Užiten je šele po me-denju. »Kaki je razširjen zlasti v Sredozemlju, od koder so ga prinesli tudi v naše Primorje. V zadnjih letih se je zaradi okusa plodov in eksotike razširil tudi v notranjost Slovenije, kjer prav tako rodi, vendar plodovi niso tako okusni in sladki,« pravi Štefanija Kos Zidar, ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ki dodaja, da je pri gojenju tega zlatega jabolka v notranjosti države treba imeti nekaj znanja, a tudi sreče, da obdržimo to čudovito drevo v kondiciji. Kje je najboljši prostor za kaki? Kaki je subtropski sadež, zato mu ustreza topla, sončna in zavetna lega. »Glede tal ni zahteven, slabo uspeva na mokrih in ilovnatih tleh, kjer se rada zadržuje voda. Ker ima močan koreninski splet, priporočamo tla brez kamenja, biti morajo odcedna, saj med koreninami ne sme zastajati voda. V daljšem sušnem obdobju moramo mlada drevesa zalivati,« pravi Kos Zidarjeva. Kakiju namenimo lege, kjer sicer gojimo fige, breskve in marelice. Posebnosti kakija Kaki je prav posebno drevo tudi z vidika oploditve, saj je lahko obeh spolov, kar pomeni, da ima posamezno drevo moške in ženske cvetove. »Obstajajo tudi drevesa, kjer so na posamezni rastlini samo moški ali samo ženski cvetovi. Dober opazovalec že pred odpiranjem cvetov opazi drobne zametke plodov,« pravi Kos Zidarjeva in dodaja, da je značilnost kakija tudi, da se lahko plodovi razvijejo brez oploditve. Takšni plodovi nimajo semen (pečk) oziroma so oplojeni, kar prepoznamo po pečkah v plodu. Za pravo zrelost in dober okus je nepečkaste sorte kakija treba mediti. Domača vzgoja sadik Kaki je zelo zanimiva rastlina tudi za zahtevne ljubitelje, ki želijo sami vzgojiti sadiko. »Najenostavneje ga razmnožujemo s semenom. V ta namen vzamemo seme (pečke) iz svežega sadeža in ga poseje-mo v posodo s substratom. Za kalitev potrebuje temperaturo približno 25 stopinj Celzija in vlago. Če imamo srečo, seme vzklije po treh tednih. Naslednje leto enoletne sejance cepimo. Brez cepljenja imamo običajno drobne plodove, zato izberemo cepič iz drevesa, ki nam je všeč oziroma ima dobre sortne lastnosti. Za podlago običajno uporabimo datljev kaki, ki naredi drobne plodove,« svetuje Kos Zidarjeva. Zahtevnejše je razmnoževanje s potaknjenci v poletnem času. Potaknjence potikamo v posode s substratom. Ta način je zelo zahteven in običajno v domačih razmerah redkeje uspe. Večina se še vedno odloči za nakup sadik, ki jih najdemo praktično v vseh drevesnicah po Sloveniji. »Za zahtevnejše vrtičkarje priporočam nakup v drevesnicah na Primorskem, kjer imajo večji izbor sort kakija. Najstarejša sorta je tipo, ki je pri nas tudi najbolj razširjena. Zelo razširjena je tudi vanilija.« Oskrba Kaki je treba vsako pomlad pred brstenjem obrezovati, sicer zraste previsoko in je čiti, ker ima drevo sposobnost samoočiščenja. »Prvo čiščenje je kmalu po cvetenju, ko cvetni lističi sami odpadejo, in čeprav so veje šibke, drevo samo uravnava, koliko plodov lahko nosi. Večje bolj opazno čiščenje se ponovi v avgustu, ko drevo odvrže odvečne plodove, ki jih ne more prehraniti. S tem se tudi prilagodi ostalim rastnim pogojem, kot so vlaga, količina hranil in vremenske razmere. Zato naj nas ne skrbi, tudi če so plodovi debelejši, ko odpadejo,« pravi Kos Zidarjeva. Drevo lahko napadejo kaki-jeva muha, kapar in volnata uš, ki običajno ne naredijo veliko škode. Pri gnojenju smo pozorni, da ga pretirano ne gnojimo z dušikom, ki spodbuja rast, temveč poskrbimo, da ima rastlina na razpolago dovolj fosforja in kalija. Medeni plodovi »Prvi znak, da je kaki dozorel, je, ko odvrže listje, to je v naših krajih konec oktobra in v začetku novembra. Pri tem smo previdni in uporabljamo škarje, tako da odreže-mo plod s pecljem in čašo. Sadeži s pečkami so užitni takoj, sadeži brez pečk pa trpki, zato jih moramo pustiti mediti.« Za pospeševanje medenja uporabljamo jabolka, ki oddajajo plin etilen. Ta pospešuje medenje. Znan je tudi postopek pospeševanja medenja z žganjem. Kaki je prava zakladnica vitaminov (C, A in kompleksa B), mineralov, železa, kalcija, fosforja, kroma, bakra, joda in drugih rudnin ter vsebuje veliko vlaknin in antioksidan-tov. Zelo okusen je svež ali pripravljen v okusnih sladicah in različnih jedeh, lahko ga sušimo na krhlje narezanega. Nekateri pripravljajo kakijevo žganje, znana je tudi uporaba kakija v kozmetiki. MRL Foto: splet Kaki je lepo okrasno drevo zlasti jeseni, ko se zeleni listi obarvajo rumeno, oranžno ali rdeče. Danica Dergan in Iris Zupanc, Dol pri Laškem Setveni koledar Čas za presajanje je od 23. od 18. ure do 30. ves da. 22. ČE korenina 23. PE 24. SO od 15. ure cvet 25. NE cvet do 9. ure 26. PO 27. TO plod 28. SR plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v j neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. Najlepše balkonsko cvetie Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditevtedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 1. oktobra na elektronski naslov tednik@ nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 6. oktobra. Nagrado podeljuje Vrtnarstvo Žolnir iz Celja. VABLJENI K SODELOVANJU! ŽIVALSKI SVET 43 Povožene in poginule Kdo mora poskrbeti zanje in kako? Kaj se zgodi s povoženimi živalmi, ki jih pogosto videvamo ob robu cest? Koga sploh poklicati in kdo poskrbi za odvoz? Večina tega očitno ne ve, kar dokazuje zgodba Verice Štante, podpredsednice celjskega društva proti mučenju živali. »Ljudje se obračajo na društvo, ker mislijo, da je takšna odstranitev naše delo. Ko jih napotimo na veterinarsko higiensko službo, nas spet kličejo, češ da se jim nihče ne oglasi.« Pravi, da ni mogla verjeti, da bi lahko bilo to res, dokler ni tega tudi sama doživela. V začetku avgusta je našla povoženo mačko na pločniku v križišču proti Novi vasi. »Takoj sem poklicala ustrezno službo, misleč, da bo stvar urejena. Ko sem šla po treh tednih tam mimo, sem videla, da so ostanki mačke še vedno tam!« Zgrožena je spet klicala higiensko službo in naletela na nekoga, ki je zatrdil, da o tem ne ve nič. Še enkrat je vse povedala in upala, da se bo kaj zgodilo. Isti dan jo je poklicala članica društva in povedala, da leži še eno mačje truplo blizu gasilskega doma ob Dečkovi cesti, skoraj ob pločniku. Kak teden ni bilo nikogar ponj,« pravi Štantetova in navaja še tretji primer, pri katerem pa ni prepričana, če niso trupla odstranili tisti, ki so pokosili zelenico. Največ 48 ur Odgovore smo iskali pri celjski Veterinarsko higienski službi (VHS), ki ima sedež na Trno-veljski cesti in skrbi tudi za odvoz povoženih živali. Služba deluje v okviru Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Nacionalnega veterinarskega inštituta ter jo je odobrila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). »Vsak lastnik lahko svojo poginulo ali povoženo žival sam pobere in jo pripelje k nam, ni treba, da čaka na našo službo.« Mag. Ines Mori, vodja VHS, pravi, da lahko pride do zamude in težav pri odvozu povoženih in poginulih živalih na javnih površinah, ker prijavitelji niso pripravljeni ob določenem času priti na kraj, kjer se truplo nahaja. V poletnih mesecih je lahko prišlo do zamud tudi zaradi dopustov, okvare tovornjaka ali zato, ker je dežurni higienik v času klica morda ravno kje na terenu zbiral poginule živali, pojasnjuje Pozive oziroma naročila za odvoz poginulih živali zbira VHS od ponedeljka do sobote od 7. do 8. ure. Službo lahko pokličete na telefonsko številko 03/ 54 51 031, po tem času pa je klic do 23. ure preusmerjen na mobilni telefon dežurnega higie-nika. Vendar gre ta popoldne na teren le v nujnih primerih, kot so množični pogini ali nesreče na avtocesti. V pripravi je nov sistem z nacionalnim dispečerskim centrom, ki bo imetnikom živali in pri* javiteljem oziroma očividcem povozov omogočal oddajo naročil za odvoz do 18. ure, kar naj bi še skrajšalo čakalne dobe. Morijeva. Delavci službe imajo težave tudi zaradi zelo različnih informacij, ki jih VHS prejme o mestu, kjer naj bi bilo truplo. »Območje, ki ga pokrivamo, je obsežno, štirje veterinarski higieniki, ki so zaposleni v celjski enoti, delujejo v kar 35 občinah.« Ko gredo zjutraj na teren, zberejo telefonske klice in skušajo pri pobiranju živalskih trupel zajeti čim večje območje. »Ljudje pa ponavadi ne pustijo telefonskih številk, da bi jih higienik lahko poklical in bi ga usmerili na pravo mesto,« pojasnjuje Ines Mori. Če ne sumijo, da gre za kužno bolezen ali če ni ukrepov UVHVVR zaradi nadzora ali zatiranja določene kužne bolezni, lahko zbirajo trupla poginulih prostoživečih živali lovske družine na svojih zbirnih mestih v zamrzovalnikih, kjer jih nato prevzame VHS. Na Lahovno V nekaterih krajih, na primer v Slovenskih Konjicah, jim pri tem pomaga mestna pregledna služba, ki pobere živalska trupla in jih shrani, da jih lahko odpeljejo higieniki. Sicer pa je osnovna naloga VHS, da najprej pobere poginule živali pri rejcih, šele nato z javnih površin. »Vse te nato zaposleni pripeljejo do našega objekta na Lahovni, od koder ga dnevno prevzame podjetje Koto Ljubljana in ga odpelje v odstranitev.« Veterinarski higieniki odvažajo vsaj enkrat tedensko tudi trupla poginulih hišnih živali iz 19 veterinarskih postaj v celjski regiji in Zasavju. Imetniki psov in mačk namreč svoje poginule živali ponavadi odpeljejo na veterinarsko postajo, kjer zaposleni običajno žival cepijo proti steklini in jo obenem odjavijo iz registra. Mesečno sprejmejo na Lahovni od 110 do 130 tisoč kilogramov živalskih trupel, klav-niških odpadkov in tistih delov živali, ki niso primerne za prehrano, s čimer se prepreči, da bi predstavljali tveganje za zdravje ljudi in živali. »V vmesnem obratu opravljamo tudi diagnostično vzorčenje, sistematsko ugotavljanje vzroka pogina in diagnostično raztelešenje poginulih živali,« pojasnjuje Ines Mori. TC, foto: SHERPA Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH EVROPSKA UNIJA KOHEZ1JSKI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST Sicer pa bi morali veterinarski higieniki truplo poginule živali odpeljati v 36 oziroma največ 48 urah po prijavi pogina, v poletnem času pa v 24 oziroma največ 36 urah, kar pa očitno ni vselej izvedljivo. Občina Šmarje pri Jelšah v postopku priprave celostne prometne strategije Maja letos je Občina Šmarje pri Jelšah skupaj z izbranima izvajalcema Fakulteto za logistiko Univerze v Mariboru iz Celja in Razvojno agencijo So-tla pričela pripravljati celostno prometno strategijo. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada v skladu z Operativnim programom za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Namen celostne prometne strategije sta priprava in sprejem strateškega dokumenta, ki nadgrajuje dosedanje načrtovalske prakse, ki so osredotočene predvsem na gradnjo infrastrukturnih elementov. Cilji so trajnostni razvoj urbane mobilnosti in večja kakovost bivanja, večja varnost, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in učinkovitejši prometni sistem. Pri tem je poudarek na povečanju deleža kolesarjev, pešcev in javnega prevoza ter spreminjanju potovalnih navad, kar lahko dolgoročno vpliva na ekonomsko prednost in gospodarsko uspešnost občine. Pri oblikovanju strategije je močno zaželeno sodelovanje javnosti v vseh fazah izdelave, zato se organizirajo javne razprave in delavnice, izvajajo ankete, intervjuji ter javne prireditve. Projekt izdelave strategije, ki se bo zaključil v prihodnjem letu, je trenutno v fazi analize obstoječega stanja. Izvedeni sta bili prvi javni razpravi in delavnica na občini, kjer so se preko ustvarjalnega dialoga iskali različni pogledi na problematiko prometa v Občini Šmarje pri Jelšah. Druga javna razprava 20. septembra je sovpadala tudi z Evropskim tednom mobilnosti, ki je bil letos od 16. do 22. septembra in ki je ponovno povezal na tisoče evropskih mest v prizadevanjih za človeku in okolju bolj prijazne načine mobilnosti. Tako so tudi v Občini Šmarje pri Jelšah potekale številne aktivnosti, ki so spodbujale k pametni in trajnostni mobilnosti. Celostna prometna strategija je namenjena predvsem prebivalcem občine, zato vse občane Šmarja pri Jelšah vabijo, da se prihodnjih aktivnosti udeležijo v čim večjem številu, da podajo svoje mnenje in tako sooblikujejo načrte prihodnjega prometa v občini. V tem letu sta namreč predvideni še dve javni razpravi z namenom oblikovanja vizije, prioritet in ukrepov, kjer si občina in izdelovalci celostne prometne strategije seveda želijo čim več udeležencev - občanov. Promocijsko besedilo 44 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Sedem desetletij s celjskimi Žabami (9) Pod taktirko Davida Jarha David Jarh, ki je leto pred šestdesetletnico prevzel dirigentsko palico in orkester vodil do aprila 2010, se kot Celjan spominja žabarjev. »Žabe ... to ime v meni zbuja mnogo spominov na moje začetke, prav tako me v trenutku spomni na domače naloge, ki jih moram kot trenutni (leta 2006, op. p.) odgovorni dirigent plesnega orkestra svojega rodnega mesta Celje opravljati. Naj začnem na začetku, ko sem kot šestletnik opazoval svojo sestro, svojega brata in očeta, kako muzicirajo. Izgle- dalo je, da se zabavajo, in to me je pritegnilo k razmišljanju o glasbilu, s katerim bi tudi jaz lahko zabaval sebe in druge. Ko sem nekega večera na televiziji slišal Herb Alper-ta, kako sladko igra in se pri tem po odru sprehaja s prelepimi damami, je bila mera polna. Sklenil sem, da bom tudi sam trobentač. Kot moj brat in moja sestra sem šel v uk v celjsko glasbeno šolo. K profesorju Stanku Pojavniku. Ko sem končno iz šole domov lahko prinesel prvo izposojeno trobento, je bila moja ljubezen do tega glasbila zapečatena za vekomaj. V moji glavi se takrat glasba še ni delila na klasiko in džez. Prvič sem besedo džez slišal iz ust sedanjega kitarista Žab Emerika Kolarja, ki mi je posodil ploščo zagrebških >džezerjev<, ki so izvajali Gle-na Millerja. To je bilo to. Nova ljubezen. Džez. Pri desetih letih sem začel igrati v godbi na pihala Franceta Prešerna in tam spoznal Milana Gorjanca, ki me je kasneje pripeljal k Žabam. Dirigiral je France Kapus iz Ljubljane, >či-tanje< in igranje swinga pa me www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje je takrat učil Vendi Videc, ki je tudi sam med drugim igral trobento. Spominjam se velikega spoštovanja, ki sem ga čutil do gospoda Kapusa, ker je tako dobro poznal glasbo, ki sem jo na sveže vzljubil. Zdi se, da je tudi on v meni prepoznal srčnega >džezerja< in me je neznansko motiviral tudi z dodelitvijo sola za trobento v Millerjevi skladbi American Patrol. Spominjam se resnosti na vajah, ki se je obvezno prepletala s šaljivimi medklici, kadar bi stopnja napetosti presegla določeno mejo. Tu se spominjam Milana Pleter-skega, Marjana Ašiča, Milana Gorjanca, Romana Fonde, Frančka Maura ... tako rekoč vseh, ki so bili že dlje časa v orkestru. Mlajši, kot sva bila takrat Matej Jevšenak in jaz, si nismo upali motiti vaje, ampak smo se le pridruževali eksplozijam smeha. Tudi zaradi takšnih trenutkov smo zelo radi hodili na vaje, zraven pa stvar jemali silno resno. Orkester je bil - in še danes je - izjemno dobro uigran, a mi to zdaj ne pomeni več toliko kot takrat. Ker je džez glasba postala moj poklic, sem na tej poti igral v mnogih zasedbah, vključno z mnogimi big bandi, in doživljal tudi večjo tehnično perfektnost skupnega igranja. Skoraj nikoli nisem začutil večjega, skoraj ljubezenskega zanosa, ki ga nemalokrat čisto David Jarh, solist na krilovki na koncertu ob šestdesetletnici orkestra. V tem času je bil član Big banda RTV Slovenija. Foto: Gregor Katič zares in na svoji koži začutim, kadar stojim spredaj in vodim (leta 2006, op. p.) Celjski plesni orkester Žabe.« SREČKO MAČEK Vir: Vir: 60 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, str. 15-16 Se nadaljuje. POJASNILO Plošča je na hiši! Na zapis v rubriki Bukvarna v prejšnji številki Novega tednika, ko smo predstavili knjigo prof. dr. Ignacija Vojeta z naslovom Pisma Gregorja Čremošnika, so se oglasili nekateri bralci in opozorili, da podatek o izginuli spominski plošči ne drži. Kristina Vrbos, ki živi v rojstni hiši priznanega slovenskega zgodovinarja Gregorja Čremošnika v Ločici pri Polzeli, pravi, da hiša ni bila porušena, temveč so samo prenovili fasado in tudi spominska plošča je še vedno na njej. Ploščo je februarja leta 1980, ob 90-letnici Čremošni-kovega rojstva, postavilo Zgodovinsko društvo Celje. Foto: TT Dediščina okoli nas Hranite doma v starih albumih fotografije svojih šolskih dni, fotografije, ki so nastale na vaših delovnih mestih, takšne, ki so povezane z delom doma ali s kmečkimi opravili? So albumi prava zakladnica fotografskih spominov na vaša osebna praznovanja, izlete po ožji in širši domovini? Ste se ukvarjali s športom, se zanimali zanj, imate morda fotografije športnih ekip, njihovih tekmovanj in nastopov, morda fotografije, ki so zabeležile temačno obdobje 20. stoletja, čas prve in druge svetovne vojne ...? Bi želeli, da si jih na svetovnem spletu ogledajo tudi drugi? Da ti spomini ne bi ostali le osebni, da se ne bi porazgubili ali celo uničili, vas Osrednja knjižnica Celje v okviru Dnevov Evropske kulturne dediščine 2016 z naslovom Dediščina okoli nas vabi, da jih zaupate v skupno zakladnico spominov. Fotografije z vašimi spomini bomo zbirali v petek, 30. septembra 2016, od 10. do 15. ure v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje, kjer jih bomo digitalizirali, popisali in vam jih nato vrnili. Digitalne kopije bomo objavili v Albumu Slovenije na portalu Kamra in izbrane tudi v rubriki Album s Celjskega v časopisu Novi tednik, medijskem pokrovitelju akcije. INFO: Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1a, Celje; petek, 30. september 2016, od 10. do 15. ure. Medijski pokrovitelj: novi tednik KONTAKT: Robert Ožura, telefon: 03 426 17 24, e-pošta: robert.ozura@knjiznica-celje.si; Srečko Maček, telefon: 03 426 17 36, e-pošta: srecko.macek@knjiznica-celje.si -kamra ISCINA OKO /jimnI tavanlvp kulturni' tWIWfoe tfoupflOr ..„. . J Q ' г!« d Album Slovenije - osebni spomini 20. stoletja NAMIG ZA IZLET 45 Najdaljši ledenik in najvišja gora Avstrije Potep po narodnem parku Visoke Ture Ko smo se morali pred leti na Šentilju zaradi milke in alvorade velikokrat po polžje pomikati v nekaj kilometrov dolgi koloni, se z nakupovalnim lističem drenjati med bogato založenimi policami in na poti domov kramljati še z mrkimi možmi v olivnozelenih uniformah, osupljivih lepot dežele na »napačni strani Alp« seveda nismo opazili. Šele ko je »Debela Berta« zaprla svoje duri, so nas navdušili očarljivo urejena mesta, slikovite vasice, modrozelena jezera, drzno speljane gorske ceste, mogočni vrhovi in s soncem obsijanimi ledeniki. Z razgledne ploščadi Kaiser Franz Jozef Höhe lahko ob lepem vremenu uživamo ob pogledih na najvišji avstrijski vrh Veliki Klek (Grossglockner). Vasica Sveta Kri (Heiligenblut) je začetna točka panoramske ceste Grossglockner Hochalpenstrasse. V cerkvi svetega Vincenca hranijo relikvije Kristusove krvi, ki naj bi jih leta 914 iz Konstantinopla prinesel danski vitez Brikcij. Ker smo se želeli sprehoditi po ledeniku Pasterze (Pastiri-ca), ki žal počasi, a vztrajno izginja, in se naužiti pogledov na mogočen Grossglockner (Veliki Klek), smo se namesto čez mejni prehod Šentilj na obisk k severnim sosedom zapeljali skozi 7.864 metrov dolg karavanški predor. Ob obujanju spominov na stare dobre čase smo kmalu dosegli Dravsko dolino in se mimo Spit-tala povzpeli do idilične vasice Heiligenblut (Sveta Kri). Iz Svete Krvi do Pastirice V zaselku Sveta Kri, katerega zaščitni znak je v gotskem slogu zgrajena cerkev svetega Vincenca, se nismo dolgo zadržali. Mudilo se nam je na 48 kilometrov dolgo alpsko panoramsko cesto, ki je zaradi dih jemajočih razgledov na okoliške vršace zelo priljubljena predvsem med kolesarji in motoristi. Od maja do oktobra se po njej vse do najvišje točke Edelweiss Spitze na višini 2.571 metrov radi zapeljejo tudi številni ljubitelji starodob-nikov, ki so v že tako idiličnem okolju prava paša za oči. Ledenik Pastirica pod Velikim Klekom je del narodnega parka Visoke Ture. Tako kot mnogi ledeniki se tudi Pastirica intenzivno krči; v obdobju petdesetih let je izgubila približno 150 metrov nadmorske višine. Do skoraj sedem in pol kilometra dolgega ledenika je od razgledišča Franca Jožefa, s katerega se nam odpre lep pogled na kralja avstrijskih gora, do njegove spodnje postaje speljana zobata železnica, zato je spust do ledenika dokaj enostaven in tehnično nezahteven. Pod najvišjo goro Avstrije Na Grossglockner, ki ga lahko ob lepem vremenu vidimo tudi z vrhov naših Julijcev, so plezali že leta 1799, vendar se je poskus ponesrečil. Druga odprava, v kateri je sodeloval Valentin Stanič, je nasle- dnje leto za lažje osvajanje vrha na višini 2.750 metrov postavila zavetišče. Odprava je osvojila vrh, pionir modernega alpinizma pa je v letu 1800 ne samo izmeril višino gore, temveč opravil še nekaj svojih najuspešnejših vzponov. Ali je našemu rojaku, po katerem nosi ime tudi ena od koč pod Triglavom, uspelo natančno izmeriti višino najvišjega avstrijskega vrha, nismo mogli preveriti. Da smo se, namesto da bi osvojili vrh, zapeljali le do alpskega muzeja, so krivi svizci. Simpatični glodavci so nam namreč pojedli vso malico ... TEJA PODGORŠEK Edelweiss Spitze je z 2.751 metri najvišja točka alpske panoramske ceste. Ime ledenika Pastirica (Pasterze), ki je zadnji večji ledenik v Evropi, izvira iz prvotnega slovenskega imena za celotno območje. Do podnožja najvišje avstrijske gore pelje čudovita visokogorska alpska cesta. 46 RAZVEDRILO Bogje obljubil moškemu, da bo dobro in poslušno ženo našel za vsakim vogalom Zemlje. In potem je naredil Zemljo okroglo. Vir: splet Spraševali smo vas, kam bomo na izlet presenečenja odpeljali starega in novega naročnika. Pravilen odgovor se glasi: po poteh serije Gorski zdravnik. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Jasne Drešček iz Celja, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kaj so dobili za nagrado najboljši avtorji potopisne akcije? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 27. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Dve blondinki. Srečata se znanki blondinki in reče prva: »Zdravo, ali si ti Petra?« Druga reče: »Ne, ne, Peter je mene!« Spanje Mama zvečer: »Otroci, čas je za spanje.« Otroci se pritožujejo: »Mami, ampak mi še nismo zaspani.« Mama veselo: »Super. Potem pa še prej pospravite sobo!« Otroci v en glas: »Lahko noč, mami!« Predračun Neki gorenjski kmet je kupil nov avtomobil VW passat. Pri tem so ga še posebej razjezila številna doplačila za različno dodatno opremo, ki so seveda dokaj podražila želeni avto, ki ga je vseeno kupil. Ne dolgo zatem si je zaželel član nadzornega odbora avtomobilskega podjetja kupiti kravo za svojo novo kmetijo na podeželju. Seveda se je spomnil kmeta, ki je dolgo negodoval zaradi raznih doplačil pri nakupu avta, a ga je vseeno poklical in se pozanimal za nakup krave. Kmet mu je seveda z veseljem napisal naslednji predračun: Krava - osnovna cena za standardno izvedbo - 2.400 EUR Doplačilo za dvobarvno izvedbo (črno-bela) - 150 EUR Prevleka iz govejega usnja - 100 EUR Odtočne pipe - 15 EUR / kos - 60 EUR Odbijača - goveja roževina - 20 EUR / kos - 40 EUR Polsamodejni odganjalec muh - 30 EUR Naprava za gnojenje - bio izvedba - 60 EUR Dvokrožni zavorni sistem (sprednje in zadnje noge) - 400 EUR Večtonska signalna naprava - 140 EUR Halogenska očesa s samodejnimi pokrovi - 150 EUR Izgorevalni agregat s štirimi komorami in samodejnim prilagajanjem na različne vrste goriv ter z integriranim izpušnim sistemom - 1.250 EUR Krava v zahtevani izvedbi: 4.930 EUR + 20 % DDV (986 EUR), cena skupaj - 5.916 EUR Prevoz ni vključen v ceno. Rok dobave: takoj. Akcijska ponudba: Če kravo naročite še danes, dobite za isto ceno še poln rezervoar mleka! Genska napaka »Zakaj si prišel sem?« vpraša v zaporu stari zapornik novega. »Zaradi genske okvare.« »Kako to misliš?« »Predolgi prsti, prekratke noge.« 1 9 7 6 6 3 7 6 4 8 5 9 2 7 4 1 3 1 2 9 2 6 4 5 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Sumljivost me vznemirja Že nekaj let imam čudno navado. Pa me je včasih sram povedat naglas. Zato raje napišem. Morda imam eno majhno težavo. Kdo ve, presodite sami. Rada sem namreč sumljiva. Kamorkoli pridem, se obnašam sumljivo. Verjetno je to povezano s profesionalno deformiranostjo zaradi novinarstva. Preizkušam ljudi. Zanima me njihov odziv. Uživam v tem. In kako to izgleda v praksi? Sumljivo. Naj navedem nazoren primer, da si boste lažje predstavljali. Vedno komaj čakam, da me ustavijo policisti. To, da sem nora na uniformirance, je že staro dejstvo, a ni toliko povezano s tem, da sem rada sumljiva. No, ko me ustavijo policisti, si ne morem pomagati, da ti ne bi na podlagi mojega obnašanja, obraznih grimas ali izjav posumili vame iz kakršnega koli razloga. Ampak kako sumljiva sem in na kakšen način, je odvisno od trenutka. Na primer da me ustavijo zvečer, zagotovo naredim takšno obrazno grima-so, zaradi katere posumijo, da sem morda kaj spila, in mi pod nos pomolijo alkotest. Ampak da ne bo pomote: ne pijem alkohola. Nikoli. Toda občutek, ko vidim, da so v to posumili, me vznemirja. Če pa me policist ustavi podnevi, zagotovo vprašam (primer): »Čujte, kakšen je rok uporabe obvezne opreme za prvo pomoč, ker ne vem, če ni potekel?« Ja, logično, da gre preverit v moj prtljažnik in vidi (seveda, saj vnaprej to vem), da imam ta paketek urejen in še vedno uporaben. Joj, da vam sploh ne omenjam varnostnih služb. Te imam še posebej rada. Če moram kje skozi tisti piskajo-či detektor, vedno poskrbim, da piska in da varnostnik posumi, da morda kaj skrivam. Ponavadi si dam v torbo še kaj takšnega, kar ima malo čudno obliko, na primer kumaro (če mi ne zgnije) ali kaj podobnega nožu ali kakšnemu orožju. Ko torbo pregledajo, vidijo, da je vse v redu in da nisem nevaren osebek. In me spustijo. S kumaro seveda. Enkrat sem jo pojedla REŠITEV SUDOKU 222 i 4 3 7 5 2 8 9 6 7 2 5 8 6 9 4 3 1 9 8 6 1 4 3 5 7 2 5 7 2 9 1 8 6 4 3 4 1 8 3 2 6 7 5 S 6 3 9 4 7 5 2 1 8 8 9 7 2 3 4 1 6 5 3 5 1 6 8 7 9 2 4 2 6 4 5 9 1 3 8 7 kar tam pri detektorju, da je nisem nosila v uradne prostore. Še danes se spominjam rdečice na varnostnikovem obrazu, saj sem točno vedela, kaj je mislil, da imam v torbici. Rada imam tudi, če me osebno pregledajo. Malo pretipajo. Prija. Najbolj pa se zabavam v uradnih ustanovah, ko urejam osebne dokumente ali ko se moram izkazati z osebno izkaznico. Takrat »našti-mam«, da mi zazvoni telefon in se oglasim, češ pri telefonu »ta in ta« čisto z drugim imenom, kot je zapisan na mojih dokumentih, ki jih ima uradna oseba takrat pri sebi. Zanimivo, večjih težav nikoli nisem imela. Ni me niti izučil dolg pregled na enem od evropskih letališč, kjer mi je med prehodom skozi piskajo-či detektor varnostni delavec dejal, naj izpraznim žepe, a sem mu odgovorila, da imam sicer nekaj droge v žepu, in ga vprašala, če jo lahko pustim kar pri njem. Kar uro so se ukvarjali z menoj po tej izjavi in me nato izpustili, ko sem dokazala, da še nikoli v življenju nisem in ne bom poskusila takšnih substanc. Tudi v raznih trgovinah je veselo. Tam se motovilim okoli polic, včasih tudi po več ur. Samo da me prodajalci opazijo in potem vidim, da spremljajo moje gibanje. Nalašč imam takrat kakšno veliko torbo s seboj in jih malo hecam, tako da ne morejo videti, ali sem vanjo na skrivaj spravila kakšen izdelek s police. Seveda ne kradem nikoli. Ampak občutek, ko vidim, da so opazili, da sem sumljiva, je dober. Kakšna razburljiva igra. Sumljiv si vsepovsod. Tudi v službi. Če gre kaj narobe in slišim, da se o tem pogovarjajo, pa sploh ne vem, za kaj gre, grem mimo s posebno telesno držo ter obraznim izrazom, da vsaj eden posumi, »kaj pa če je bila ona vpletena v to«. Tako sumljivo se obnašam v zadnjem času, da posumim tudi sama vase kdaj. Tudi ko sem to, kar zdaj berete, pisala, sem poskušala pisati sumljivo. Da boste posumili, če je vse to res. A je. Ne morem si pomagati. OSUMLJENKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka KDOR SE JE ASIMILIRAL Križam Ke & ugahKe ZDRAVNIK ZA SEČILA OSKAR DANON AMERIŠKI IGRALEC DOUGLAS SE VETER V J. IN JV AZIJI IRENA POLANEC AMERIŠKA ZNAMKA SANDAL Povsod z vami POLŽ BREZ HIŠICE GRŠKO GOROVJE KRAJ NA HRVAŠKEM IZDELOVALEC ORODJA PRELOM, NALOM 20 JAZ, TI, ... BAJKA OKENSKA NAVOJNICA BENEŠKO KOPALIŠČE AM. TV-DRUŽBA PREVOZNO SREDSTVO KDOR JE KRIV KAMNITA GMOTA VLOŽEK ZA ŽEPNO SVETILKO 18 MERILO, KRITERIJ TEŽKA KOVINA 8 KRAJ PRI PODČETRTKU AM. PISEC HEMINGWAY TELOVADNA PRVINA ALEKSAN-DAR OSTER, VIŠJI GLAS PESNICA NOVY 23 KAR JE SKAŽENO POLIT. GIBANJE ZA FEDERATIVNO UREDITEV DRŽAVE AZIJSKA DRŽAVA JAMA ZA STROJENJE KOŽ PEVEC BRE-ŠČANSKI KARL ERJAVEC PESNIK IN NOVINAR BABAČIĆ MESTO V RUSIJI IZDELOVALEC ČELAD KAR SE VNESE V KAJ SLOVENSKI VIOLINIST OZIM KAREL TRILLER PODROČJE DELOVANJA KRAŠKE VDOLBINE 16 DEL KLJUČAVNICE FRANCOSKO LETOVIŠČE OBRAMBNI ZID HRVAŠKI PEVEC (DUŠKO) STAND-UP KOMIK TOŠ KRVNA SIROTKA SKUPINA PEVCEV BESEDA S POJASNILOM JAPONSKI DENAR 10 Povsod z vami KITOVE KOŽNE GUBE VIR ŽIVLJENJA KRUŠNI OČE SINJSKA VITEŠKA IGRA NEKD. IT. PREMIER MORO NEMŠKA REKA KABELSKA TELEVIZIJA TAVČARJEVA JUNAKINJA ČISTILNI PRAŠEK (POG.) NEKD. SL. SMUČAR (PETER) PISATELJICA TAVČAR SLOVENSKI PUBLICIST (FRANČEK) JAPONSKA NABIRALKA BISEROV MOZOLJA-VOST JUŽNOAMERIŠKI INDIJANEC OTO PESTNER KDOR OTEPA SNOPE NATRIJ KDOR PREDLOŽI DEKLARACIJO ALMA KARLIN ŽIVAL Z LOVKAMI ALERGIJSKA BOLEZEN 22 SLOVENSKI PISATELJ TAVČAR KRALJEVINA V SZ AFRIKI RDEČA POLJSKA CVETLICA LEVI PRITOK SAVE 17 Nagradni razpis 1. nagrada: Kuharske bukve in majica NT&RC 2. nagrada: Kuharske bukve NT&Rc 3. nagrada: majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Magične slike Pobarvajte življenje v svoje barve 23 slik za sprostitev od vsaKaanjih tegob. Ona: Ste na začetku zelo perspektivnega posla, zato je še najbolje, da se mu posvetite na način, kot to znate le vi. Na pomoč vam bo priskočil tudi starejši prijatelj, ki vam bo želel vrniti uslugo iz preteklosti. On: Nekdo vas bo iskal, vi pa se mu boste nehote izmuznili. Toda nikar ne skrbite, saj vam ne bo ničesar pobegnilo, le prestavili boste vse skupaj na nek primernejši datum, ki pa ne bo v tako daljni prihodnosti. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 27. septembra. Geslo iz številke 37: Po poteh Gorskega zdravnika. Izid žrebanja 1. nagrado, Kuharske bukve in majico NT&RC, prejme: Barbara Lovrenčič iz Žalca. 2. nagrado, Kuharske bukve NT&RC, prejme: Amalija Arbeiter iz Celja. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Martin Novak iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Ne boste mogli verjeti, kako se bodo začele stvari odvijati kar same od sebe in to predvsem v vašo korist. Nikar ne bodite skromni: vse skupaj je samo sad vašega trdega dela, ki ga marsikdo premalo ceni. On: Preden se spustite v karkoli tveganega, poskusite realno oceniti svoje trenutno razmerje. Pazite se neljubih presenečenj, saj lahko zaidete v velike težave. Poskusite se posvetiti partnerki, bogato se vam bo obrestovalo. DVOJČKA ^ Ona: Polni boste življenjske energije in ravno zato se boste lotili zadev, ki jih doslej niste uspeli realizirati. Uspevalo vam bo kot po tekočem traku, zato izkoristite teden do popolnosti. On: Razložite ljudem, kaj sploh hočete, da vas bodo lahko razumeli. Brez tega iz vsega skupaj ne bo nič in ves vaš dosedanji trud bo zaman. Torej bodite jasni in odkriti, drugače vaše delo ne bo obrodilo sadov. Ona: Spremenite svoj odnos do partnerja. Ljubezen ni samo stvar ene strani, temveč se morata potruditi oba. Nikar ne zavrzite obetavnega razmerja, ker vam bo kasneje še močno žal. Raje se ozrite okoli sebe in naredite to, kar morate. On: To, kar doživljate, je sicer lepo, a je tudi nevarno, zato vam malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda imejte na umu, da se lahko na koncu opečete predvsem sami, ostali pa se vam bodo samo smejali. Ona: Ljubezenska avantura vas bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa vam bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se vam na vsak način splača potruditi. On: Ne poskušajte ustvarjati videza stanovitnosti, saj vam ne bo nihče pripravljen verjeti. Bodite raje za spremembo odkriti in priznajte svoje napake, ki jih vsekakor ni malo. Tako vam bo veliko lažje. DEVICA ^ Ona: Ponovno srečanje z bivšo ljubeznijo bo oba iztirilo. Ne sprejemajte prehitrih odločitev, ki se vam lahko hitro maščujejo, zato dobro premislite, preden storite naslednji korak. Lahko se vam pripeti prava katastrofa. On: Razvoj dogodkov vas bo pošteno presenetil, vendar bo presenečenje predvsem pozitivno. Nenazadnje nihče ne bo mogel reči, da si trenutnega uspeha niste pošteno prislužili, četudi ste imeli tudi kar precej sreče. TEHTNICA J*J Ona: Spoznali boste, da ste v bistvu šele na začetku poti in da je še vse pred vami. Nekdo vam bo vrnil nekdanjo uslugo in vam s tem zelo pomagal. Treba pa bo še veliko dela, preden se bodo začeli kazati pravi rezultati. On: Prišla bo prijetna novica, ki vas bo za kratek čas rešila stalnih finančnih težav. Toda samo začasno, zato se nikar ne pustite uspavati, bodite pozorni, kajti čaka vas zelo neprijetno presenečenje. ШШШ Ona: Le zakaj se vedno znova trudite narediti na okolico vtis, da ste v vsem najboljši, ko pa vendar ni tako. Napake so in bodo ostale - vsaj do takrat, ko se boste dokončno odločili za korenite spremembe. On: Obeta se vam izredno razburljiv in tudi prijeten konec tedna. Sicer ne bo vse tako, kot si boste predstavljali na začetku, vendar se boste hitro znašli in na nek način tudi izkoristili nastalo situacijo. STRELEC ^ Ona: Nekaj dni vas bo spremljala smola, nato se vam obetajo bolj veseli trenutki. Pustite, da se zadeva vsaj malo poleže, nato poskusite izvleči kar največ. Partner vam je kljub čudnemu vedenju še vedno zvest. On: Sprejeli boste prijateljev predlog za konkreten posel, kar se vam bo v bližnji prihodnosti pošteno obrestovalo in še določene poslovne povezave boste pridobili. Nikar se preveč ne obirajte. KOZOROG Ona: Obeta se vam cela kopica novih poznanstev, saj vas bo prijateljica pripeljala v družbo, ki ste jo zdaj le od daleč opazovali, približati pa se ji niste upali. Tokrat bodo ovire padle in prav prijetno vam bo. On: Je že res, da je samota včasih prav prijetna stvar, vendar vam s tem ni treba ravno pretiravati. Pojdite raje malo v družbo. Vesela družba koristi splošnemu počutju in še na razne težave boste pozabili. VODNAR Ona: Prav nič dobrega se vam ne obeta. Še najbolje bo, če boste karseda previdni, predvsem pa se ne spuščajte v kakršnekoli tvegane ljubezenske kombinacije. Nekdo vas bo opomnil, kar vas bo rešilo pred precej neprijetno situacijo. On: Zaradi novih informacij boste na hitro spremenili svoje poslovne načrte in se s tem v zadnjem trenutku rešili pred problemi, ki so bili že tik pred vrati. Tako vam bo tudi tokrat uspela rešitev v zadnjem trenutku. Ona: Čeprav menite, da ste najboljši in da bi se brez vas vse skupaj porušilo, poglejte na stvar malo bolj trezno in si vzemite čas za počitek. Ta vam bo vsekakor precej koristilo, saj ste na robu izčrpanosti. On: Na prvi pogled se vam bo mogoče zdelo, da vam ni uspelo, toda kmalu se boste prepričali, da se je vse skupaj končalo celo bolje, kot ste pričakovali. Prijatelji vam bodo malce zavidali, vendar ne v slabem pomenu besede. 1 2 14 3 19 ODMEV 15 CURIJ 7 21 4 OPEKAČ GRŠKI OTOK 11 12 5 6 13 9 48 RUMENA STRAN Joli jih Da je napolnila že štiri desetletja, odkrito prizna Jolanda Čeplak, še vedno svetovna rekorderka v teku na 800 m v dvorani. Čeprav je za njo kariera, polna garaških treningov, se ji to na obrazu niti malo ne pozna. 40 let je dopolnila 12. septembra, okroglo obletnico pa je praznovala v soboto na štadionu Atletskega kluba Kladivar. Čuki in Forma band so ji igrali, obdarovali so jo bivši celjski in ve- lenjski atleti - naslednje leto bo lahko pred dirko svetovnega prvenstva obiskala tabor motorista Valentina Rossija. V Celju jo je obiskala tudi Indijka, s katero sta bili dobra dva meseca skupaj v ljubljanski bolnišni- ci in skrbeli za svoje otroke, ki so imeli zdravstvene težave. Ker Joli, rojena Steblovnik in nazadnje poročena Batagelj, izgleda zelo mladostno, se je večina zbranih spraševala, kdo za vraga je njen sedanji izbranec. Odgovora - vsaj do zaključka redakcije - še nismo izvedeli. Foto: GrupA Jolanda se rada sladka, zato je za darilo dobila dve torti. Svečke je upihnila opolnoči. Jt ТКГ Muzikal Trinajst je »premamil« tudi producente muzikala Veronika Deseniška. So Matija Kovač, Miha Firšt in Tilen Naraks (z leve) prišli preverit konkurenco? Še ena uspešnica? Če so obiskovalci poleti množično drli na Stari grad na ogled muzikala Veronika Deseniška, naj bi se v prihodnjih mesecih navduševali tudi nad glasbeno-gledališko predstavo Trinajst, ki govori o odraščanju. Tako kot pred leti so tudi tokrat moči združili učenci II. osnovne šole Celje in dijaki Gimnazije Celje - Center skupaj s prizadevnimi mentorji. Foto: SHERPA Kako do pametnih mest? In koliko bomo čez dobri dve uri bolj pametni in bliže pametnim mestom? To so se pred strokovnim posvetom Priložnosti in pasti pametnih mest na letošnjem Mosu bržčas spraševali direktorica celjske občinske uprave Ingrid Mastnak, župan Bojan Šrot in župan Slovenske Bistrice, podpredsednik skupnosti občin (SOS) in nekdanji minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar. Debata se je razvlekla kar na tri ure, po njej pa je bilo več vprašanj in odgovorov. Da bomo prišli do pametnih mest, bo torej treba biti še kar precej pameten. Foto: RG Direktorji v cvetju Tri celjska javna podjetja, Simbio, Vo-Ka in Energetika Celje, so na Mosu obeležila svojih jubilejnih dvajset let delovanja, odkar so šla leta 1996 na svoje iz nekdaj združene komunale. Glede na uspešno poslovanje in investicijske dosežke v minulih letih, tudi na račun uspešnega črpanja evropskega denarja, so direktorji (z leve) Marko Cvikl, Marko Zidanšek in Aleksander Mirt lahko na sejmu cveteli od zadovoljstva. Da je bila torej jubilejna kulisa cvetoča, ni bilo naključje in da so podjetja za praznik združila moči za ureditev in zasaditev krožišč na zahodnem in vzhodnem avtocestnem priključku v Celju tudi ne. Foto: RG Mir je skupna skrb Ptice miru so v soboto spet frfotale po Celju. Tudi letos je OŠ Lava svoj projekt Pozdrav ptic miru predstavila someščanom. Z njim širi zavedanje, da so vrednote miru, strpnega sobivanja in tolerance do drugačnih ljudi skupna skrb vseh. Letošnja osrednja misel je bila: Tudi ti lahko spremeniš svet na bolje. Pri širjenju teh idej vsa leta sodeluje tudi naša medijska hiša, ki je tokrat na Glavnem trgu pripravila zaključek nagradne igre Naroči in odpelji. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava, je ob tej priložnosti poslanico miru predala direktorici medijske hiše NT&RC Anici Šrot Aužner. Foto: SHERPA