Published monthly by Slovenian National Fedoratlon of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Eudid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 F O R A F REE S L O V E NI A Tam kjer zala so dekleta, Nagelj rožmarin prepleta, Petje fantov v vas odmeva, Da ti duša prekipeva, Tam dom je naš in vaš, Tam mi in z nami vsi. Viktor Markič: "Tam kjer pisana so polja". LETNIK XI. — VOLUME XI. TORONTO, 1. NOVEMBER, 1960 ŠTEVILKA 11 NUMBER 11 ALI PRIDE DO SPOZNANJA? Pozorišče javnega zanimanja je zadnje čase gotovo zasedanje Združenih narodov v New Yor-ku. Zbral se je "cvet" diplomacije, največ pozornosti gotovo vzbuja vodja komunističnega tabora Nikita Hruščev. Letošnje jesensko zasedanje je svetovna komunistična partija, ki jo vodi Moskva, znala spretno izrabiti. Vsi poglavarji komunističnih držav so kot na povelje prišli v New York in tam v popolni povezanosti s kolovodjem svetovnega nereda, revolucije, mržnje, intrig in izzivanj dali duška svoji privrženosti rdečemu evangeliju. Tudi takozvani "maršal" Josip Broz je izrabil ugodno priliko, da vendar enkrat vidi Ameriko, kamor je želel že davno, pa ni bil vabljen. Naravno, ogorčenje narodov, čigar podaniki so morali zaradi krvoločnosti komunizma v emigracijo, je bilo veliko in prepričevalno. Ne\vvorška policija je imela polne roke dela in skrbi čez glavo, da je preprečila večje izgrede. Toda piketiranja ni za-branila. Tisočglave množice so demonstrirale in napisi so pričali, kdo so ti nezaželeni gostje: Hruščev, Gomulka, Kadar, Cas-tro, Tito in drugi. Ameriška javnost je bila na strani demonstrantov. Hiuščcv je s svojim brutalnim nastopom v Parizu pripravil tla, ki vodijo k spo-snanju, kam pelje komunizem. Kdor je zasledoval govore poedinih državnikov, je videl veliko razliko. Na eni strani umer-jenost, dostojanstvo, hotenje po zboljšanju svetovnega položaja, na dragi strani pa poosebljena brutalnost komunizma v osebi Nikite Hruščeva, ki ne pozna meja v izbruhu sovraštva, intrig, podtikanj, groženj. Vodja komunističnega bloka je zgovorno prikazal pravi lik komunističnega diktatorja. "Če ne bo tako, kot jaz hočem, pa naj gre vse k vragu".... "Samo eden ima prav in to je komunizem in kdor se upira komunistični doktrini, je sovražnik ljudstva". Vse razprave pri zasedanjih OZN so pokazale, da komunizem ni pripravljen na kakršno koli popuščanje. Komunizem je dosleden v svoji ideologiji. Morda popusti na vide?, zato pa udari tem huje na drugi strani. Komunistični delegati so zmerjali zapadni svet z reakcij onarci; podtikali so Ameriki in njenim zaveznikom kolonializem; brez vsakega sramu so prešli nasil-stva, ki jih komunizem od leta 1918, še posebej pa po letu 1945. dalje izvaja nad baltijskimi narodi, Poljaki, Cehi, Ukrajinci, Romuni, Bolgari, Slovaki, Hrvati, Slovenci in Srbi. Kakor piton s svojimi steklenimi očmi hoče zastrašiti in nekam omrtviti svojo žrtev, tako je postopal Kruščev v New Yor-ku. Hotel je zastrašiti delegate novo sprejetih afriških držav. Z grožnjo in obljubami obenem jih je hotel privesti v komunistični tabor ali jih vsaj spraviti v "nev tralne vode". Ni se mu popolnoma posrečilo. Značilno je zadržanje Josipa Broza. Vendar je videl enkrat Ameriko, dasi ni bit vabljen in nakupil kopico televizjskih apa-raton. Imel je priliko govoriti s predsednikom Eisenhovverjem. Imel je polna usta nevtralizma, NEKAJ MISLI OB 29. OKTOBRU — Godovi, obletnice, spominski dnevi in podobni prazniki so včasih precej neljube zadeve. Moderni človek jih skuša obiti, ali celo namenoma pozabiti, ker, kar. koli naj bi že takšni spom.n-ski dnevi bili, vedno je možno, da se nam ob takšnem prazniku nehote vtihotapijo v spomin stvari, o katerih morda le neradi slišimo, a še bolj neradi pa o njih razmišiljamo. Morda se nam pa ob takšnih prilikah nekoliko izpraši zaraščena vest; morda pa obletnice obhajamo le bolj iz navade, morda celo zaradi drugih.... — Pa vendar bi ti prazniki morali biti kot spomeniki, in sicer z enim samim napisom: Memen-to, to se pravi, postoj, zamisli se, premisli in skleni.... — Tudi v narodovem življenju je tako. Pa saj narod ni nič dru- toda glasoval in ploskal je za Hruščeva.... Jasno, ptič, bolje rečeno, kača iz istega gnezda.... Zanimivo je, kar piše "Chicago American" od 24. sept. pod naslovom "Titova hvaležnost za naši dve milijardi".... Tako le pravi: "Jugoslovanski diktator Tito je dobil od Amerike skoraj dve milijardi dolarjev gospodarske in vojaške pomoči. Njegova hvaležnost se kaže pa v tem: 1. Odredil .jc. svoji arrryjdi, ohoroženi z našim orožjem, da mora pognati nažaj madžarske rodoljube, ki so se uprli rdečemu terorju zato, ker je smatral, da je bila sovjetska intervencija potrebna"; 2) V govoru dne 11. junija 1956 v Stalingradu je dejal: "V miru in vojni mora Jugoslavija korakati ramo ob rami s Sov jetsko Unijo v dosego cilja: zmaga socializma (komunizma); 3) njegovo priznanje Vzhodne Nemčije je dokaz, da Tito ni nikoli prelomil z Sovjetijo; 4) podpisal je pogodbo s Kremlinom o sodelovanju pri razvoju in preiskovanju atomske energije; 5) Tito je poveličeval Hruščevov razorožitveni načrt in obdolžil Ameriko, da povzroča nevarni položal z oziron na Zapadno Nemčijo; 6) Tito je okrivil A-meriko odgovornosti za mrzlo vojno in vojaško tekmovanje; 7) Kakor Hruščev in Fidel Cas-tro je Tito napisal v "The Re-vievv of International Affairs (Beograd, marc 1960) "Čas Mon-rojeve doktrine je prešel za vedno kakor tudi čas ameriške intervencije v južni hemisferi".... čas dozoreva....! Komunistični oblastniki so se pokazali v pravi luči. Vedno bolj se uveljavlja pravilno gledanje Pija XI. "S komunizmom ni možno sodelovati v prav nobenem oziru".... Kdor s komunizmom sodeluje, pripravlja pot lastnemu propadu. Tito ni bil deležen v Ameriki skoro nobene pozornosti. Več pozornosti so bili deležni demonstranti. Isto velja o drugih komunističnih poglavarjih. Svoje poslanstvo so dovršili. Morda bodo tudi tako zvani nevtralci zpoznali, da je s komunizmom nevarna igra. Upajmo, da je jesensko zasedanje UNO v New Yorku obrodilo vsaj en pozitiven sad: Komunizem je nevarnost, resna nevarnost za ves svet. Da bi iz tega spoznanja dozorel še drugi sad: Tesna povezanost vseh svobodoljub narodov v obrambi svobode, enakopravnosti In resnične krščanske demokracije. gega kot organsko potenciran posameznik, enoten in zaokrožen, podoben kateremu koli živemu bitju. — Tako imajo tudi narodi svoje narodne ali celo "državne" praznike, katere praznujejo z večjim ali manjšim slavjem, in katerim praznovalci, morebiti, skušajo dati kak poseben prizvok, kakor pač trenutni duševni ali strankarski nastrojenosti pri-ja, pa čeprav se ljudem, ki se ob nastanku takšnega praznika aktivno sodelovali, morda niti sanjalo ni o ideji ali tendenci, ki jo takšnemu prazniku skušajo dati potomci. — Zaradi človeške slabosti, potemtakem, ali celo zaradi "šibke" točke v hotenju in prepri čanju "nepristranskih" zgodovinarjev, se mi kar nehote vriva v glavo misel, da bi takšne obletnice ne smele biti izključno spomin na neke bolj ali manj suhoparne dogodke in odločitve, pač pa dnevi, ki bi, leto za letom, vzbujali v nas nove ideje, nas morda potrjevali v dobljenih prepričanjih in hotenjih, ali pa nas navajali k novim, morda bolj sodobnim in bolj realnim pogledom na probleme, _ ki so jih takšni zgodovinski dogodki, ki se jih spominjamo, skušali reševati ali pa so jih nehote sprožili. — Zavedam se, da takšna zamisel in takšne ideje o narodnih in državnih praznikih ni docela pravoverna, verjetno celo nasprotna temu, kar bi večina hotela, da bi ti bili, pa vendar vztrajam pri tem. obletnice naj bodo tiste postaje ob naši in narodovi življenski poti, ob katerih se vsaj za minuto vsako leto skušamo vživeti v čas, ko so nastale, v razvoj ki so ga sprožile, uspehe, ki so jih rodile. Iz takšnega stališča do njih, se bo potem rodila nova logična ob ravnava zgodovinskih dogajanj, ki bo nujno najprej negativna,- -kritika, razčlenitev, raziskava—, a takoj za tem konstruktivno pozitivna — sklep, načrt za bodočnost, morda pre-usmeritev ali pa poživljenje omahujočih idealov. — Tudi praznik 29. oktobra spada v to kategorijo. Predstavljal, ali bolje rečeno, klical naj bi v spomin tiste dogodke, ki so se odigravali leta 1918. Logično, torej, da tudi ta obletnica ne more uiti zgodovinskemu rešetu, ki sicer počasi pa gotovo odpi-huje pleve od čistega zrna. Pravim, da je še vedno na reševu. Saj vidimo, da je komaj 40 let preteklo od tedaj, pa vendar "zgodovina" še ni bila v stanu izluščiti, kaj naj bi ta obletnica v resnici ter sine ira et studie trajnega doprinesla za dobrobit slovenskega naroda. Srečavamo ljudi, v domovini in zamejstvu, ki resno — lahko bi rekel zna-stveno — pripisujejo temu prazniku precej različne pomene. V vsaki od takšnih različnih razlaj bo nedvomno zrno resnice. Nekateri vidijo v 29. oktobru le ločitev slovenskega naroda od avstro-ogrske monarhije in njegovo vključitev v jugoslovanska skupnost. A že med njimi moremo ločiti dvoje nasprotnih si mnenj. Eni v tem zgodovinskem dejstvu vidijo višek politične modrosti in biološko rešitev slovenskega naroda ter končno dosego njegovih narodnih in državnih hotenj. Drugi pa smatrajo odločitve okrog 29. oktobra za • Papež Janez XXIII. je poslal $5,000 Poljakom, ki so morali zapustitti svoje domove v Južni Poljski zaradi poplav. • Mednarodni katoliški urad za film je podelilil odlikovanje francoskemu filmu "Le voyage en ballon" — Potovanje v balonu —, ki so ga predvajali na 21. filmskem festivalu v Benetka. • Kanada se je obvezala, da bo prispevala v prihodnjih 3 letih 9 milijonov dolarjev kot pomoč novim državam v Afriki. prenagle, premalo utemeljene, premalo pretehtane; pravijo celo, da je bil storjen zgodovinski korak, ki naj bi bil usoden za slovenski narod tja do današnjih dni. — Pa so še drugi, upal bi si trditi številnejši in treznejši, ki v 29. oktobru vidijo le eno od premnogih postaj na križevi življenski poti slovenskega naroda. — Ti skušajo razumeti 29. oktober le kot zgodovinski mejnik, morda nujno zgodovinsko potrebo, pa vendar korak naprej, bližjo narodni samostojnosti, bližje lastn državi, korak morda storjen nekoliko v stran, pa vendar še v pravo smer. Ta del Slovencev ima 29. oktober za ideal, ki sicer nikakor ni popoln, za mejnik, ki naj ne omejuje ali loči, ampak kaže naprej, tja kamor vsak zdrav in kulturen narod teži, to ie popolno narodno in državno samostojnost. — Katero od teh različnih mnenj je pravilnejše in koristnejše za slovenski narod, naj bi pokazala zgodovina in bodočnost. Zgodovinarji — tudi slovenski — ce si lastijo takšno ime, bi imeli sveto dolžnost štu dirati tisto dobo in tiste dogodke ter jih neskaljene, brez olepševalnih barv, predočiti narodu. — Sodeč po dogodkih po 29. oktober in po usodi, ki jo je bil deležen slovenski narod v zadnjih 42. letih, ter po mednarodnih dogajanjih zlasti v današnjih dneh, bi si drznil trditi, da so najbližje zrnu resnice tisti, ki imajo 29. oktober le za zgodovinski mejnik ob poti do popolne svobode v lastni slovenski državi. Zanje, potemtakem, dogodki okrog 29. oktobra ne pomenijo dokončno urestiničitev slovenskih narodnih stremljenj, pač pa korak bližje. Zanje je 29. oktober le dobrodošel prijem na težki plezalni turi na vrh, na vrh do neokrnjene narodne in državne samostojnosti. — Oseba ali narod se moreta zadovoljivo vključiti v širše med- osebne ali mednarodne zveze le tedaj, če sta preje jasno ili glasno opredelili svojo individualnost. Za narod naj bi taka individualnost bila politična zaokrožitev, to je lastna država. —Da slovenski narod do dandanes še ni dosegel takšnega ideala, ni treba dokazovati. Prva Jugoslavija — niti ob najbolj demokrastkem obdobju — slovenskemu narodu ni priznala državno-politične svobode, včasih mu je zanikala celo eksistenco in narodno individualnost. Titova Jugoslavija je sicer v začetku iz propagandnih razlogov, vsaj na papirju, priznala posebno državnost jugoslovanskim narodom, pa se je končno, čisto v skladu s totalitarno komunistično logiko in ko se je začutila mednarodno močna, ugriznila v jezik, ter jim odvzela celo papirnato državnost. Da totalitarne države in politiki ne yi JL gffl jjplci Jt> 1| 1 1 • i illsi lii Zastopniki etničnih kreditnih torontski župan g. Nathan Phi-zvez so se udeležili slovesnega lips z ženo, ga. Brlggs, žena rav-odprtja novega poslopja onta- natelja Lige, ki je vodil odsek za rijske Lige kreditnih zvez. Na j gradnjo, Miss Ontario Credit sliki so od leve na desno stoje I Union gdč, Betty Pender ter pred- sednik Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu g. Viktor Trček z gospo Pavlo. Slede zastopniki drugih narodnosti. priznajo scstavljajočim narodom pravice do samoodločbe in sa- i mostojnosti, imamo dovolj zgledov prav v današnjih dneh. Poleg Titove Jugoslavije, komunistične Rusije in Češko-Slovaške, bi lahko še imenovali Frankovo Španijo in celo Lumumbovi Kongo, i.t.d. — Kaj nam, torej, dogodki okrog 29. oktobra, in razvoj, ki so ga spožili, moreja in morajo povedati : — Prvič, da je slovenski narod čuvstveno, kulturno, politično in gospodarsko zrel ter sposoben živeti v lastni državi. — Drugič, da nobena mednarodna skupnost, katerim je naš narod pripadal ali še pripada, prave suverenosti ni nudila, oziroma ne nudi. — Tretjič, da je tudi dandanes prilika — pa čeprav' bi videz drugače kazal — da s podvojeno vztrajnostjo delamo na tem, da bo slovenski narod mednarodno priznan na Vseh območjih mednarodnega življenja, in to kot posebna enota, kot narod, ki hoče biti svoboden, samostojen v lastni državni tvorbi. — četrtič, vsi ki pravimo, da smo sinovi slovenske matere, ne oziraje se na politično, strankarsko, ali celo ideološko pripadnost, bi morali delati na tem, da bi Slovenija postala v mednarodnem svetu poznana kot poseben narod, ne pa del, pokrajina ali provinca ter potem takem neločljiv del večjih tvorb, ter bi se tako njeni problemi še DA NE POZARIMO! LETOS OBHAJAMO TUDI: 1330 letnico slovenskega kneza Valuk-a (1. 630.) 1200 letnico drugega krščanskega kneza Hotimir-a )1. 752—769) 1140 letnico zadnjega svobodnega slovenskega kneza Etgarja (1. 820) 1380 letnico ustanovitve močne slovenske naselbine: Gosposvetsko polje (I. 580) 1329 letnico popolne zmage Slovanov nad Nemci (I. 631) 1302 letnico smrti kralja Sama in proglasitve popolne slovenske samostojnosti (U. 658) 1132 letnico odkar se je uporabila prvič beseda Slovenija (1. 828) 1089 letnico nastanka prvega slovenskega dokumenta (1. 871) 990 letnico prve označbe imena: slovenski jezik (1. 970) 720 letnico odkar imenuje neki angleški spis Karantanljo sestavni del Velike Slavije (1. 1240) 564 letnico prve borde Slovencev proti Tukrom (i. 1396) 482 letnico ustanovitve Slovenske puntarske zveze (1. 1478) 1164 le«m'ro razdelitve slovenskega ozemlja med sever In jug (Salzburg in Oglej) po zaključku bojev med Frankovsko in Obrsko voljsko (I. 796) 1132 letnico Začetka ponemčevanja ob frankovski razdelitvi slovenskega ozemlja (I. 828) 960 letnico prvega znanega datuma s slovenskim imenom o Ljubljani (okrog 1. 1000) 267 letnico slovenske univerze (1. 1693,— Nekateri postavljajo ta datum celo v I. 1450) nadalje reševali "interno", kot bi bilo pač ljubo vsakokratnemu gospodovalcu. — Petič, boj za osvoboditev izpod komunističnega jarma in boj za priznanje narodne in državne samostojnosti sta v današnjih razmerah enako važna za Slovence ker smo žive priče, kako eni in drugi skušajo zatre-ti celo biološki obstoj našega naroda. V jugoslovanskem komunizmu pa je danes tudi precejšnja zmes ideološke in jugoslo- vanske, totalitarne miselnosti. Obe sta slovenskemu narodu e-nako nevarni. H.F. • Potresi v Chile so povzročili $25 milijonov škode na cerkvah in ustanovah desetih škofij v državi. • V Montrealu so prenesli 10 fresk Napoleona Bourassa iz nekega poslopja, ki so ga morali podreti, v Oratorij sv. Jožefa. Tri freske prikazujejo sv. Jošefa pri delu. V Onlariju Je elektrika zelo poceni, zate naj ta dela za zas! ... z elektriko lahko perete in sušite kopico perila za l0NlARi^^rHYDR0l mani kot 6c- LGVENSRE6A TiSJfSA V 2vezl s spremembo urednika Vestnika je Klic Triglava objavil 20. avgusta (št. 255) naslednji uvodnik. Uredništvo. BORBA IN POLITIKA "Bivši slovenski protikomu-nistični borci so si pred leti ustanovili svojo Zvezo, ki se je postopoma razvila po obeh Amerikah, pošasi pa prodira tudi v Evropo. j Za svoje glasilo je organizacija prevzela "Vestnik" ki ga je že precej prej ustanovil v Argentini pok. duhovni svetnik Karel škulj. Namen zveze je, predvsem družiti bivše borce, pred javnostjo zastopati nekomunistično verzijo državljanske vojne odbora, ki si je tedaj lastil pravice suverena, ki je organiziral umik prebivalstva in stal na stališču, da je vsaj za begunske Slovence zakonita oblast. To pa je kritična točka cele zadeve, kajti mnenja o vlogi in odgovornosti "Narodnega odbora" oziroma njegovih predstavnikov so si hudo nasprotna. Tako je jasno, da vodstvu Slovenske ljudske stranke, ki je pri vsej tej zadevi najbolj prizadeto, ni bilo do te- 1941-45 in skrbeti za bivše bor- da bi Zveza borcev objavlja-ce-invalide. Zveza je stala na la del°. ki ne bi nosil° strankin stališču, da ni politična organizacija in da v njej ni mesta za strankarjenje. Treba je priznati, da so se bivši borci tega stališča držali in da s te strani ni bilo prigovorov, čeprav morda sestavljajo Zvezo v veliki meri simpatizerji Slovenske ljudske stranke, a šibki tudi niso pristaši Slovenskega državnega gibanja, ki je v opoziciji do prve. Dasi je bilo čutiti tu in tam, da bi nekateri le hoteli vnašati v to Zvezo strankarske elemente, se je vendar do pred kratkim posrečilo tako Glavnemu odboru kot tudi takratnemu uredniku VESTNIKA Korošcu, da so ostali nad strankami. Vendar pa nekateri pristaši Slovenske ljudske stranke niso mirovali in jim je nedavno uspelo dobiti v roke vodstvo konzorcija in uredništvo VESTNIKA; bila se je tudi borba za glavni odbor, ki ima svoj sedež v Sev. Ameriki, dočim izhaja VESTNIK v Argentini. Formalno bi bilo težko oporekati, ako se v kaki organizaciji formirajo grupe, ki ali želijo priti do vodstva ali pa spremeniti organizacijsko ali idejno smer. To se dogaja v eni gil drugi obliki itak povsod. Ka dar posameznik sam ne more Uspeti, se čisto razumljivo veže s podobno mislešimi mošmi poskusijo z združenimi močmi Nihil obstati" Na vse načine so si prizadevali, da knjiga ne bi ( izšla. Kaže, da v tem niso uspeli, i Pač pa so uspeli pri VESTNIKU, ki ga niso s posebno težkočo dobili v roke. A tudi to ne bi bilo napak, če bi konzorcij oz. uredništvo zastopalo tako smer, ki bi bila v danem položaju najbolj koristna za Zvezo, smer, ki jo je dobro branil prejšnji urednik Korošec. Toda novi urednik Pavle Rant je prekinil staro prakso in objavil "Slovensko formulo" ter kratek intervju z dr. Krekom ob tej izjavi, še prej pa svoj komentar k "Petnajstletnici" in zbiranju dokumentov o naši borbi (v zvezi z "Vetrinj-sko tragedijo") ter daljši članek dr. Franca Bajleca, člana "Narodnega odbora", ki je napadel izdajatelje "Vetrinjske tragedije". To je izzvalo bivšega urednika Korošca, da je v julijski številki vprašal sedanjega urednika, če ne bi bilo boljše, da bi se podnaslov lista glasil "Glasilo slovenske politične skupine" in ne "Glasilo slovenskih protiko-munistčnih borcev". Da tak an-tagonizem med Glavnim odborom Zveze, ki izdaja "Tragedi-jo'-', ter zvezinim • glasilom . ne more vzpodbudno vplivati na člansko moralo, je jasno. Ne zanikamo, da je iskanje dokumentov, razkrivanje skrivnosti in objavljanje spominov vedno kočljiva zadeva, ako gre za nesrečo takšnega obsega, kot jo predstavlja državljanska vojna 1941—45 in njen višek z Vetri-njem. Toda vsakdo, ki se je odločil vtakniti svoj prst v to reč, si je moral biti na jasnem, da si ga utegne opeči. Kajti to ni stvar, ki jo je mogoče obdelati po naprej določenem receptu ali formuli. Ta ko se sgodovina piše v totalitarnem ozračju, medtem ko nima no bena prava sgodovinska obdelava dokončno zaključene redakcije. Še smo dalje mnenja, da ne bomo mi sami pisali končno sodbo o tej tragediji, pa tudi naši sinovi ne. Bog ve, kdaj bo zapisana, potem ko bo osvetljena z vseh mogočih vidikov in strani, potem ko bo odstranjena vsa mitologija, ki zamegljuje pravo poznanje preteklosti. Zato se niti najmanj ne strinjamo z urednikom VESTNIKA, ki želi dajati lekcije, kako je treba pisati zgodovino Vetrinja. Zveza slovenskih protikomunis-tičnih borcev se je s svojo "Tragedijo" sicer podala na težavne pot, toda istočasno se je — sodeč po dosedanjih vesteh — lotila celotne naloge na edino pravilen način, da dopusti in pospešuje svobodno razpravo in raziskavo. To pa je tudi narodova najboljša politična vzgoja. Tej se upirajo le taki, ki še venomer žele, da bi vsi bili le čreda backov in koštrunov, ki bi slepo dirjala za ovnom. REDNIKU ZDRAVNIKOV KOTIČEK "....Mi svi Hrvati toplo pozdravljamo borbu slovenskog naroda za nezavisnosti i vjeruje-mo, osobito danas kad čak i najprimitivnije crnačke države dobivaj u slobodu, da če u bu-dučnost uz slobodnu državu Hrvatsku biti i slobodna država Slovenija (uključujuči Trst), da onda kao ravnopravni članovi evropske zajednice odluče što ce učiniti u budučnosti. Nitko od Hrvata ne želi više Jugoslavije, ni komunističke, a ni kraljevske! Nama je jako drago da mladja slovenska generacija ima iste ideale i da se bori za slovensku državu...." Dr. George J. Prpič, John Carrol Unlverslty, Cleveland, Ohio Muenchen 12, West Germanv. Ker mnogi prispevki zanimajo tudi neštudentovski svet, bomo od časa do časa napisali svoje opombe k poedinim prispevkom, nekatere pa tudi ponatisnili kot stališče mladine. —dreš. ŽRTVE OKUPACIJ Po najnovejši statistiki, katero je pred kratkim objavil "Expres Wieczorny" v Varšavi, je na 1000 evropejcev ubitih v času nemške, italijanske in maržarske okupacije v letih 1939—45 prišlo 220 Poljakov, 150 Slovencev, 108 Srbov in Macedoncev, 100 Hrvatov, 70 Grkov, 24 Albancev, 22 Nizozemcev, 15 Čehov, 15 Francozov, 8 Slovakov, 7 Belgijev in 3 Norvežani. Ta krvava statistika zares ne potrebuje komentarja. (Raznoterosti, Visokošolski zbornik III, str. 120) PREŽIVE DRUGE! Muenchen 1960 220 razmonoženih strani. Vsako znamenje življenja je razveseljivo, posebno še, če je do-doseči svoj namen. Končno mo- kaz, da mladi slovenski rod, ki se SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI hraniti riekaj večerov, da bo BORNIK, IIII. letnik 1958-1960, pregledal v tej zakladnici, kar je zanj osebno najbolj zanimivo. re itak članstvo odločiti na posrednih ali neposrednih volitvah ali glasovanju, če je to izvedeno demokratično. Problem šele nastane, ako se poskuša vnesti v doslej nepolitično, nestrankarsko organizacijo politične elemente in organizacijo napraviti na en ali drug način za satelita ali celo molzno kravo kake polit. stranke. Dasi ima članstvo tudi to pravico, če večina tako hoče, se je vendar treba vprašati, ako tak postopek resnično služi stvari, zaradi katere je nastala Zveza protikomunističnih borcev. Ni le gotovo, da bi na ta način prvotna ideja utrpela občutno škodo, ampak se utegne zgoditi, da se zaradi tega organizacija razcepi ali celo razbije. Podobnih primerov lahko najdemo v jugoslovanski emigraciji in ni nobena tajnosti, da jo je kot celoto tako drobljenje oslabilo moralno in stvarno. Sodimo, da je lonec prekipel, ko se je zvezino vodstvo odločilo izdati "Vetrinjsko tragedijo", da tako počasti spomin pobitih slovenskih protikomuni- po sili razmer izobražuje na tujih vseučiliščih ustvraja v slovenskem jeziku, že to dejstvo samo zasluži priznanje in pohvalo, ker je dokaz velikega idealizma, ki zagotavavlja slovenskemu narodu da rod nesebičnih ustvarjalcev v njem še ni izumrl. ZBORNIK predstavlja pestro zbirko od leposlovja do znanosti, od bežnih pripomb do meditacij, od nekrologov do lastne izpovedi. Podati izčrpno oceno v kratkem času na omejenem prostoru je inemogoče, zato navajamo glavno vsebino. Zbornik je razdeljen na naslednja poglavja: Vezana in nevezana beseda, Trenutki dunovne poglobitve, Naši pogledi na sodobna slovenska vprašanja, Veliki vzori in vzgledi ter Poročila. Največ snovi sta prispevala Edi Gobec in Branko Pistivšek, zastopani ja so tudi študentje s Ko-roake, Slovenskega Primorja, Kanada in ZDA. Zbornik vsebuje tudi nekaj prispevkov zastopnikov drugin narodov. Petrost in sodobnost obranavanih problemov naj nakaže podrobnejša navedba Zbornik je mogoče dobiti pri g. Ediju Gobcu, 86 E-Uth Avenue, Columbus, Ohio, ali pri g. Branku Pistivšku, Tulbeck Strasse 9|1„ TRPEŽNE NOGAVICE ZA DELO Kakršnekoli oblike ali debeline rabite, vi jih najdete v veliki izbiri PENMAN'S NOGAVIC ZA DELO. In kakršnekoli si izberete, vi bošte naredili najboljši kup za ceno. TUDI SPONJE iN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868 WS-10-4 EDEN SESTAKOV O PROVINCIALNIH ZAKONIH, KI. ZANIMAJO ALI ZADEVAJO NOVE KANADČANE SOCIALNO SKRRSTV0, KI JE NA RAZPOLAGO NOVIM KANADČANOM Dobro je poznati številne možnosti, ki jih nudi socialno^ Ministrstva na razpolag bivalcem. Želo verjetno boste rabili vsaj življenja v Kanadi. Izrežite ta oglas in ga shranite. skrbstvo pod upravo stičnih borcev pred 15. leti. Ako VSebhle tretjega deIa Zbornika: Naši pogledi na sodobna slovenska vpračanja, ki vsebuje na 55 straneh naslednje: Introducing bi delo vsebovalo le izpovedi vrnjenih domograncev, ki so se rešili z morišč, kaj vse so pretrpeli, to gotovo ne bi nikjer Slovenia (Edi Gobec), Naš zre- med nami vzbudilo slabe volje. |lostni izpit (po Straži v vlharju Toda tako obdelana "Tragedi- če me sPomin ne vara' 3e čla-ja" ne bi bilo niti popolna niti nek napisal pok" prof> Lamber dovolj tehten doprinos nekomu- EhrIich)' Problematika slovenske nistični verziji minulih dogod- manjšine na Koroškem (Andrej kov. Zato so izdajatelji zasno- Bratuž)' Koroški odnosi do ma-vali stvar od samega začetka, tične države Travnikar), Naš kot se je ta resnična tragedija narodnoplitični antipol (M. Trav-postopoma razvijala. K sodelo- nikar)> Misli ob 40-letnici slovcn-vanju so povabili različne o' skc2a °svobojenja (Branko Pis-sebe, ki so bile v stanju osvet- tivšek), Vprašanje slovenskega liti celotno nesrečo, tako tudi izseljenstva (B. Pistivšek), Smrt člane in pristaše "Narodnega od- a,i življenje?, IV. del (Edi Gobec), bora za Slovenijo" in one, ki so Drobno modrovanpje ob knjigi mu v opoziciji. Jasno je, da pri (T°maž Možina). obdelavi take grozotne nesreče j Kdor hoče poznati duhovni svet ni mogoče iti mimo Narodnega, sodobne zamejske slovenske štu- 1 dirajoče mladine, si bo moral pri- PODPORA SPLOŠNEGA SKRBSTVA: Poedinci in družine potrebujejo včasih javno pomoč zaradi brezposelnosti, bolezni ali drugih stisk. Če take osebe ne morejo dobiti podporo od drugih vrst skrbstva, jim more podeliti krajevna občina neposredno pomoč brez ozira, kako dolgo žive v tem kraju. Poleg temeljne podpore za hrano, obleko, ito., je preskrbljeno tudi za zdravstvo in stroške bolnišnice. Podpora splošnega srbstva, ki jo upravl- USLUŽNOSTI GOSPODINJSTVA IN BOL NIŠKE SESTRE. da omogočijo osebi, da zapusti bolnišnico mnogo hitreje kot bi bilo pričakovati. Prošnje za te uslužnosti domače oskrbe je treba napraviti pri krajevnih obcin: skih skrbstvenih uradih. Kjer oseba ali družina ne more plačati vseh stroskov, more občina nuditi finančno podporo. jajo občine, vključujejo tudi posebno pomoč v obliki doklad za osebe, ki. so bile odpuščene iz T.B. sanatonjev, pomoč pri rehabilitaciji (posebno, kjer so potrebni prostetični pripomočki), onemo-glostne doklade za osebze, ki ne morejo dobiti dela zaradi bolezni ali onespo-sobljenosti, ter podpore za hiralnice. Prošnje je treba napraviti na občinskem srbstvenem uradu ali pri tajniku občine, kjer kdo stanuje. — Ni lahko govoriti o zaščiti in pravicah otroka Ni lahko zato, ker živimo v okolju, kjer se javno širijo prednosti kakrčne koli kontrole rojstev. Mnogi bi celo pozdravili, če bi oblasti dovolile legalno odpravo plodu, pa čeprav bi bilo to krriminal-no sodelovanje in podpihovanje nekontroliranega spolnega uživanja oseb, ki ne čutijo niti moralne niti civilne odgovornosti do sočloveka, pa čeprav bi bil to še nerojeno dete. Da bomo pa videli, kako najvišja mednarodna ustanova za zaščito človeških pravic gleda na zaščito otroka, prinašamo v naslednjem več ali manj dobeseden prevod omenjene deklaracije: Deklaracija o pravicah otro ka, kakor jo je bila sprejela Komisija za človeške pravice pri Združenih Narodih leta 1959. Uvod! Ker so članice Zdručenih Narodov, v ustanovni listi, ponovno izpovedale vero v osnovne človeške pravice, v dostojanstvo in čast človeške osebe in zagotovile, da se bodo prizadevale za boljši družabni napredek ter višji življenski standard v čim širi • svobodi, ker so Združeni Narodi, v osnovni in glavni deklaraciji o človeških pravicah, jasno in javno izjavili, da je vsakdo upravičen do zagotovljenih mu pravic in svobode, ne oziraje se na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodni ali družabni izvor, lastnino, rojstvo ali kak drugi poseben položaj, ker otrok, zaradi telesne in duševne nedozorelosti, potrebuje še prav posebno varstvo in skrb, vključno primemo zakon- hi'QtTQ^ ne bi bil sko zaščito, tako pred kot po rojstvu, ker je potreba za takšno posebno zaščito bila . že preje zagotovljena v ženevski Deklaraciji o otrokovih pravicah leta 1924, ter ponovno priznana v splošni deklaraciji o človeških pravicah, kot tudi v določbah mednarodnih organizacij in dobrodelnih ustanov, ki se brigajo za dobrobit otroka, — ker človeštvo dolguje otroku najboljše, kar mu more nuditi, zato generalna skupščina proglaša deklaracijo o pravicah otroka z namenom, da bi otrok mogel imeti veselo in srečno otroštvo ter uživati tako v svoje dobro kot v dobro družbe, pravice in svoboščine njemu pripadajoče; In zato se ta skupščina obrača na starše, na može in žene kot člane človeške družbe, na dobrodelne ustanove, lokalne oblasti, in na vlade držav, da zagotovijo takšne pravice in j delajo nesebično za njih uresni-J čitev preko zakonodajnih in drugih institucij, v skladu s sledečimi osnovnimi načeli: členi. — Otrok naj bi bil deležen vseh pravic, ki jih mu pri- Gospodinjska pomoč je mnogokrat dana, da ostane družina skupaj, če mati zboli. Gospodinjsko pomoč potrebujejo mnogokrat pohabljene osebe in okrevalci. Na zdravnikovo priporočilo obiskujejo registrirane bolniške sestre mnoge osebe, da jih rti treba poslati v bolnišnico ali MATERINSKE DOKLADE: Provinca podeljuje doklade za ncdoletne otroke, ki so na skrbi materi, ki je postala vdova, bila zapuščena ali katere mož je stalno nesposoben za delo ali zaprt. To podporo morejo prejemati tudi nezakonske matere nad 18 let, ki same skrbe za otroka, ko je dosegel starost 6 mesecev. Za delo stalno nesposobni očetje, ki nadomeščajo mater, morejo dobiti to do-klado za otroke, za katere skrbe. Največja višina doklade niha med S120 do $180 mesečno. Matere, skrbnice, ki skrbe za tuje otroke, dobivajo mesečno od $30 do $80. Zdravniška oskrba je zagotovljena vsem prejemnikom materinske ^doklade na podlagi Ontario Hospital Čare Insurance Plan, enako kot brezplačna dentistična služba za otroke pod 16. leti. Prosilci za to doklado morajo prebivati vsaj eno leto v Ontariju. Prošnjo je možno vložiti pri katerem koli krajevnem skrbstvenem uradu ministrstva, pišete pa lahko tudi na ONTARIO DEPARTMENT OF PUBLIC VVELFARE, Parliament Buildings, Toronto. Drugi srbstveni programi ki jih upravlja Ontarijsko ministrstvo za javno skrbstvo (1) Podpora starim — za osebe od 65 do 69 let — $55 mesečno. (2) Doklade za dela nesposobne — za popolno in trajno onesposobljene nad 18 leti —$55 mesečno. (3) Doklade za slepce — za slepe osebe nat 18 let — $55 mesečno. (4) Pomoč za rehabilitacijo — poklicno šolanje delno nesposobnih, ki so živeli vsaj eno leto v Ontariju. Tudi vzdrževanje, če jc potrebno. (5) Domovi za stare — za osebe stare 60 let ali več. Redna oskrba, oskrba, če morajo ležati, in posebna oskrba, če so duševno zmedeni. (6) Uslužnosti ot- roškega skrbstva — nudijo krajevne organizacije pomoči zanemarjenim in nepreskrbljenim otrokom, ki potrebujejo zaščite občestva. (7) Dnevna oskrba ot: rok — v pomoč materam, ki delajo, nudi dnevno oskrbe otrok, ki še ne hodijo v šolo. • WE«0-7 ONTARIO ONTARIO CIPARTMINT WilFARI Nadaljnje informacije morete dobiti pri vsakem Regional Welfare Office of the Department, or from the Department of Public VVelfare at the Parliament Buildings in Toronto. POLJAKI O KOROŠKI Uredništvo SD ja bolido številko poljskega tednika WIARUS POLSKI, ki izhaja v Lilleu, Franciji, ki je objavilo 21. maja 1960 na prvi strani članek z naslovom JAK ZA ZAZISTOVV. .. Federali-stom pod uwage. članek podaja zgodovino Slovencev na Koroškem in njih težko borbo za narodni obstoj, ki ni bil ogrožen samo pod nacisti, marveč tudi v t.zv. demokratski Avstriji. "Uničevanje slovenskih napisov na restavracijah na Koroškem in zamenjavanje z nemškimi, uničevanje spomenikov umrlih Slovencev, prevračanje na pokopališčih nagrobnih spomenikov s slovenskimi napisi — to so dejstva, ki so na Koroškem na dnevnem nas-du! Slovence, ki se drznejo nastopati v obrambo svojega jezika, razglašajo za komuniste in čujoča deklaracija zagotavlja. Vsak otrok je upravičen uživati te pravice brez razlik, ki bi utegnile izvirati in rase, barve, spola, jezika, vere, politične ali druge pripadnosti, narodnega ali družabnega izvora, imetja, rojstva ali podobrega stanja, bodisi njega samega ali njegove družine. čen 2. — Otrok naj bi užival posebno varstvo, naj bi imel možnost in priliko, zagotovljeno tako po zakonu kot z drugimi odredbami, razviti se telesno, duševno, moralno, duhovno in socialno, na zdrav in normalen način, v okolju svobode in dostojanstva. Pri uzakonjevanju teh pogojev naj bi bilo najvišje in edino vodilo: dobrobit otroka. člen 3. — Otrok naj bi imel pravico, izvirajočo iz rojstva, do imena in državljanstva. Člen 4. — Otrok naj bi užival dobrote, ki mu jih nudi socialna zakonodaja, za nemoten razvoj v zdravem okolju. Da se to najbolje izvede, naj bi bila posvečena posebna skrb njemu kot njegovi materi, pred in po porodu. Otrok je upravičen imeti primerno prehrano, stanovanje, zabavo in zdravniško oskrbo. Člen 5. — Telesno, duševno ali socialno zaostal otrok naj bi bil deležen posebne pozornosti tako vzgojno kot materijalno. Člen 6. — Za popoln in harmoničen razvoj svoje osebnosti, otrok potrebuje ljubezni in razumevanja. Kjer in kadar koli je fo možno, naj bi rastel in se vzgajal pod varstvom in nego svojih staršev, v vsakem slučaju pa v okolju, ki diha ljubezen, moralno in družabno sigurnost. V svojih najnežnejših letih naj nikdar od-dvojen od svoje matere, razen če bi izredne prilike kaj takega narekovale. Družba in javne oblasti so dolžne pokazati še prav posebno skrb za otroke brez družin in za tiste, ki nimajo primernih sredstev za srečen razvoj. Državne doklade družinam s številnimi otroci so pohvale vredne. Člen 7. — Otrok je upravičen do izobrazbe, ki naj bo zastonj in obvezna vsaj v dobi ljudske šole. Otrok naj bi bil deležen takšne vzgoje, ki bi bila v stanu razširiti njegov duševni obzor in ga vzposobiti, na osnovi enakih možnosti, razviti svoje lastnosti, osebno prevdarnost, čut za moralo in družabno odgovornost, in tako postati vreden član družbe. Dobrobit otroka naj bi bil vodilni princip tistih, ki so odgovorni za njegovo vzgojo, študij in vodstvo. Takšna odgovornost je v pni vrsti dolžnost otrokovih staršev. Otrok naj bi imel priliko za igre in oddih, ki naj bi ga vodile k istim ciljem kot. vzgoja in šola. Družba in javne oblasti naj bi si prizadevale, da pride otrok do teh pravic. Člen 8. — Kar se zaščite in podpor tiče, naj bi imel otrok prednost pred vsemi drugimi. Člen 9. — Otrok naj bi bil zavarovan pred malomarnostjo, krutostjo in izžemanjem. Pod nobenim pogojem ne sme biti predmet trgovine. Otrok naj ne bi bil zaposlen, dokler ne bi dosegel primerne minimalne starosti. Pod nobenim pogojem ne bi smel izvrševati dela ali službe, ki bi utegnila škodovati njegovemu zdravju ali vzgoji, ali ovirati njegov telesni, duševni ali moralni razvoj. Člen 10. — Otrok naj bi bil daleč od okolja, kjer bi se zagovarjala ali pospešeevala rasna, verska ali katera koli druga diskriminacija. Naj bi se vzgajal v duhu medsebojnega razumevanja, tolerance, v duhu mednarodnega prijateljstva, v duhu H on. L. F. CtciIt,Q.C. • MRLIAMINT »UIIDINOS • TORONTO MMttir*/fMHeWtl/ar* Avstrijci jim groze s prisilno pre' selitvijo v Jugoslavija", proča mira in spložnega bratstva, in v članek, ki omenja tudi nenaravno |polni uvesti, da morajo biti dejstvo, da krška škofija le ni nj'eSove moči in zmožnosti pos-imela slovenskega Škofa ter pri- večene družbi in v dobro sočio-stransko in krivično postopanje veka- 841- Plenarna seja. do Slovencev generalnega vikarja i 20- novembra 1959. , , | Priredil dr. F. Porovna dr. Kadrasa. (ARL VIPAVEC Za tiskovni sklad Slovenske države so darovali od začetka januarja do konca septembra 1960: N.N. $60.—, SNZ Chicago $50.—, Mirko Geratič $32.—, SNZ Toronto $25.—, dr. S.š. $14.—, Po $10.—, dr. .G., dr. Mate Roessmann, L.G.,. po $9.44 dr. A.K., po $7,— Z.J., J.Š, ng. V.Š., po $5.— A. Kurbus, dr. L.H., dr. F.P., dr. F.P., J.S., K.L., I.B., po $4,— ing. J.O., F.S., J.T., po $4.— O.M., po $3.— F.L. po $1.— V.C., dr. B.K., J.K., L.V., F.B., Vsem iskrena hvala! Toronto Tamburaši od Duquesne Uni-versity iz Pittsburgha bodo nastopili s koncertom glasbe, pesmi in plesov iz Srednje in Vzhodne Evrope v Massey Hali v soboto 29. oktobra ob 8.20 zvečer. • Slovenska Narodna Zveza v Torontu je priredila v nedeljo 9. oktobra skupen izlet združen s piknikom, ki se je vršil v Green-vvood Conservation Area, v Pick-eringu. Dan je bil kot nalašč zato izbran. Prekrasno jesensko vreme je privabilo res zadovoljivo udeležbo. Družine z otroci so imele pravi raj. Vsi smo se naužili čistega zraka do sitega in iz srca naslajali ob lepotah prekrasnih barv kanadske jeseni. Naj bi bilo več takšnih izletov v prosto naravo, ker pospešujejo medsebojno spoznavanje in gojijo družabnost med ljudmi, kar ni vedno možno v velemestni zatohlosti. • Doctor veterinae gospod Bogdan Pestotnik in gospodična Anit aDoster sta vstopila v zakonski jarem, želimo jima obilo božjega blagoslova in družinske sreče. »' • Misijonski krožek pri slovenski fari Marije Pomagaj v Torontu je za letošnjo misijonsko nedeljo pripravil lepo misijonsko igro "Kakor v nebesih tako na zzemlji". Igrali so v soboto 22. oktobra in ponovili igro v nedeljo 23. oktobra. Igra je ugajala in je bila vkljub teži, ki jo takšne igra predstavljajo za igralce in režiserja, dobro izpeljana, zato jim lahko iz srca čestitamo. Nikakor pa nam ni ugajala udeležba. Slovencev je toliko v Torontu, da bi dvorano obakrat lahko zasedli do zadnje zmogljivosti. To tem bolj ker je bila igra misijonska in je sel ves dobiček za misijone. Se vprašujemo torej, zakaj več Slovencev v Torontu ni izrabilo prilike za res edinstveni kulturni in duhovni užitek. HAMILT0N obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: IN NOTAR 278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 Slovenci v Hdmiltonn smo dobili svojega stalnega duhovnika, preč. g. Tomca. V načrtu je ustanovitev slovenske župnije s cerkvijo in domom. Upati je, da i se bo okoli nove župnije poživilo versko in kulturno delo Slovencev v Hamiltonu. - J Cleveland Samostojni koncert g. Kenika V nedeljo popoldan 16. oktobra je priredil pod pokroviteljstvom društva "Mir" Slovenske dobrodelne zveze tenorist Edvard Kenik samostojen koncert v Slovenskem narodnem domu na E. 80th St. v Newburgu. G. Edvard Kenik je znan slovenski tenorist v Clevelandu, je član Glasbene matice in je nastopal v vodilnih tenorskih vlogah na njenih o-pernih prireditvah. Spored koncerta je obsegal slovenske narodne in umetne pesmi, operne arije ter spev Cujus animam iz Rossinijevega oratorija Stabat Materr. G. Kenika je spremljal na klavirju g. Anton šubelj. Poroka V soboto 15 oktobra sta se v cerkvi Marije Vnebovzete v Collingivoodu poročila gdčna. Stanislava Povirk in g. Dušan Žitnik. Mnogo sreče in božjega blagoslova! Obletnice. Na dvajsetlenico svojega obstoja se pripravlja Glasbena matica, ki bo za to priliko podala Verdijevo opero La Traviata. Predstava bo v. nedeljo 6. novembra. Na desetletnico svojega obstoja pa se pripravlja Slovenski oder, ki bo za to priliko izdal spominsko knjižico in postavil na oder Mauserjevo dramatizacijo lastne povesti "Ura s kukavico". This is Slovenja. Bliža se čas, ko_ bo treba misliti na božična darila. Lepo in primerno darilo je knjiga This is Slovenia. Na razpolago so še vezani in broširani izvodi. Knjigo morete v Clevelandu kupiti v trgovini z nabožnimi predmeti, darili in slovenskimi knjigami "Familija" na 6116 Glass Ave. (nasproti šole sv. Vida) ter pri podjetju Mihelin Travel Bureau na 3956 St. Clair Ave. Chicago Mladinski koncert. Kulturna sezona se je že pričela. Začeli so jo naši mladi, dekleta in fantje, člani Mladinskega zbora, ki ga vodi p. Vendelin. V soboto 1. oktobra so zopet nastopili v cerkveni dvorani. Ponovili so koncert, ki so ga podali že letošnjo pomlad. Dodali so še spevoigro "Čevljar in vrag", čigar melodijo je napisal p. Vendelin. 21 deklet in fantov je nastopilo in zapelo. Kar lepo število. Sami polni ognja in idealizma ,so se potrudili kar so najbolj mogli. Zapeli so: študentovsko, Jutranjo od Petra Jereba, Eno samo tiho rožo od Ivana Ocvirka, narodni Ko prišel sem in Venite, rožice moje, angleško The Nightingale, Schvvabovo Večer na morju ter DR. LAMBERT EHRLICH \U Uvod. (Nadaljevanje) Povod tej novi orientaciji je bila nejprej nemška ofenziva proti Franciji, o kateri je Luden-dorff napram avstrijskim državnikom zagotavljal, da dovede Nemce v nekaj tednih v Pariš in Calaiš. Iz tega sta nemška in avstrijska vlada izvajali konsek-venco, da ni treba nobenih obzirnosti včč proti Cehom in Jugoslovanom ter da ni nobene zapreke proti naglašanju in Vzdr-žanju nemškega kurza v Avstriji. Nemška vlada, katero je avstrijska vlada vedno informirala o svoji notranji politiki, je namignila Dunaju, da naj na-glaša in vzdržuje nemški kurz. Drugi povod je dala silna agitacija nemških strank, proti jugoslovanskemu gibanju med Slovenci. Seidler je bil obvestil nemške stranke, da je cesar zato, da se stvori jugoslovanska država in da naj ta obsega tudi slovenske zemlje. Nemci so začeli kričati o "Abschnuerung" nemških alpskih minoritet od kompaktnega neškega prebival- in ekonomskih vprašanj v časopisju.... Kadri slovenskih polkov so prenešeni izven slovenskih krajev.... Našim vojakom je prepovedano naročati in čitati slovenske časnike, ki pišejo v narodnem duhu. Dočim se izganjajo slovenski uradniki iz dežele, postaja ošab-nost tujih uradnikov in njihova mržnja napram jugoslovanskemu ljudstvu neznosna.... To je nam dokaz, da se bode politika preganjanja in tlačenja nadaljevala. A čimbolj je, ljudstvo tlačeno, tembolj srepeni po svobodi. Slovenci se niti po novih preganjanjih, niti po intrigah, ki jih je vlada s pomočjo ljudstvu sovražnih elementov insceni-rala, niso dali odvrniti od prave poti in nadaljujejo svoje delo v tesni, bratski in nespremenljivi zvezi s Srbi in Hrvati, dokler ne dosežejo popolnega ujedinjenja Jugoslovanov v eni sami džavi". Med Hrvati jugoslovanska ideja vsaj na zunaj ni našla tako stva in o nevarnosti, ki preti enotnega odmeva kakor med Slo- Nemcem, da bodo "odrezani" od morja. Izjavili so, da bodo glasovali proti budgetnemu provizori-ju in vojnim kreditom (april, maj, junij) ako vlada ne nastopi proti tem težnjam in ako ne da koncesij v smislu administrativne delitve Češke. Vsled tega je Seidler v parlamentu podal izjavo, v kateri pla-tonično povdarja važnost jugoslovanskega vprašanja, omeni celo, da mogoče pride do jugoslovanske države, a slovensko ozemlje da mora zaradi tesnih vezi z nemško Avstrijo ostati izven te države. Za to izjavo je seveda moral Seidler poprej pridobiti tudi privolitev cesarja. Pozneje je Seidler šel še dalje ter je v zbornici izjavil da je nemški kurz edini mogoči kurz v Avstriji in da so Nemci hrbtišče cele države. Siver je moral Seidler z vsem svojim kabinetom meseca julija 1918 demisionirati, a njegov naslednik Husarek ni izpremenil kurza. Zato je jugoslov. klub po svojem predsedniku dr. Korošcu podal v parlamentu sledečo izjavo : "Orožniki in vojaška oblast prepovedujejo poslancem, da obrazložijo svojim volilcem vsakdanja vprašanja, cenzura ne venci. Bile so stranke, ki so postavile naravnost nasproten program. Odločujoč faktor v kraljevini Hrvatski, srbsko-hrvatska koalicija se ni upala javno izreči za deklaracijo. Hrvatje so povdarjali, da bi prenagljena izjava ali agitacija za deklaracijo dala Ogrom povod, da razpustijo sabor in upostavijo komisa-riat. Tako bi v danem trenutku Hrvatje bili brez pravomočne-ga narodnega in političnega zastopstva. Slovenci so izvedli popolno koncentracijo vseh narodnih sil s tem da so 17. avgusta 1918 ustanovili narodni svet za vse slovenske dežele in za Istro. Teoretično je bil ta narodni svet izraz narodne samostojne vlade. Člen prvi pravil narodnega sveta se glasi: "Naš namen je vstvariti narodni svet.... skupen za vse Slovence, Hrvate in Srbe, živeče v monarhiji in v katerem bodo zastopani vsi politični činitelji, ki sprejmejo kot politični temelj : ujedinjenje jugoslovanskega ljudstva in ki stremijo po vdejstvitvi neodvisne jugoslovanske države". V jeseni 1918 je avstrijska vlada pod vtisom ententnih zmag na zahodu spet spremenila svo- dovoli diskusije nujnih narodnih je stališče napram Slovanom. Zunanji minister Burian je naslovil 14 .septembra pacifistično noto na entento, v kateri je kot program označen avtonomija narodov, živečih v monarhiji. Toda 24. septembra prebere v odgovor predsednik jugoslovanskega kluba deklaracijo v dunajskem parlamentu v kateri javlja: "Avstro-ogrska vlada je upravičena govoriti samo v imenu dveh narodov, ki imata nadvlado v AVstro-ogrski in zato ona načela miru, ki jih zna cesarsko-kral-jeva vlada predlagati zastopnikom vojskujočih se sil, nikakor hemorejo odgovarjati potrebam tlačenih narodov monarhije. Soglaslijoči ž demokratičnim aspiracijami vojskujočih se narodov.... zahtevamo tudi za svoj narod tak mir, 3či nam;: prinese vjedinjenje, neodvisnost .in svobodo". Avstrija je s svojimi programi prišla vsled svoje zaslepljenosti vedno prepozno. Po debaklu Bolgarov na Balkanu je izdal cesar Karel 16. oktobra 1918 svoj manifest, v katerem predlaga, da naj se avstrrij-ski del monarhije pretvori v federativno državo in da naj parlamentarne skupine posameznih-narodov tvorijo prvotni element posameznih narodnih zastopstev. V svrho konstrukcije nove federativne Avstrije naj stopijo te parlamentarne skupine v medsebojni stik. Toda kot odgovor na ta manifest je izdalo 19. oktobra 1918 Narodno Veče v Zagrebu, ki se je bilo ustanovilo pod predsed-ništvom dr. Korošca 5. oktobra, manifest v katerem izjavlja, da prevzame v svoje roke vodstvo narodne politike ter se na ta način predstavi kot vrhovnega političnega representanta Jugoslovanov avstro-ogrske monarhije. Nadalje se zahteva ujedinjenje celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnografskem teritoriju brez ozira na keterekoli pokrajinske in državne meje v eno državo. Narodno Veče odklanja obenem rešitev jugoslovanskeg vprašanja v smislu cesarjevega manifesta in sicer zato ker hoče manifest jugoslovansko vprašanje rešiti samo deloma in mu vzeti mednaroden značaj. S tem so Jugoslovani prvič oficielno prekinili zvezo z Av-stro-Ogrsko. Narodno Vječe zahteva tudi, da mora biti naš narod zastopan po svojih poslancih na mirovni konferenci. V popolnoma legitimni obliki se je ta nova smer jugoslovan. skega gibanja izrazila in dolo- čila v hrvaškem saboru 29. oktobra 1918. Sabor je izjavil slovesno: "Narod Hrvatov, Slovencev in Srbov noče imeti nobene skupnosti z Avstrijo in Ogrsko. Stremi po ujedinjenju celotnega jugoslovanskega ljudstva v etnografskih mejah od Soče do Var-darja. Hoče ustanoviti svobodno, suvereno, neodvisno državo". To stremljenje je dobilo internacionalno priznaje v Wilsono-vem odgovoru dne 18. oktobra na avstrijsko noto z dne 4. oktobra. V tej noti prepušča Wil-son narodom samim pravico, da si določijo svojo usodo. ter opozarja, da se mora Avstrija glede sporazuma na svoje narode obrniti, ne pa na entento. Pravočasno so Slovenci ubrali pravo smer. Pravočasno' so postavili program zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pravočasno izvršili z ustanovitvijo Narodnega Veča (5. oktobra) ze-dinjenje Jugoslovanov avstro-ogrske monarhije ter se ločili od stare habsburške monarhije. S tem političnim činom so potom samoodločbe narodov omogočili zedinjenje Jugoslovarov habsburške monarhije s kraljevino Srbijo ter si z enotnim zastopstvom nove države zasigurali neposredno mednarodno zastopstvo na mirovni konferenci. To, kar se je Slovencem, polnim jugoslovanskega idealizma, zdelo samo ob sebi umevno, da bo namreč ves svet razen Nemcev in Madžarvo smatral zedinjenje vseh Jugoslovanov kot edino naravno rešitev jugoslovanskega problema se nikakor ni zgodilo. Trije razlogi, katerih se Slovenci niso še popolnoma jasno zavedali, so uresničenje te ideje otežkočili. 1. V ententi so se pojavljale vedno še gotove simpatije do stare Avstrije posebno z ozirom na to, da bi Avstrija v tej ali oni obliki lahko vzdrževala ravnotežje proti Nemcem. 2. Italija se je od prvega hipa začela boriti proti veliki, enotni Jugoslaviji. Instiktivno je čutila, da se maje temelj njene jadranske politike, ako se onstran Jadrana nastani velika, enotna država. Točen izraz svojemu jadranskemu programu ja dala Italija v londonskem paktu, vsled katerega bi dobila popolno nadvlado nad Jadranom in povrh tudi še kontrolo nad vso vzhodno obalo v toliki meri, da bi bilo zaledje, kj šteje 50 mil-jonov ljudi, bilo izročeno na milost in nemilost Italiji, negle-de na to da bi po tem paktu skoro en miljon Jugoslovanov prišlo pod Italijo. Te tendence entente in Italije so .se zrcalile v pogojih premirja, ki ga je ententa sklenila z Avstrijo 29. oktobra in ki še pustijo veljati Avstro-Ogrsko kot enoto, ki je kot skupna sovražna sila kapitulirala pred entento. Po teh pogojih je Italija zasedla ono jugoslovansko ozemlje, ki ga je hotela potom londonskega pakta dobiti. (Vesnic, srbski poslanik v Parizu ni protestiral.) Nadalje: Ententa vtem premirju še ni vzela na znanje, da so se avstrijski Jugoslovani izločili iz habsburške monarhije ter da se hočejo združiti s Srbijo. Vsled tega je naslovilo Narodno Veče 3. novembra 1918 noto na Ententne vlade, na vlado Srbije ter na jugoslovanski odbor v Švici v kateri oficielno javlja, da se združi država Slovencev, Hrvatov in Srbov (Jugoslovanov) v eno državo s Srbijo in črno goro.... in da se nahaja v vojnem stanju z aliiranimi državami. Radi tega prosi enterjtne vlade, da prenehajo se pogajati z oficielnimi predstavitelji avstro-ogrske monarhije, ki ne obstoja več. 3. Med Srbi samini v kraljevini so bile glede zedinjenja vseh Jugoslovanov razne struje. Neka-! ko programatičen izraz nasprot-; nih struj je bila tako zvana ve-| lesrbska stranka Pašiča. Temeljna ideja te stranke je bila zdru-zitev celega srbsko-hrvaškega plemena. Naivno je očitati tej stranki, da je slabo razumevala ! jugoslovansko idejo, oziroma, , da jo je izdala ali pa da je Slo-• vence prodala. Pašič je s tem programom samo dokazal, da je na eni strani moral računati z dejanskim političnim položajem ; v ententi, ki je hotela Italijanom i vstreči z londonsko pogodbo. Videl je, da mora Srbija, ki je bila popolnoma poteptana od centralnih sil, se prilagoditi željam entente. Na drugi strani ja ta stari politik, ki ni imel sistematične politično-diploma-tične šole, gledal z neko instinktivno intuicijo v dobočnost: Gledal je jasno veliki problem "ujedinjenja", vedel je, da bo vkljub vsemu prvotnemu navdu-čenju prišlo prej ali slej do pro-gramatičnega rešenja tega vprašanja. Vedel je, da je slovenska kultura glede jezika že tako močno individualizirana in izkristalizirana, da jezikovno ujedinjenje ne bo več zelo lahko mogoče, čutil je, da je vstop Slovencev v jugoslovansko državo povod, da mora nastati problem, ali naj dosedanji strogi srbski centralizem ostane, ali pa naj se umakne sistemu avtonomije ali federacije. (Dalje prihodnjič) Beethovnovo Boga slavijo. Rekel sem, da so se vsi potrudili, toda zdi se, da je bil orkester večkrat premočan in je dušil glasove, to velja za zborovo petje kakor tudi za opereto "čevljar in vrag". Nekaj je pa kriva gotovo tudi dvorana sama. Tisti, ki so jo gradili, vetjetno niso mislili na kulturne prireditve, ampak predvsem na zabavo.... Udeležba bi lahko bila mnogo boljša. Ne vem, zakaj ljudje, predvsem "novi", tako trdovratno čepijo doma. Ne v besedah, ampak v dejanju se podpre idealizem mladih ljudi, pevcev in igralcev. Fantje in dekleta, ne puške v koruzo, nadaljujte plemenito delo! Cenimo ga! Iz obiska v Slovenijo sta se venila dr. Jože Bernik in njegova žena. Obiskala sta Puštal pri Škofji Loki in še druge kraje v domovini. 25 letnica poroke. Srebrni poročni jubilej sta obhajala g. Alfred Fišinger in njegova soproga Metoda. G. Fišinger se krepko udejsfvuje na kulturnem polju. Povsod, kjer so pevski nastopi, tam. je g. Fišinger zraven kot odličen spremljevalec. Je tudi predsednik Lige. Naše čestitke! 40 urno češčenje pri fari sv. Štefana je bilo v dnevih 2, 3. in 4. oktobra. Slovenska govora je imel p. Odilo, zaključni govor je imel v angleščini p. komisar Benedikt Hoge. "Slovensko Državo" lahko plačate vsako nedeljo pri g. Mirko Geratiču kar pri cerkvi. Tudi knjigo "This is Slovenia" lahko dobite pri njemu. Če želite "Slovenski misal", ki ga bo izdala Družba Sv. Mohorja v Celovcu, lahko plačate kar v Chi-cagu, da ne bo trebalo pošiljati denarja in delati nepotrebnih pisarij. Molitvenik bo stal $5.00. DR. FRANC POROVNE, Zdravnik, ' ordinira na 2406 Dufferin St., Toronto _ f Telefon: RU. 1-8162 V vseh pravnih zadevah se "N"a^cn • lahko z zaupanjem obrnete na ANTONY AMBROŽIČ novega slovenskega odvetnika ^rrister Notary Public In notarja 714 Col,ege St" Toronto- 0nt' s Telefon: LE. 1-0715 POZOR! Prenočišče, hrana, ogled n/> poskušali vse, da bi me zlomili kot človeka. Te metode so pač bile v naši žalostni tradiciji večkrat bolj priljubljenej. kot dvostranska debata in iskanje prave poti s pretresom razlogov za in proti. Naj na te. cvetke iz strankar-sko-vodniškega vrta po vrsti odgovorim. (1) Trdite^, da podpiram pro-tidoinobranska. poročila, je .prazna izmišljotina brez enega samega dokaza. Prav tisti, ki jo najbolj razširjajo med ljudi, najbolje vedo, da so zabredli v nizek makiavelizem in ne govore resnice. Jaz nisem Prosvetin naročnik in si lista tudi ne sposojam pri sosedih ali po uredništvih kot nekateri mojih o-čitkarjev. Zato sploh ne vem, kaj je g. Šabec o tem vprašanju pisal; znano mi je samo njegovo delo pri Ameriški Domovini. Ker njegovih dopisov o domobrancih sploh ne poznam, je jasno, da jih nisem mogel niti podpirati, niti zavračati. Oboje lahko mirne vesti prepustim drugim. Kot vsem znanim urednikom in dopisnikom, tako sem tudi g. Šabcu poslal gradivo o slovenski izseljenski povezavi, nikdar pa nisem dal njemu ali komur koli drugemu kakršne koli ustmene ali pismene proti-domobranske izjave. Resnica, ki jo vsaj delno poznajo tudi gospodje, ki mi najbolj podtikajo "protidomobran-stvo", je baš obratna: (a) 2e pred petimi leti sem napisal dal-' konzerv, angleškem delcu, ki je izšlo letos, sem na kratko omenjal komunistično revolucijo v Sloveniji in objavil sliko grobov žrtev, ki so jih pobili komunisti, (d) V mladinski reviji, ki sem jo ustanovil in izdajal, sem objavil članek j slovenskega zgodovinarja "Zavezniki in komunistična revolucija v SI", ki jasno pokaže, da so bili domobranci (po večini preprosti kmečki fantje) žrtev komunistične strategije na eni strani in neodgovornih in nesposobnih predvojnih politikov na drugi. Naš verjetno največji zamejski zgodovinar v objavljenih in še neobjavljenih razpravah obe te tezi neizpodbitno dokaže, (e) Ko smo bili še v taboriščih, sem noč za nočjo in nedeljo za nedeljo zbiral in prevajal dokumente in pisal prošnje in prizive za slovenske begunce iz treh taborišč. Med temi begunci je bilo tudi mnogo bivših domobrancev, invalidov in vdov. Zelo zanimivo je, da me niso takrat prav nič odrivali od tega dostikrat prekomerno napornega dela razni sedanji "ljubitelji" domobrancev, sicer bi pač meni ne bilo treba garati za več taborišč, Ce je resničen naš pregovor, da se pravi prijatelj v sili spozna, potem upam, da se mi nikakor ni treba sramovati pred enim mojih najhujših očitkarjev, ki me danes s pomočjo vsiljene strankarske cenzure in vkljub protestom več protikomunističnih borcev napada celo med domobranskimi čitatelji. Če se prav spomnim, se v času, taborišnih stisk ni pehal za domobrance internirane (delo "krš. demokracije" v praksi), ali druge begunce, ampak predvsem za čim večjo zalogo ameriških mesnih pa magari so drugi jšo angleško socialno psihološko' stradali; pred vojno se je za razpravo o vrnitvi in pokolju' premoženje, pa magari je spravil s pravdami uboge kmetiče na boben, zdaj se pa s svojo ljubo slovenskih domobrancev, Kopi RADENSKA MINERALNA VODA SLOVENSKI MED ŠVICARSKA ZDRAVILNA ZELIŠČA dobite samo pri SWISS HERBAL REMEDIES 479 Queen St. W., Toronto jo te razprave, ki jo je čitalo več ameriških sociologov in psihologov, ima tudi predsednik Zveze slovenskih protikomunističnih borcev, g. France Grum, ki me je tudi vprašal, če bi bil pripravljen sodelovati pri eventuel-ni angleški knjigi o tem predmetu. (b) V angleški knjigi o Slovencih, ki je izšla 1. 1958., sem posvetil sorazmerno veliko i prostora vprašanju komunistične revolucije in vetrinjske tragedije. Eden zelo aktivnih protikomunističnih borcev je zapisal v odmev u: "Samo tako se piše o" j domobrancih", (e) V manjšem bratovščino spet peha za nedelj-eno vodništvo nad izseljenci, pa magari je to mogoče doseči edino s preprečevanjem stvarnega, za obe strani enako svobodnega razpravljanja in s pomočjo cenzure in laži. V taboriščih, kjer so lahko begunci sami opazovali obe strani, mi taki strankarski "borci za nedelj eno zalogo ameriških mesnih konzerv" res niso mogli*do živega; priznam pa, da imajo danes isti ljudje, v kolikor so tudi borci za nedeljeno vodstvo nad izseljenci, ob strankarski cetuuti pri radiih vodil- nih listih in ob množici nepoučenih čitateljev mnogo lažje delo. Ker oni za mjoe "protidomo-branstvo" ne navajajo niti ene same moje protidomobranske izjave, ali drugih dokazov ali prič, naj s svoje strani že naštetim dokazom, kakšen je bil v resnici moj odnos dO beguncev in domobrancev, naštejem še nekaj prič. Da sem za begunce in domobrance napisal ■ več prošenj in prizivOv in zbral in prestavil več dokumentov kot kdor koli drugt v istem taborišču, bodo vedele med stotinami drugih tudi naslednje priče: Rev. Jože Mavsar (rešenec iz pobite Mavsarjeve družine) in Jenkovi iz Montane (vedo, da nisem nikdar odrekel pomoči za sosednje taborišče Barletta in da nisem v načelu nikdar sprejel za tako delo nobenega plačila, česar bi se ne dalo trditi o nekaterih "ljubiteljih"); Rev. Jakob Žibert in bivši domobranec Vinko Levstik iz Rima; Rusovi, Horvatovi, Zakrajškovi in drugi iz Cleveland; a vdova po domobrancu gospa Hrenova in gdč. Opeka iz Chicage; gg. F. Turk in R. Kru-šič iz Toronta; Rev. Stanko Skvarča in Rev. C. Demšar iz Lu-jana; Kunejevi iz Little Falls in invalid g. J. Žugelj iz Pittsbur-gha; akademik Marijan Petrič iz Turina, ki je bil v času taboriščih stisk moja "zveza" z Rev. dr. Hericem, predstojnikom slovenskih frančiškanov in klerikov, za katere sem tudi napravil več map raznih prevodov in prošenj in še papir sam kupil za zadnje lire, ki sem jih še imel. Trpka ironija usode je, če pomislim na sporočila prijateljev, ki so mi pisali, da svojim lastnim ušesom niso mogli verjeti, ko so slišali, da so nekatere osebe oskrunile celo lemontska romanja in raznim nepoučenim udeležencem lagale, da sem jaz izdajalec slovenskih beguncev in da nastopam proti domobrancem ter podpiram komuniste. — Da nisem dajal kakih protidomo-branskih izjav, ampak med prvimi tudi v angleščini razkrinkal resnično sliko revolucije in po-kolja in da nisem bil kak sovražnik ali škodljivec beguncev in domobrancev, ampak sem jim pomagal v času stisk, ko veliko gospodov ni bilo voljno pomočiti niti peresa v črnilo brez nagrade, to je upam dovolj jasno dokazano v današnjem opisu. Z ozirom ua ostali dve točki, ki v celoti posvečeni slovenski 2namki ter prinašajo toliko zanimivosti, da ni pretirano trditi, da so slovenske znamke najbolj zanimive med vsemi znamkami. Priručnik je pisan v hrvaščini in nemščini ter je tako vsaj delno dostopen tudi mednarodni javnosti. Poleg treh zvezkov je izšel pozneje še poseben dodatek z dodatnimi podatki ter popravki tiskovnih napak v prejšnjih zvezkih. raznolikost slovenskih znamk Ljubljanske znamke so tiskali v kamnotisku in knjigotisku, u-porabljali so različni papir, med njimi tudi časopisnega in cigaretnega. Mnogo zanimivosti je povzročil tisk. Nekatere porto znamke so n. pr. dvakrat prena-tisnjene s številkami v sredini od ene do osem, nekatere imajo samo polovico papirja tiskanega, ker je druga polovica tiska kje drugje. Nekaj izrednega je, da so porabljali v prometu tudi izredno zamazane pole. Ker so bile priznane v prometu, jih morajo priznati kot poštno znamke in so seveda nekaj posebnega. Največ različnih vrst ima znamka znana kot "verigar". Razlike so po črtah, pa tudi po odtenkih barv. Največ razlik je nastalo v črtah pod desno roko ali okoli nje, so pa tudi razlike zgoraj, v daljši ali krajši verigi. Za neke vrste znamke s preti-skom porto so filatelisti pripravljeni plačati velike vsote, če bi bila brez poštnega pečata. Velika zanimivost iz te zbirke, ki je bila razstavljena na razstavišču, je znamka iz prve svetovne vojne, ki ima pretisk "Slovenija", enako kot pretisk ljubljanskih znamk iz 1. 1945. Dejstvo, da nobena teh znamk ni omenjena v nobenem katalogu, jc zgovorna priča, da so na delu sile. ki ne morejo prenesti imena Slovenije niti v katalogu znamk, ker bi bilo treba v tem primeru priznati Slovenijo kot samostojno enoto. Posebna zanimivost slovenskih znamk je tudi v tem, da so nekatere prerezane iz kota v kot. To se očitno ni primerilo po naročilu glavne pošte, marveč po lokalnem dogovoru krajevnih oblasti in krajevnih pošt. Na razstavi so bili nekateri napisi v več jezikih, nekateri pa samo v slovenščini. Po izjavi g. Korheca ni razstavil vseh znamk, ker so nekatere nenadomestljive. Priručnik, ki je bil na prodaj na razstavi, navaja tudi obširno literaturo, ki se nanaša na slovenske znamke. Kljub obširni obdelavi Priručnika je še več vrzeli poleg že omenjene, da so izpuščene znamke s pretiskom Slovenija. Priručnik poroča o znamkah, ki so jih porabljali na Koroškem, ni pa opaziti nobenega primerka ali žiga iz kakega primorskega kraja. K. Korhecu moramo biti za to razstavo hvaležni, ker je s tem pomagal širiti poznanje slovenskega imena in naroda v svetu. S.š. temeljita na lažni predpostavki, da sem nastopil zoper slovenske domobrance, pa bom povedal resnico in na kratko sporočil svoje stališče v naslednjem dopisu. 5. okt. 1960. E.G. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Urejuje: Uredniški odbor Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2,- avstr. L., za Italijo in Trst 600,- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.