«« 0 MW »X tihaj , ritk dan rsisn sobot. nodolj in prs»niko». Sunday* «nd Hoildsya. PROSVETA uto-year XXIX Cmi UsU ja 96 00 GLASILO SLOVENSKE '^JT- ** ■"•<»"»*-«••«• matter January II. 1IM, »t th« poat-offl« at CbieM«. lUlnt«. u.4«r tl» Art ol Conaraa« ol Marek I. UT», _ NAkQDNE ME PODPORNE JEDNOTS UradniAkl In uprsvtiMki pn»«ton: 8047 Ü. Umndaia Ava. Off loa of l'ublirsltoas BMI South LawndaU Ava. T« It phone, Hockwal! 4V04 le PONDEUEK, 5. OKTOBRA (oct. 1936 SukasripUoa 96.00 Yaarly STE V.—NUMBER 106 Ag^aptance for mailinir at apecial rat» of pnatajra provided for ta aection 110t. Art of OH. S. lSlT, authorised on Jnna 14. IIIS. španska civil- ha vojna pred ugonarodov Madridska vlada predložila dokaze o kršenju nevtralnoati AVTO N O M I J A ZA BASKO Domače vesti Milwauske novice Milwaukee. — Zadnje dni je umrl lg-Jetni Joseph Vrbič, najmlajši sin družine Jakoba Vr-biča. Poleg staršev zapušča štiri brate in pet sester. — Ferdinand Slapnik je moral iti v bolnišnico na operacijo. — John Zehel iz Detroita je prišel sem z ženo in sinkom Joškom, starim šest tednov, z namenom, da bo otrok krščen v Milwaukeeju. Perudkove slike Chicago. — Frank Martinjak MADRID 4. — Španska iz ** Sal,a-» HI., nam poroča, da tauka armada je danes začela ]e slovensko občinstvo E protiofenzivo na vseh! kupilo enajst Peruškovih «lik v Lah in reokupirala je Ma-|^u razstave, ne «edem kot je pd» 45 milj južnozapadno od bilo prvotno poročano v Proave- ti. prodane so bile tri velike in osem manjših slik. Rojaka oropana v Clevelandu Cleveland. — Te dni ao ro- gadrida Ženeva, 3. okt. — Madridska vlada je včeraj predložila noto Ligi narodov, v kateri pravi, dai| Nemčija in Italija še vedno ^arjj ustavili Antona Barona in podpirata fašistične rebele, če- g» pretepli, ker je imel malo de- drl milica NA-'Al Smith Rjavil, d» padla stavkar-1 bo vola Undona je v readingu Več ko osemdeaet ranjenih v dveh spopadih STAVKE~V~DRUGIH KRAJIH «v sta podpisali nevtralnostni nkt. španska fašistična provi-lorična vlada pa je poslala Ligi ¡opije letaka in uradno poročili, v katerem obdolžuje marksi-te požiganja cerkva in terorizma v vaseh južne Španije. Zastopnik Mehike je včeraj informiral Ženevo, da bo njegova vlada sodelovala s postavno špansko vlado v Madridu. Vprašanje razorožitve je po-aovno prišlo pred skupščino." 'osebni odsek je pričel razpra-»o o razorožitvi potem, ko je menoval Christiana L. Langa, reprezentanta Norveške za iredsednika in Necemeddina iaidayja, turškega delegata, za podpredsednika. Anthony Eden, angleški zu-anji minister in Leon Blum, toncoski premier, sta razprav-fflede sklicanja konference kkarnskih držav. Stališče Belli)«, ki je naznanila, da ne more «vzeti vojaAke odgovornosti v sveži s predlagano pogodbo, ovira sklicanje konference. Nota madridske vlade omenja v« slučajev direktne pomoči pinikim rebelem a strani Nem-flje in Italije. V noti je rečeno, k Je 20. septembra 13 nem-Kih letal dospelo v Tetuan, Maroko, kjer so sodelo-»la pri transportiranju voja-k>v tujske legije iz Maroka v Milo. Italijanska trgovska ^Ja A lica 11 ti no je imela na •vojem krovu veliko zalogo plinakih Iwmb, orožja in letal. [i material je bil razložen v «lini Tctuana in poslan rebelem. Madrid. 3. okt.—Španski par-i®ent je podelil avtonomijo Provinci Baski, odobril vladni poračun in uveljavil ukrepe, ki •J*jo izredno oblast kabinetu. * ki bi v drugačnih okol-r'ktih v*'loslopja dr-¡tirnice je vojaška o-" l"'-tavila topove, ko je bi-'«da informirana, da name-U'H f ueral Kmiiio ' ' armade na narja pri sebi. Baron se nahaja v kritičnem stanju v bolnišnici. Dalje je bil oropan Robert Novak. Vzeli so mu uro in osem dolarjev. Nov grob v Penni Forest City, Pa. — Po dolgi bolezni je tu umrl Frank Ko-zlevčar, star 42 let in doma iz Straj pri Litiji na Dolenjskem. Bil je član društva 124 SNPJ in tu zapušča ženo in tri neodrasle otroke, v starem kraju pa očeta in dve sestri. Star slamnikar umrl Ridgewood, N. Y. — Tu je umrl Valentin Vavpotič, star 67 let in rojen v Domžalah. Bil je okrog 40 let v Ameriki in ve-ščak v slamnikarski obriti, pri kateri je bil vee čas uposlen. Zapušča dva sinova, '■"■-••r^ ^aar. nn -—« •• Vlada Kube vzpostavila kazen smrti Zatiranje terorističnih aktivnosti Reading, Pa., 3. okt.—V dveh bitkah, ko je državna milica navalila na pikete, ki ho se zbrali pred tovarno Berkshire Knitting Mills, je bilo nad 80 oseb ranjenih; nekateri so dobili težke poškodbe. Do prvega spopada je prišlo, ko so se atav-kokazi v spremstvu policije vozili na buaih v tovarno, do drugega pa, ko so se vračali domov po končanem delu. Okrog 3500 piketov se le zbralo okrog tovarne, ko so lokalne avtoritete pozvale državno policijo na pomoč, češ, da ne morejo vzdrževati reda. V obeh spopadih je bilo poškodovanih več ko sto -.avtomobilov, taksijev in nekaj vozov cestne železnice, v katerih so se vosili stavkokazi. Stavkarji so razbili tudi šipe v oknih tovarne in napravili drugo škodo. Uradniki unije nogavičarakih delavcev so izjavili, da so okli cali stavko, da tako -h Demokratski in katoli-ski prvak prestopil k repubir em Alfred K. er New Yor-prvak, ki je za predsed-v na demo- New York, 3. Smith, bivši ka in demokra leta 1928 kandid nika Združenih kratski listi, je v četrtek zvečer izjavil v svojem gpvoru po radiu, da "edino zdravili zoper vae bolezni Amerike, k| jih je povzročil new deal, je livolltev republikanskega kandidata Alf. m. Landona." Sin i t hov govor je bil ploha osebnih napadov ( na Rooaevelta in na njegove "kontuniate" v ad-ministraeiji. Voditelji Landono-ve volitne kampanje so z velikim veaeljem pozdravili Smithovo pomoč. Pravijo, da jim bo ta Smithova akcija prinesla najmanj tri milijone demokratskih glasov. avstrija odredila obvezno Japonski pomorščaki zasedli šanghaj VOJAŠKO SLUŽBO rt* sila obsedno stanje Dunajska vlada pogasila povojno pogodbo MUSSOLINI OBLJUBIL PODPORO Mola, poetične M'Hti nekaj bojnih le- n« a «traai.) Francoski fašisti v velikih izgredih ^ 300 oseb ranjenih ,nc**1000aretiranih , " " i. okt.—Okrog 50.000 100.000 komunistov popadlo pri največ *•*t racijah in v krvavih '•«krAnih že ni bilo v > '«-»»ruarja 1934. Vsa ^ *,ija in narodna gar- I2.<*)0 mož. »ta bili , V teku dneva k '100 ranjenih l. rj,t "h m 154K> aretira l,r' »e nadaljujejo. Havana, Kuba, 3. okt.—Predsednik Miguel Gomez je podpi-aal odredbo, ki določa vzpostavitev smrtne kazni za teroriste, gangeže in ugrabljivce. Smrtna kazen je bila suspendirana po strmoglavljenju režima diktatorja Gerarda Machada leta 1933, ki je vladal Kubo z železno roko. Vzpostavitev smrtne kazni sta priporočala polkovnik Fulgencio Batista, načelnik ar-madnega štaba in general Rafael Montalvo, minister obrambe. Ko sta obe zbornici sprejeli odredbo, je predsednik Gomez izjavil, da se ne nanaša na zločince, katere obsojajo na smrt civilna sodišča. Zakon dolora, da morajo biti vse osebe, katere militaristični tribunali spoznajo za krive terorističnih aktivnosti, ustreljene 24 ur po razglasitvi obsodbe. Prvi, 1ovedo-vale sodniku, kako totiteijica kuha "čarovniško juho" in na avo je oči so videle, kako se je spre l>unajt 3. okt.—8chuschniggo* va vlada je uveljavila obvsino vojaško službo, pozvala oeem tieoč fantov v starosti 21 let pod zastavo in s tem kršila seiitter-mansko pogodbo, ki je bila sklenjena po svetovni vojni. Predno je podvzela ta korak je dobila Muaaolinijevo zagotovilo, da ji bo nudil podporo in valed tega je ignorirala svarilo driav male antante (Jugoslavija, Rumu-nija in Cehoalovaška), da bodo odločno protestirale, če bo kršila pogodbo. Akcija avatrijake vlade je povečala oboroženo ailo na 60.000 mol. To je regularna armada in ne uključuje rezervne aile, ki šteje 50,000 mol poleg nadaljnjih 100,000 mož, ki tvorijo sts« re privatne armade. Senttar« manaka pogodba, katero je sv-strijska vlada sedaj raztrgala, je dovoljevala Avstriji armado 30,000 mož. V zvezi z uveljavljanjem obvezne vojaške službe so se vršile velike ceremonije. Govorniki so poudarjali, da je dolšnost vsakega, da brani svojo domovino pred sovrašnild. Osem tisoč novih vojakov je še v vojaških bsrsksh i dill drugI. Vlada je sedaj na znanila, da bo pričela sblrati prispevke za ojačanje svoje o-boroiene sile v zraku. Avstrija ima sedaj okrog dvesto bojnih letal. Informirani krogi so pojasnili, ds je vlada morala uveljaviti obvezno vojaško slušbo, da zajezi nacijeko propagando med mladino. Nemčija Je ie poslala več oddelkov svoje armade v bližino avstrijske meje, ki so pripravljeni na akcijo, "če se bo zgodilo kaj izrednega," zato je protekcija potrebna. V slučaju ostrih protestov a strani sosednjih držav bo avstrijska vlada predložila vprašanje obvezne vojaške službe svetovnemu razsodišču v prlča- ftanghaj, 3. okt.—Kitajski pro-bivalci tega meata ao alarmirani, ker so japonske militaristič-ne avtoritete razglasile obsedno stanje po prihodu večjega števi-la pomorščakov, ki ao ojačili tukajšnjo japonako oboroieno silo. Obaedno atanje je bilo uveljavljeno za ves teritorij, ki se razteza od Sanghaja do Hongkewa'! Japonski vojaki a nasajenimi bajoneti na puškah patruljirajo oeste Še od 23. septembra, ko so bili trije japonski pomorščaki obstreljeni; eden teh Je naslednji dan podlegel poškodbam. Ta Incident Je poostril napetost med Japonsko in Kitajsko. Tokijaki miHtariati so zahtevali kontrolo nad aeverno Kitajsko in namignili, da bo napovedana vojna Ki-tajaki, če ne bo ugodila njihovim zahtevam. Admiral O. G. Murfin, poveljnik ameriške bojne mornarice v azijskih vodah, je izdal povelje, naj ae vae ameriške bojne ladje drše proč od obrežja teritorija, nad katerim ao japonaki milita-riatl oklicali obaedno atanje. Tokio, S. okt.—Zunanji minister Hačiro Arita je včeraj naznanil, da bo poalal avojega ad-jutanta Kazua Kuvašlmo na Kitajsko z važnimi instrukcijami, da izsili poravnavo novega konflikta med Japonsko in Kitajsko. Tokijsko časopisje Je vAeraj objavilo Članke, v katerih hujska na vojno s Kitajsko. engaja Rooseveltova izjava Roosevelt mora izgnati komuniste! New York, 3. okt,—Hearatovo čaaopiaje je danna objavilo članek, ki ae glaai, da Rooseveltove besede o repudiataciji komuni «tov in komunizma še ne zado-atujejo. Roosevelt mora z dejanji dokazati, da je rea proti komunizmu, in da to dokaže, mora atoriti sledeče: Izgnati mora vae tujerodne komuniste in druge tujerodne revolucionarje is Združenih dr žav! Nato mora preklicati pri kovanju, da bo to odločilo v pri- . UnllUl.Lll „„n, .„»..Imii log Avtrljl. Diktator Hltl.r "'^JÄ je pogazil že večje število povojnih pogodb, toda podvzeta ni bila nobena akcija. Turški diktator Kemal Ataturk Je tudi raztrgal lausannsko j»og<>dbo, ko j«* pričel utrjevati Dards-nele. domov' sovjetskega imslanlks In jsvno obsoditi tretjo interns clonalo Ur ruski boljševizem kot največje zlo na svetu! Kadar Roosevelt Ur stori, te daj šele mu bo Hearst verjel, da Je Iskren nasprotnik komunizma iu komunistov menila v pna, konja in drug« živali. Hodnik je seveda osngčil to pri|KivedovanJc za oslarijo, toda obtoženke, je oprostil e svarilom, ds jih pošlje v z^pof. č« bodo še govoričile take neumno-s*i o svoji sosedi. Skupina Indije Frakcijski boj v mornarski uniji New -York, 3. okt.—Začasno premirje med frakcljsml v Med narodni mornarski uniji Je omo gočllo odhod parnlka Roosevelt i. tukajšnjega pristanišča, toda štirje drugi (»urniki niso mogli odpluti radi "sadafce" stavk« Krakcijski konflikt Je izbruhni ko so uradniki unije odklonili priznanje delegatskih pravic dvema člfcnoipa Marine Klremen Oilers (k Watertenders unije, ki Je včlanjena v Mednarodni mor narski uniji. Mornarji so nato oklirali "sadačo" stavko, da tak Izkažejo uradnikom, da rnors članstvo, ki Je izvolilo dekgata imeti glavno I*»m1o v svoji or ganizsrij» Tajfun na Japonskem; na stotine mrtvih Tokio, 3 okt - • Milen vihar ki jr danes drvsl preko never n«ga dela Japonsk*. J« usmrti na stotine oseb in povzročil na milijon« dolarjev škoda Mnogo ladij je utonilo. barcelona v objemu nove civilizacije Zavladala je prava delavska vlada in vzoren red DVE SLIKI ŠPANIJE Barcelona,—češ dobili sobo v hotelu ali kosilo v restavraciji. Tudi potuješ lahko I« z delavsko izkaznico. Htro-. go nadzorstvo Je |H>t robno radi vohunov sovražnika. To so ja«ne črte nove, d«la\-ake ftpanije. Madrid lahko pa-de, toda M m«d fašizmom in pristaši svobod« ne t>o končan pri Madridu. Fašisti si bodo morali p<*ljaimiti aleherno p«d zemlje, |»odjarmiti s potoki krvi in opustošenjem predno l«nlo goapodarii Španije. In dobre tretjina Španija je še svobodna. In ako se Jim posreči, da s pomočjo ll!tl«rj«ylh in Musm»-linij<*vih bojnih letal, mumcij« In orožja, njunimi treniranimi piloti, tujsko l«glJo svetovnih desperatov in barbarskimi ms roškimi kohortaml |H»djarnlJo Španijo, jo ix»do mogli držati pod svojo komando le z največjim terorizmom in brutalnostjo, kekr*nr š« ni vid«l svet h it. Imi padla uvoluMlolJubna in demokracija tvljna Španija, bo to prt i Ktf ,FNA PISMA UWE-gV-V PISMIH DENAR Lr Bnaših izseljencev akra-?7 Jugoslaviji.—Pretakava VaPrekooceanska pošta pn- Tv Jugoslavijo menda čez L Rakek in Ljubljano. V Ljtni to pošto spet sortira- , posamezne smeri. IL leti je bilo več afer, na pošti v Jugoslaviji iz. denarna in priporočena naših izseljencev, ki po-gvojcem v domovino de-'¿Uj ie nekaj let ni bilo no-tjke afere. Te dni pa se je 0 da je bilo nekje med (l'no in Metkovičem v Dal- m ukradenih iz poštne vre-(0 pisem naših izseljencev iz pike, Avstralije in Nove hndije. Ko je namreč prišla ta vreča z avtobusom iz v Metkovič in so jo na jji pošti odprli, so ugoto-U manjka 60 pisem, posla-ii prekooceanskih krajev, pismo iz prekooceanskih postanejo priporočena, ¿ar hitro prestopijo našo me-, tudi navadna pisma. Ravno ta, da ravna jugoslovanska iU i vsemi pismi iz Amerike i i priporočenimi, je hotela ■prečiti tatvino pisem. Zara- 1 j« pošta v Metkoviču tu-_ lahko ugotovila, da manj-10 pisem, ker je dobila pač Kit pisem, samih pisem pa lilo nikjer. fošu v Metkoviču je stvar »j prijavila policiji, ki je ta-iretirala šoferja in sprevod-i avtobusa, ki je pripeljal Ko iz Splita. Toda oba sta bi-kmalu izpuščena, ker je na-Bšna preiskava dognala, da je lite potreboval za odpiranje ipet zapiranje poštne vreče tri ure. Delal je zelo pre-io in pri zaklopu ni bilo moliti opaziti, da je bila vre-odprta od nepoklicane roke. i v Splitu je vreča ležala le i uro. Zaradi tega domnevadi so bila pisma ukradena je na poti iz Ljubljane do lil* ali pa morda tudi v Ljub-li. »u ukradena pisma so bila dovljena na Metkovič in oko-Skoraj gotovo je, da je bi-»večini pisem kaj denarja, računamo, da pošiljajo izse-iei bankovce po 6 ali 10 do-ij*v in vzamemo, da je bil v kan pismu le bankovec za 5 j tatu, ki ga bodo odkrili ™ kje med Zagrebom in «o® m skoraj gotovo je, da a »akAnega poštnega urad-l Zaradi tega bo preiskava lahka. država ima škodo s to ^■ ker mora plačati za vsa-JMjeno priporočeno pismo «ju 50 švicarskih fran-JJ«U ta škoda je ničeva pikode, ki j0 trpe pošilja-«aeljenci, ki garajo v tu-T*pogosto od ust pritr-^ lahko jjošljejo svojim i d.,mov kakšnih pet do- * kno, ztt otroke, za hl- Wjomniti, ptt moramo, da se Wv,ne dogsjajo zelo red-l>a je U> opomin, da b T 'L ah '""'Izročenih pi- * kaie Ciljati bankov-¿T*1 ""»ki so previdni Zato Je verjetno, da aL Ukradenih P»Mmih U, ,a kJ«'r so bili, da ni- E:;k'Hl11 * m tako velika. *mu Pa ho oblasti uvedle Rakavo in l>odo krivce kaznovale, saj je Z;" (,an* pošti in ban-L ** '"»vodila za točno x M'Ka denarnega rr)Hi "animi izseljenci pu, da se ne pogajajo, dokler delavci ne za puste tovaren, delavci pa se niso hoteli umakniti. Tri tedne so že imeli zasedeno tovarno. Med tem je ban izdal posebno uredbo, po kateri se kaznuje vsak, ki podpira stavkujoče, ki nabira zanje podporo v denarju in blagu. Na osnovi te uredbe je bilo v Kranju nekaj ljudi že aretiranih, ker so nabirali podporo za stavkujoče in izražali simpatije zanje. Hkrati pa je ban naslovil podjetnikom pismo, kjer jih poziva, naj se pogajanja začno. Ker se delavci niso umaknili iz tovaren, je oblast poleg u-redbe sklenila še, da s silo požene stavkujoče iz kranjskih tovaren. V noči na 16. septembra je žandarmerija, ojačana z ljubljanskimi policaji in nekaj briz-galnami s silo pognala stavkujoče is kranjskih tovaren. Ko so škofjeloški stavkujoči zvedeli za to, so se sami umaknili iz tovaren. Baje se bodo zdaj začela pogajanja in bo spor v kratkem rešen., verjetno pa je, da bodo podjetniki hoteli odpustiti iz službe vse voditelje štrajka in mezdnega gibanja, čemur pa se bodo zastopniki delavcev in njih strokovnih organizacij odločno uprli. > O stvari bomo še poročali. Rešil dva otroka iz Mure.—V i Gornji Radgoni sta se z drugimi otroki vred igrala bratca 10-letni Tonček in 12 letni Stanko Kovačič. Nenadoma je Tončku spodrsnilo in je padel v Muro, njegov bratec pa se je v zmedenosti in strahu za bratovo življenje pognal v Muro, dasi ni plavalec. Ostali otroci pa so začeli v grozi križati in klicati na pomoč. Na gradu nad Muro pa je bil prav tedaj zaposlen poslovodja Ferdo Durič. Zaslišal je otroško kričanje in stekel k Muri in se takoj pognal v reko za otrokoma. Najprej mu je uspelo r.e&ti starejšega bratca Stanka, ki je bil k sreči še blizu obale in na površju. Potem pa se je pognal še za mlajšim Tončkom, ki se jo potopil na dno. Du-riču je uspelo priti do njega in ga prenesti na breg. Bil pa je tudi že skrajni čas, kajti fantič je bil ie nezavesten in dolgo so se trudili ljudje na bregu z u-metnim dihanjem, nato pa še zdravnik, da so ga vendarle spet obudili k življenju. Pogumnemu reševalcu Duriču pa čestita in mu je hvaležna vsa Gornja Radgona. Neznana utopljenka v Ljubljanici.—Dne 18. septembra zjutraj so delavci na poti v tovarne opazili v Mostah blizu gostilne "pri sedmici" v Ljubljanici žensko truplo. Potegnili so ga na breg breg in obvestili o stvari policijo. Ugotovilo se je, da gre naj-brže za samomor ali pa za nesrečo, ker ni opaziti na truplu nikakih znakov nasilja. Kdo je utopljenka, niso mogli ugotoviti. Po mnenju komisije je truplo ležalo v vodi komaj nekaj ur, torej se je morala nesreča ali samomor izvršiti v noči na 18. september. Kako je s financarsko službo na Jugu.—V Djurdjevem dolu v južni Srbiji so zvedeli financar-ji, da je pri nekem kmetu skrita precejšnja zaloga tihotapljenega tobaka. Financar Ivan Cačič je odšel z dvema finančnima stražnikoma v vas k omenjeni hiši, postavil stražarja pred hišo, sam pa stopil na dvorišče h gospodarju. Ko je govoril i go-f spodarjem, je nenadoma nekdo od zadaj udaril Cačiča po glavi, od nekod pa jo začeli proti njemu streljati, da bi ga pregnali. Tedaj sta financar jeva stražnika prihitela na pomoč in začelo se je streljanje, ki je trajalo od poldneva do večera. Kmetje in financarji so ležali vsak za svojim zaslonom in streljali. Financar Cačič je dobil strel, ki mu je na vožnji v skopljansko bolnišnico podlegel, od kmetov pa je bil le eden ranjen. Tobaka torej niso mogli zaseči in preden je prišla nova oborožena skupina, so tobak kaj*Tahko poskrili. Tako se dogaja na jugu in ni treba misliti, da je to osamljen primer. Zahtevajo preklic vladnega kontrakta radi »lis in St. Paul prišla do ce-elektrike St. Paul, Minn. — Zvezni senator Elmer Benson, kandidat farmarsko-delavske stranke za governerja, tukajšnji mestni komisar H. C. Wenzel in minnea-polski župan Thomas Latimer so se obrnili na zvezno vlado z za-ntevo, da prekliče kontrakt a Ford Motor kompanijo glede elektrike, katero producirá pri Fordovem jezu v St. Paulu. Tretja stranka v tej pogodbi je Northern States Power kom-panija, ki prejema odvišno elektriko od Fordove, oziroma vladne elektrarne po zelo nizki ceni in jo drago prodaja odjemalcem. Elektrarno Je pred več leti zgradila zvezna vlada. S Fordovo družbo je sklenila pogodbo, po kateri dobi slednja vso elektriko. Pogodba tudi določa, da dobi od Forda vso odvišno elektriko Northern States Power kompa-nija. Omenjeni trije funkcionarji farmarsko-delavske stranke zdaj zahtevajo v interesu obeh mest in odjemalcev, da zvezna vlada prekliče, oziroma spremeni to pogodbo s Fordovo družbo v toliko, da mesta St. Paul in Minneapolis z okolico vred prideta do odvišne elektrike in jo prodajata direktno odjemalcem, kar bi pomenilo veliko znižanje cen. Klektrarski trust dela velike profite od te kupčije. Na leto dobi od Fordove elektrarne od 60 do 75 milijonov kilovatnih ur odvišne elektrike. Northern States Power kom pa ni ja dobi to elektriko za eno četrtinko centa, odjemalcem jo pa računa nad 6 centov (6.28c) zu kilovatno uro. Za odvišno elektriko plača Fordu na leto okrog $182,500, od odjemalcev pa dobi zanjo $4,075,000, kar pomeni ogromen profit tudi I K) odbitku distribucijskih stroškov. Omenjeni trije so obenem vložili tudi prošnjo pri zvezni elek-trarski komisiji za posqjilo $15,-000,000 za zgraditev občinskega distribucijskega sistema. "Vsa elektrika, katere ne rabi Ford Motor kompanija za lastne potrebe, naj se takoj vrne ljudstvu za njegovo lastno rabo, ker je cena, katero računa Northern Power kompanija, preoderu-ftka in ker so odjemalci obeh mest in farmarji v okolici upravičeni do nje," pravi peticija. >BOSVITI Farmska stavka v i Calif orni ji v zastoju Stavkarjam aa pridružilo tisoč Filipincev Salinas, Ca!.—Tukajšnjim solatnim stavkarjem, nad katerimi so bizniški elementi dvignili pravi pekel terorizma prve dni stavke, se je pridružilo tudi tisoč filipinskih delavcev, ki režejo solato na polju. Pridružili so se delavcem, ki delajo zaboje, pakirajo solato in jo razvažajo. Zdaj je fronta teh delavcev enotna. Podpira jih tudi državna delavska federacija, ki je energično nastopila pri gover-nerju proti salinskim teroristom, katerih je šerif deputiziral dva tisoč proti stavkarjem. Grožnja federacije, da bo pričela z akcijo za odpoklic governerja, ako ne ustavi nasilja in ne odpokliče državne policije iz stavkovne cone, je toliko pomagala, da je Merriam sklical konferenco obeh skupin za poravnavo spora. Ta konferenca je prišla v zastoj, ker podjetniki ne marajo pristali na jireferenč-no unijsko delavnico, kar je glavna zahteva stavkarjev. Situacija se je aadnje čase toliko izboljšala, da stavkarji zopet lahko piketirajo. Organiziran je bil tudi Citiaans' Welfare Committee, ki zahteva odpravo napadov na stavkarje s plinskimi bombami in plinskimi puškami. Prvega shoda tega odbora se je udeležilo tristo oseb. Odbor zahteva tudi prepoved orožja po mladoletneših, odpravo pi jančevanja med policijo in svobodo govora. Izvoz solate se je vsled stavke znižal na okrog 26%, Stavkarji urgirajo odjemalce pa vseh krajih dežele, naj ne kupujejo "vroče" solate. Zakladniški tajnik popravil 'zmoto1 Rusija ni imela namena zdrobiti angleška valute Sovjetska banka je iste dni poslala milijon šterlingskih funtov svoji bančni zastopnici v New Yorku s naročilom, naj jih proda po tržni ceni in plača neko sovjetsko trgovinsko obveznost v vsoti $6,500,000. To se je slučajno zgodilo isti dan kakor so Anglija, Francija in Amerika objavile svoj valutni dogovor, o katerem Rusija ni vnaprej nič vedela. Tako je ostal ameriški zakladničar angleški "rešitelj" in junak dneva le malo časa. Fašisti napovedali oleniivo v Franciji Pariška policija satira demonstracije Paria. 8. okt.—Upanje, da se bo Francija sedaj, ko je vlada odredila devaluacijo franka, pomirila, je izginilo, ker so fašiati napovedali vojno komunistom, socialistom in drugim radikal« cem. Polkovnik Francois de k Rocque, bivši načelnik razpušče-ne fašistične organizacije Ognja-ni križ in sedaj vodja nove socialne stranke, je pozval svoja Zmaga stavkarjev v Minneapolisa Mlinarski delavci se vrnili na delo po petih tednih boja Minneapolis, Minn. — (FP) — Pettedenska stavka 2000 mlinar-1 skih in žitniških delavcev v tem mestu se je končala s zmago j stavkarjev. V*e mllnarake in1 žitne družbe so pristale n* pri-' znanje unije mlinarskih In ftlt-' niških delavcev ter na pogaja-' nje aa sklenitev kolektivne po-1 godbe. Stavka je bila izredno srdita vse skozi. Situacija je bila najbolj napeta pri Archer-Daniels-Midland kompaniji, ki je oborožila skebe, da so napadali stavkarje in tudi pridobila governerja, da je odredil mobilizacijo milice. Nad stavkarje je ni poslal, ker se je mencU sbal protestov organisiranega delavstva. S stavkarji so bili tudi želesui-čarji, ki so odklonili dovažati in odvažati vagone tej družbi radi orožja v tovarni. Do kapitulacije 50 podjetij je Ali sta naročeni na dnevnik "Proaveto"? PodpIrtjU •vol lieft Washington.—(FP)—Zakladniški tajnik Henry Morgcnthau je priznal, da je zadnje dni ustrelil velikega kozla, ko je svetu naznanil, da je junaško rešil angleške valuto pred "napadom" s strani sovjetske Rusije. Priznal je, da Rusiji ni bilo nič znano, da so med Francijo, Anglijo in Združenimi državami v teku pogajanja za stabilizacijo valute vseh treh držav, kar je prineslo opustitev zlatega standarda v Franciji. Kot znano, je Rusija vrgla na ameriški trg milijon funtov šter-lingov prav isti dan kakor je bil objavljen valutni dogovor prej omenjenih držav. Ker Je Mor-genthau smatral to za sovjetski "napad" na angleški funt šter-Hng, Je hitro kupil to sovjetsko emisijo angleške valute in nato pokazal na svoje—"Junaštvo." Kovjetska banka je "naval" na angleško valuto takoj zanikala in je Morgcnthauvovo potezo označila za antlaovjetako propagando. Morgenthau kot gentleman sedaj obžaluje ta incident In priznava, ds je bil v zmoti, V resnici ni bilo nič drugega kakor navadna trgovinska transakcija. shode in demonstracija. Sinoči je 4000 policajev pa« truljiralo pariške ceate, ko so dobili povelje, da morajo zatreti vsako nasilje. Policija je razpršila 500 levičarjev in »00 fašistov, ki so se spopadli v sektorju Ttocadara. Levičarji so med demonstracijami prepevali In« ternacionalo, fašisti pa Marše« Ijezo. Tu prevladuje bojazen, da bo odredba fašističnega voditelja izzvala nove bitne med levičarji in desničarji. Blumova vlada podpira socialiste In komuniste, a je vseeno prepovedala tako fašistične kakor levičarske demonstracije, zaeno pa je uvedla sod-nijsko postopanje proti socialni stranki, ki je bila ustanovljena (»o razpustitvi fašističnih orga-niaaoij. Desničarsko časopisje silovito napada Rlumovo vlado. Obdol žilo jo je zatiranja svobode govo ra. Francija je razdeljena v dva tabora. Na eni strani je De la Rocque s svojimi fašisti, ki Imajo oporo pri buržuazljl, na drugi strani so pa socialisti, komunisti hi drugi levičarji. Vlada ljudske fronte je že namignila, da ne bo dovolila situacije, ki bi jo lahko pahnila v slično usodo kot madridsko vlado. Zatirala bo protikomunistični in protlao-cialiatični sentiment, da ne bo zavzel nevarnega obsega. V Parizu je bila sinoči oklica na generalna stavka uslužbencev v hotelih, gostilnah in restavracijah, ko so se pogajanja med delavci in delodajalci razbila. večje mlinske družbe—Wash-burn, Crosby in Pillsbury—in pristale na priznanje unije in kolektivno pogajanje. Pred stavko so bile najslabše razmere pri Archer-Daniela-Mid-land kompaniji, kjer so morali delavci opraviti večino dela, težkega dela, ob silni vročini do 180 atopinj. PluČu je bila le 50 do 55 centov na uro. Delavci pravijo, da Je to delo tudi zdravju škodljivo, ker ae večinoma prej ali slej nalezejo neke okupurlj-ske bolezni—.pratnogu prisada. Pri oamih alatninskih tvrdkah so zmagali tudi ilatarski delavci, ki so dobili zvišanje plač za seclem centov in pol na uro ter 40-urni tednik. dustrfje prva potreba za kon-serviranje premogovnih plasti Vprašanje je, kako priti do te stabilizacije. Vrhovno sodišče je z raveljavljetijem Duffeyje-vega zakona zanikalo zvezni vladi pravico do regulacije te industrije ter izvajalo, da jo lahko regulirajo le posamezne države. V praksi se je to izkazalo nepraktično, oziroma nemogoče, kar (»omeni, da je ta važna industrija usojena na kaos in anarhijo. Ako bi federalna vlada prevzela vse premogovne plasti v interesu konservacije ali obrane, tedaj bi pri oddaji rudnikov v najem privatnim družbam lahko stavila pogoje glede obratovanja, to je, da dobe maksimalno količino premoga na površje in ne kolikor bi se jim zljubilo ali izplačalo, argumentirajo izvedenci, To naj bi bil nekakšen kompromis med socializiranjem in kapitalizmom: koz« cela in volk sit. Toda vprašanje je, sakaj naj bi vlada sama ne prevzela in obratovala te industrije v interesu splošnosti, ker celo njeni izvedenci priznavajo, da Je pro-fitni sistem skrahiral v tej industriji. i» t, ■fc. • rt« pognali KVan ^'■»re s N||o " '«naren »ci avgusta je J" štrajk ieks-n rielsvk, ki so "*dn»»m gibanju. ¡ Ka jan ja stalno 'avei in delavke 1 r"ah, tam si ku-! « *pali, oljnem I J" in vse vhode, 'trajali uri skle- Silks kaže delavce WTi „rsdnji i»~1s m t d »e»t «asi Kan FraneUc« in Oakland. < al. Barcelona v objemu nove civilizacije (NsdalJsvsnj« s 1. strasl.) alističnega premierja. Od začetka civilne vojne v Španije Je bila Blumova politika splošne neintervencije razumljiva tudi s socialističnega vidika, toda ko Je postalo jasno, da se Illtler, Mussolinl (n portugalska diktatura ne bodo držali nevtralnosti. marveč so z orožjem odprti» podprli španske fašiste — od tedaj pa je Blumova taktika In taktika vseh tako zvanih demo kratlčnlh drŽav nerazumljivs V najboljšem slučaju Je straho petna. Blumova "neintervencije" faktično pomeni svobodno oboroževanje in podpiranje španskih fašistov po najtemnejših silah mednarodne reakcije in blokiranje bfanlteljev španske demrkratlčne republike. Z daljšega vidika bo tudi svobodo ljubna Francija krvavo plačala za to atrahopetno politiko Blumova vladi- Al| si je mogoče misliti, da al bodo zmerni el* men t i v Frane! JI; pred vs»m Blumova vlada, obdržali zaupanje francoskega delovnega IJud stvs' Znamenja so se ž« poja-j vila. ki kažejo v nasprotno smer In kam se bodo delovne maar 1 obrnile, ke bodo iisrubile zaupa-nje v Blurnovo vlado7 /.nanje ! ljudske psihologije nas uči, ds v naročje reakcionarnim ilema I gogom, ki bodo prišli na dan s •luninn obljubami sakor je Priporočajo SOCtt liziranje premoga Vlada naj ga prevzame v interesu sploinosti Wa*hlngtun. Trije izvedenci zveznega rudniškega biroja su-gestlrajo vladi, naj sociallzira vse premogovne plasti v deželi, obratovanje premogovnikov pa pusti "žilavim Indivldualistom," privatnim družbam, ki danes delajo s tem naravnim zakladom kakor svinja z mehom. Tu korak pri|M>ročaJo v interesu splošnosti, predvsem v Interesu konservacije premoga vsled današnje potratne produkcije, Pri kopanju premoga se danes potreti po izjavi teh izvedencev 1M milijonov ton premoga na leto. Potrata Je v tem, da ga ostane v Jamah od 25 do .10 odstotkov zato, da se družbe Izognejo večjim stroškom. Ta premog Je za večno izgubljen. Za enkrat še ni nevarnosti, ds bi Amerika izčrpala svoje boga te zaloge premoga. Sedanjim produkcijskim metodam |ta mo rajo neobhodno slediti veliko višje cene, po ntneiiju rudniških izvedencev, To bo dežela prej občutila kakor pa (Mimaiijkanje premoga, t Spoved pri generalnem ravnatelju Napiaal Johannr* Len ti i, '■■ "Nič drugega ne |>omaga. kar )N)V(Hlati mu moram," je mrmral Dollinger predite in si tiv-čilo zategoval svojo obrabljeno ovratnico, medtem ko je zavil |hj stopnicah proti ravnateljev! pisarni. "Saj vem, stari je korenina," je nadaljeval svoj tamogovor. "Kazrn tega pM zanj to itak ni važno, «aj je >«• hudo v letih. Prav za prav bi w* moral najprej z Ano |M>govoriti. toda morda bi mr zavrnila . . . Gene-ritni rav natrij Je t>ogat! sinji avto ima in dva del>ela prstana na tolati levici. Moja |>laet no? va miael: "Generalni ravnatelj je po-*ten mot. Takole mu bom rekel: Gospod Aef. stoj! general» m ravnatelj mu moram vendar ravnatelj, z Ano bi ae rad ote-niL Ne pri priči, zdaj imam še premalo plače . . . Rečem vam pa, da je tako poštena, tako odkritosrčna in tako lepa, da vam Je sploh opisati ne morem v Ta-< ko prekrasne ozke obrvi ima in tako visoko vedro čelo, da ae prav nič ne čudim, gospod generalni ravnatelj, da gre včaaih tudi z vami na sprehod. Nič ji ne zamerim. Saj je mlada, ie trideset jih nima, pa bi ae rada navtila življenja . . . Zato torej, gos|K>d generalni ravnatelj, bodite tako prijazni in imejte u-smiljenje z menoj ubogim urad ni kom. pa je nikar več ne vabite a iteboj. Toliko lepih iena posnate, toliko jih bo šlo s vami kolikor boste le hoteli, toda Ana Je — pri moji veri — premlada in prenedoltna . . . Skoda bi je bilo . . . Gospod generalni ravnatelj, Mlaj vidite koliko mi je do nje; čezmerno Jo ljubim, vam je pa samo igračka." Doflinger ae Je prekinil In ae zamialil v tinte čase, ko se je «eznanil t njo. Nasproti tovarnr je stala, kakor da M koga čakala. On ae je ! pa kar na lepem zaletel vanjo, ker se mu je tako groaanako mudilo k prijatelju, da bi ne aa-npidtl r adtjakega prenoaa is o- vanja ... mu reci, Dollinger, le korajto!" "Ena. dve, tri!" — ali bi nemara ne kazalo, da bi počakal ugodnega trenutka, namesto da kar tako plane v soboto in še kakšno neumno zine? . .. "Noter T je zagodel generalni ravnatelj. Dollinger je vstopil in obetal, ko da je pomotoma potrkal na njegova vrata. * "Nu. kaj je pa novega?" je vprašal generalni ravnatelj, medtem ao je brskal po kartoteki. , Zberi ae! si je dejal Dollinger. Zajec, tak zini vendar! Povej mu kako in kaj! "Da," je zdaj izdavil Dollinger, "zastran svoje prijateljice prihajam I Tako zelo jo ljubim, da ne morem več odlašati." Generalni ravnatelj se je široko zasmejal v svojem klub-njaku in prijazno vprašal: "Tak, tako! Bi radi dopust za tenitev, kali?" "Ne, ne!" je zajedjal Dollinger. "Saj se še ne ¿enim!" "Ali je te kaj na poti?M je šepetaje vprašal generalni ravnatelj in oči ao se mu hudomušno zasvetile. "Bog me ne kaznuj! Nič ni, prav nič!" ¡ ^ ravnatelj je pori» reči, torej, goapod generalni1 pere. Tako ljubko in tako pri- srčno se je nasmejala njegovi nerodnosti, da se je še on na emehnil, namesto da bi se opra vičll. Kar prijel jo je pod ro-(o in odšla sta skupaj v mesto. V neki imenitni goatilni sta pila tetko sladko vino — same neumnosti ji je govoril, dokler mu nI prepustila desnice, da jo je lahko obsul s poljubi. Tedaj sta se oba hkratu zresnila, ker sta opazila, da stvar ni tako ne-doltna, ko ae je na prvi pogled sdela. Dollinger se je zalotil sred tega razmišljanjs še zmerom na stopnicah. Zamišljeno je bil srl skozi zaprašena okna na umazano tovarniško dvorišče. Prsva nesramnost, če se mu bo generalni ravnatelj zasmejal v obraz. Morda se pa ne bo Zavaljen je in za druiinsko tiv Uenjt Ima prav mnogo amiala O, pa še kako patriarhalen Je saj podari vsakemu nameščen cu, ki se teni. lepo sinjo pokra finsko sliko. Nerodno bo le. če Ano ljubi, zaksj ljubezen je ne-preračunljiva . . . Nenadoma se je znašel Dol linger pred vrati. "Do tri štej, potlej pa kar hrabro potrkaj." ai je dejal "Potlej, ko boš notri, pa mu kar povej kakaiui je stvar. Sai.ate vendar mot globokega rasume- ------S —T«ter«Ui Pictur«. Generator ob jeza Wheeler v severnem delu Alabame, ki producirá 45,000 konjskih sil in ca rira eden delavec. bom ie dal, da,-se vlačite z mojo ženo! Zakonolom, da veste! Pri priči izginite! Lopov!" "Oprostite, da sem vaa motil, gospod generalni ravnatelj," je zamrmral Dollinger in ae ves zmeden opotekel po stopnicah. HUMOR nil kartoteko vstran, se naslonil na oba komolca, da bi razumel tudi lahen šepet svojega uradnika. Toda Dollinger je samo vrtel gumbe na avojem suknjiču in ni črhnil ničesar. "Torej predjemščino? je poizvedoval generalni ravnatelj a prekanjenim nasmeškom. "Nič predjemAčine ne potrebujem!" je hlipnil Dollinger. "Ano puatite pri miru P je plaho dostavil., Slutil, da ae mora zdeti generalnemu ravnatelju ko kakšen bedak, ¿e j»u ne bo pri priči vaega pofeaaj}. Zato je brt zgo-stolel: "Gospod generalni ravnatelj, Ana je tudi namreč vaša — pri-ateljica! Toda za vas je ena zmed mnogih. Zame, gospod generalni ravnatelj" — in solze so mu stopile v oči — "'zame je vae, verjenjjte mi — vae. . "Dollinger, jaz nimam nobene prijateljice!" je strogo dejal ravnatelj. "Pač, ono plavolasko s sinjimi velikimi očmi — pač, saj vem, da jo imate!" "Nimam, sem rekel!'' Dollingevju je zalila kri o-braz. Ta zavaljeni debeluhar se seveda norčuje iz njega. Kakopak, saj je samo ubogi pisar-ček, ki lahko s njim pometa! Se po glavi bi mu hodil Motite ae, goapod generalni ravnatelj! , Včeraj ste aedeli vendar z Ano v kavarni pri Zlati krogli, o petih . Generalni ravnatelj je potegnil kartoteko apet predse. Njegove roke so krčevito objele lepo leseno škatlo in zdelo ae je, da jo bo zdaj zdaj zdrobil . . . "Prav," je zdajci dejal in si hudobno ogledoval svojega u-radnika. "Prav, prijateljico imam. Nu — in . . . ?" Dollinger je tivčno prešteval a voje prste na rokah in ni vedel kaj bi del. Obraz generalnega ravnatelja se je po malem spet zjasnil. | Ali jo zelo ljubite?" je dobrodušno vprašal. Dollinger je večkrat zapored prikimal. "Ali tudi ona vas ljubi?" Dollinger je znova prepričevalno prikimal. "Ali jo te dolgo poznate?" "Leto dqi!" Generalni ravnatelj se Je u-dobno naslonil. Njegov obraz je sijal od razumevanja. "Ali ste jo ie poljubili?" je smeje se vprašal. "O, le premnogokrat," se je namuznil Dollinger. "In tudi ono...?' "Tudi," je zamrmral Dollinger. "Mislim namreč" — ves obupan je pogledal akozi okno — "božal sem Jo, no — in aaj veste . . . "Torej ae resnično ljubita?" ae je nasmehnil generalni ravnatelj in vatel. "Da. resnično!" se je v gd-govor naftmehnil Dollinger. "Re» nič no." je ponovil šef počasi. Potlej je zagrabil zdajci Dollingerja za rame in ga vea žarii>el v obraz nahrulil: "Iv, ktatež! Izgubite ae. pri priči M izgubite Jas vam Iz Mehike — Koliko je star vaš sinko? — Letos spomladPhiu je bilo pet revolucij. ...,¿j ' .;___| Eno ali drugo — Kdor hoče trajno živeti na kmetih, mora imeti smisel za naravo. — Ali pa mora imeti tam vilo in avto. • Ni ga razumel S to vražjo čebulo ima človek res hude preglavice. Vedno, kadar jo režem, mi zalivajo solze oči. — Pa jo reži pod vodo. — Kako naj pa toliko časa vzdržim pod vodo? * Anekdota Francoska družba za brezžično telegrafijo in telefonijo je imela zadnje dni letni občni zbor v dvorani Društva za raziskovanje francoski kolonij. Predsednik je v svojem govoru počastil sjgimin znanstvenika Brenlisa, "ki je storil neprimerno več za rddio kakor Marconi in zasluži spomenik na grobu. Francija počaati spomin velikega Francoza." Govornik je prejel prihodnji dan ekspresno pismo: "Včeraj sem poslušal v radiu vaš čustven govor in sem vam zelo hvaležen. A nisem radi smrti izostal s seje, temveč samo vsled hripe, radi katere že ves teden idim doma. Vaš Brenlis." * Škotska skopoat Skotje so po vsem svetu znani kot največji skopuhi. Neki Londončan je prišel na Škotsko in takoj prvi dan se mu je izgubil njegov dragocen pes. Stopil je v upravo ondotnega lokalne ga časopisa in naročil oglas, da izplača onemu, ki mu pripelje psa, nagrado 10 funtov. Ko je inserat izšel, se je Anglež podal v upravo, da bi poizvedel o uspehu. "Govoril bi rad z gospodom ravnateljem." "Ga ni doma," so mu odgovorili. "Potem pa<4 pod-ravnateljem." "Ga ni doma." "Tako? Kaj pa kateri izmed u-rednikov, ali tajnik, ali kdorkoli?" "Nobenega ni doma." "Za božjo voljo," se je začudil An- *Jež, kako pa je to mogoče, da pokiica, brez tene, brez ot ni nobenega tukaj, kje pa so vsi?" — 'Vašega psa iščejo po mestu," mu je pojasnil vajenec. * Pravi vzrok — Ali si bil letos na počitnicah? — Ne, nisem mogel iti glede na svoje trgovske posle. — Kaj si imel toliko dela? — Ne, tako malo. Na policiji Policijski uradnik zapisu ji sebne podatke aretiranega b ča in vpraša ga: — Kakšne vere ste? Aretiranec: Gospod kom prihranite si pisanje in nap kar enkrat l velikimi črk "brez". Sem namreč brez ko sije, brez stalnega bivališča, zlasti pa brez denarja. Kaj b rej toliko pisarili! RADA BI IZVEDELA za mojo prijateljico Frai Uršič. Imam razne zelo v stvari ji sporočiti in pove« Gotovo se še spominjaš sva se vozile skupaj do Yorka. Mary Selak, Box Hibbing, Minn. (Adv »»»»»»——«.i NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEK Po sklepu 10. redne konvencije se lahko naroči na list Prosveta ii prliteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov iz ene družine k eni narač nini. List Proaveta stane za vse enako, za člane ali nečlsne $6.00 eno letno naročnino. Ker pa člani 2e plačajo pri asesmentu $1.20 xi tednik, se jim to priiteje k naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči, A Je list predrag za člane S.N.PJ. List Prosveta je vala lastnina h gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vsak dan. Ceu listu Prosveta ja: Za Zdrui. država in Kanado.$6.00 1 tednik in..............4.80 2 tednika In.............S.S0 S tadnlke In.............2.40 4 tednike In............. 1.20 5 tednikov in............ nič Za Evropo Je..............$9 00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja all Mowj Order v pismu in si naročite Prosveto, list. ki Je vaša lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člai SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahheval asm svoj h» tednik, bode moral tisti član iz dotlčne družine, ki je tako «kupni naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu h»ti in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako tega ne store tedaj mora upraVnkttvo znižati datum za to vsoto naročniku. Za Cicero in Chicago Je....$7.1 1 tednik in..............M tednika in.............5.1 tednike In../..........» tednike in.............2 71 tednikov in............ PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., CMcage. III. Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $....... 1) Ime....................................Cl. draitva H ... Naslov ..................................................... Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih '•»"i moje družine: 2 ).........................................čl. drušlvs «t..... S).........................................Čl. društva it...... ...........................................Čl. drušlvs it...... .........................................Čl. drušlvs št...... Mesto .............................Država .................. Nov naročnik..................Star naročnik.................. jjfffr»»»» ******* TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA Ivan l.anto. upravitelj Na tional 1 miperatnr* Inc.. /*dru>-ne organiaacije. ' v tiskarsko obrt s Tiska vabil« za vcsclice in shode, vizitmce knjigo, koledarje, letake itd. v sk»vrn*k«'1 jlovaskem, češkem, nemškem, angleškem j. VODSTVO TISKARNE apkijim M ' S.N.IU., DA TISKOVINE JA«H --V HVOJI TMKABMI-- Vsa pojasnila dsje vodavo tifksrr Cene zmerne, unijako delo pr" pišita po Informacije ns na» k» S.N.P.J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALE Telefon Rnck*ell I*'4 CHICAGO. ILL. iswa* P0^*"" Tam m dobe na šelje vis s*