POGOVORI
O
PORABSKEM
RADIU
str. 4
POVEJ
PA
POZDRAVI
str. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 29. julija 1999 Leto IX, št. 15
Slovenski mrk na Madžarskem?
Sončni mrk
Vej pa že ednok doj mrkni! -pravimo, če nekomi škemo povedati, naj že enkrat ide spat. Gda sonce na nebi sredi dneva doj mrkne, te je -sončni mrk.
GdaPorabskim Slovencem na Zemlji doj mrkne njin slovenski materni jezik (Vej pa že enkrat doj mrknite! ), tebo(de)-slovenski mrk.
»Sveti Bog! Vej pa vendrak don ne dopüstiš, ka oslepnem! Kaj pa bo z menov, če več nikdar ne bom vido dekline pa pipin dim!... ” Tak se je leta 1844 tožo v eni svoji pesmi madžarski pesnik Sándor Petőfi. To pa zato, ka je l. 1842, gda je biu na Vogrskom sončni mrk, skor oslepno. Zaman so ma gučali, naj ne gleda v zakrito sonce. Z levo oko je prej več nikdar nej čisto dobra vido. Petrovič, Petrovič, najvekši madžarski pesnik”, Zakoj si nej malo bolje pazo na svoje - srce?... Porabski Petroviči, se ne bojite, ka nikdar ne (bode) te več videli slovenski deklin in očeta dom?
Dobro bi bilo, če bi se 11. avgusta tö niškenej špilo s tem, ka če sé nam na (v)retini škoda naredi, tisto sé ne dá ozdraviti. (Slovenski) stariške, pazite na svoje (slovenske) mlajše! Ne probajte s sajami namazanimi glažonjami, s črnim filmom,
s CD-nom! Navadne sončne očale tö nika ne veljajo! Küpite si prave, štere so narejene za té namen!...
Nej trbej za istino vzeti takše norije, ka mo prej tak tö leko gledali v Črno sonce, ka si eno oko zakrijemo. Tak nam prej don eno oko ostane, Vogrski rosag pa (bo)de se zvau „Jumurdžakija” (Porabje pa Slovenecija) po Törki Jumurdžaki, ki je biu samo na eno oko (s)lep. Sončni mrk na Madžarskem, v blüzi 70 kilometrov šurkom štrafi od Monoštra, Sombotela, Siófoka do Szegeda, (bo)de se vido približno 2 - 2, 5 minuti. Brečlave rece do začnile hapnivati pa iskati gesti in Vodo, kak imajo šego, gda se
večeri. Gda sploj kmica grata, te si glave pod peruti dejejo, kak vsakši večer. Sveklini pa kmici bolje vörjejo, kak svoji biološki vöri. Trdi künji imajo več pameti, uni bole dajo veljati svojomi bioritmi kak dveminutni sveklini-kmici, kak nikši kmični teoriji... Seksualno življenje živali se prej ne spremeni... Eške sreča, ka bi dve minuti ešče za flajsne zavce malo bilo, pa se uni, jelibar, pošteno majo, gda se cuj spravijo... Eni Vogrski (slovenski) železničarji pa ranč v tisti zmesani kmici škejo strajbati. Potoki pa pravijo: ne mrdajte! (Slovenski) ljudje, gda je sončni mrk, vsikdar gor gledajo, nikdar nej doj.
Narodi v Mezopotamiji, törski narodi, Madžari in drugi so sonce imeli za moški stvor. Nistarna indoevropska ljudska pa so mislila, ka je sonce žensko bitje. V francoskem jeziki je moškega (le soleil), v nemškem ženskega (die Sonne), v slovenskem (sonce) srednjega spo-la. V porabskom guči (lepo sunce-lepa sunca) pa je leko moški ali ženska (biseksualec - bi, če bi mogo). Sonce pa je toplo tö (topli bratec, homoseksualec)... Vüpajmo se, ka se tisti dve minuti kakši vekši seksualni škandalov (kurvarij) zato nede godilo.
Kinejzarje so pred štiri jezaro leti tak mislili, ka je sončni mrk zato, ka te pride
šarkün (žmaj), šteri ške pojesti sonce. En kitajski cesar je dau glavo doj sečiti dvema zvezdaroma, šteriva sta ma nej naprej povedala, ka vodnek bo(de) noč. Goslarje so mogli škem bole ružiti pa rogatati, soldaki pa proti nebi streljati, naj se črni stvor spuca, od kec je prišo. Kak so bili té vojaki gizdavi, ka so prej vsakšo pot kak batrivni bili in gviniti (kak srbski vojaki proti Natovim soldakom).
Bliža se nam, prej nej samo po Nostradamusi (Nastradam’ vsi? ), konec sveta. Od apostola Janeza vemo, ka se je iz morja pokazalo veliko znamenje na nebi. Ženska, koli nje Sonce, pod njenimi nogami Mesec in na njeni glavi venec iz dvanajsti zvezd. Bila je noseča in je kričala od porodni bolečin... Drugo znamenje se je tö pokazalo na nebi. Biu je Veliki ognjenordeči šarkanj, šteri je imeu sedem glav in deset oré in na svoji glavaj sedem kron... In šarkün je stopo pred žensko, ka bi požro njeno dete... In narodila je moško dete, štero naj bi paslo vse narode z železno palico. In vzeto je bilo njeno dete k Bogi in njegovomi tronuši...
Sončna mrka don nede mogla pojesti sončni mrk?
Francek Mukič
2
Prva paut v Slovenijo
Slovensko drüštvo v Budimpešti že več lejt drži prijatelstvo z Drüštvom penzionistov iz Murske Sobote. Njini likovniki (képzőművészek) so pri nas meli kejpe notri pokazane. Lani je pevski zbor gostovao pri nas, letos, gda smo svetili den slovenske kulture, pa je nastopo v programi moški kvartet. Cejlomi sodelovanji je pa voditeo bio gospod Jože Vild, predsednik soboškega drüštva.
Slovenci iz Porabja, steri živejo v Budimpešti pa odijo v našo drüštvo, premalo poznajo Slovenijo. Na filmi, na kejpi ali iz knjig so vidli Slovenijo. Soboški prijateli so nam Večkrat prajli, zakoj enkrat ne pridemo. Mi bi radi šli, samo več takšnoga je bilau, zavolo česa smo nej mogli. Zdaj juniuša je prišlo
do toga, ka smo šli v Slovenijo in smo si poglednili cejlo Prekmurje.
26. juniuša smo se napautili s posebnim avtobusom iz Pešte prauti Murski Soboti. Tam so nas že čakali naši gostiteli, Vodstvo drüštva penzionistov z gospaudom Vildom. Najprvin smo šli v študentski dom, dej smo spali. Odtec nas je paut pelala v klub penzionistov. Tü so nas čakali stari znanci in nas pozdravo. Pozdravo nas je g. Vild, predsednik, g. Geza Bačič, svetovalec slovenske vlade. Tü je biu Miki Roš, g. Francek Štefanec, Esterka, Breda in drugi znanci. Vsi smo se veselili, naz-
dravili s šampanjcem in kauštali pravo radensko -petajnsko vodau.
Potem smo si ogledali Soboto. Prejk po parki smo šli v grad, ogledačo smo si spomenike (emlékmű), tržnico, obiskali smo katoliško cerkev sv. Nikolaja. Tü smo poslüšali kratek orgelski koncert. Na orgle je igro dirigent soboškoga upokojenskoga zbora Slavko Osterc. Sploj lejpo doživetje je bilau. Cirkev nam je notri pokazo župnik. Obečo nam je, da kleti pride v Budimpeštö slovensko mešo slüžit, če ga pozovemo.
Potem smo se z avtobusom pelali po Soboti, si pogledne fabriko Mura, gde več gezero lüdi dela. Prauti večera smo se napautili v Radence. Starejši naši lüdje so znali, da so od tec vozili pe-
tanjsko vodau v naše vesi pa krakedli. Tau šče pred drügo bojno bilau, skauz smo šli hotela Radin, tam smo sprobali radensko vodau. Šetali smo se v lepem parki. V tau cajti so bili v Soboti "Soboški dnevi". Mi smo po večerji tö ta šli. Te večer je biu koncert afro-kubanske muzike pa popejvanje
Na drügi den, v nedelo, 27. juniuša smo se najprvin pelali prauti Ravenskega in Prlekije. Stanili smo v Črenšovcaj pa se šče enkrat zavadi g. Vaupotiči, predstavniki Merkatorja za pomauč v Budimpešti. Med pautjo nam je g. Vild vse znamenitosti povedo od vasnicaj,
od krajev, gde smo se skauz pelali. Tak smo zvedli, zakaj je Jeruzalem dobiu tau menje. Sploj lejpa pokrajina so Slovenske gorice. Naši lüdje
so se čüdivali. Te smo šče zablaudiU v eno gostilno, vinoteko. Tam smo pa nisterni rejsan dobra volo dobiu, ka je za istino teklo vino. Pa smo že malo spejvali če rejsan je do etigamau skor nišče nej vedo slovenske naute. Nisterni so že prajli, naj organiziramo eden pevski zbor v drüštvi v Budimpešti.
Prejk Ljutomera smo se pelali v Krog, tam pri Müri je bio piknik v Ribiškem domi. Müra je bila völka, malo rjava pa zatok smo se z brodom prejk pelali na drügi brejg pa tadale spejvali. Tak ka že pau zboranašoga je nastalo. Gda smo vnoči prišli v Budimpešto, te smo že meli cejli zbor, dvajset lüdi zapisano, steri so se zglasili spejvat. Rejsan bi dobra bilau, če bi se tau realiziralo. Vrnimo se malo nazaj v Slovenijo. Smo šče tam na pikniki. Tü so nas čakali voditeli soboškega drüštva pod vodstvom Estere. G. Vild pa Breda sta pa tak vedno z nami bila. Zavleklo se je vsigdar tam, gde je bilau piti ali jesti. Tak ka v Korovcaj smo že eno vöro zamüdili. Tü g. slikar Ernest Bransberger ma galerijo. Gospaud je že mislo, da ne pridemo. No, tau pa ne bomo delali s starim znancom! Tü nas je Čako g. Bačič pa Jože Hirnök, predsednik Zveze
Slovencev. Pa smo sedli v gümli pri stauli, fajn domače pogače jedli in pili domanjo vino z grauzdje na ruš. Tü nas je pozdravo župan občine Cankova Viktor Voršič. Lejpe rejči smo čüli od njega. Rejsan je tak bilau,
da smo mi Porabski Slovenci odrezani bili od matičnega naroda. Nej smo smeli šče tam ta gledati. Dobro, ka se je tau vse spremenilo pa so šče tisti prišli v Slovenijo, steri so nikdar nej bili. In so začnili gunčati slovensko, sterim je materna rejč že slabo tekla.
Bili smo v Cankovi v rojst-
nem kraji Avgusta Pavla. Ves pa občino nam je notri pokazo župan. Na konci smo v gostilni Ajda meli obed. No tau je že prišlo po štrtoj vöri. Ajda je dina. Takšno župo smo že dugo nej jedli. Župa z dinsko kašo pa z grbanji. Pa tau notri v kraugli gobi, v peči pečeni. Tau je takšen krü bio. Takšne posebnosti! Mi smo pa dino že pozabili. Prven so pa naši predniki z dinske pa kukarčne mele živeli.
Lejpa dva dneva smo meli v Sloveniji. Mislim, da največ našim baude tau nepozableno. Lejpa pokrajina, čistauča vseposedik, veliko rauž. Naš nisterni je pravo, da je Slovenija püngrad.
V imeni vodstva Slovenskoga drüštva v Budimpešti se najlepše zavalimo gostiteljem, Drüštvi penzionistov v Murski Soboti, predsednik g. Vildi, g. Bačiči, ka so nam omogočili, pomagali, da je prišlo do te naše pauti v Slovenijo.
Irena Pavlič
Čezmejno sodelovanje in človeški viri
V okviru programa Phare-čezmejnega sodelovanja so se 16. julija v Monoštru srečali strokovnjaki, ki delajo na področju izobraževanja in usposabljanja v Tri-D regiji.
Za posvetovanje je bilo veliko zanimanja, udeležilo se ga je približno 50 strokovnjakov iz Prekmurja in Prlekije, županij Vas in Zala ter iz avstrijske Štajerske in Gradiščanske.
Uvodni referat mag. Damjana Kavaša iz Inštituta za ekonomske raziskave v Ljubljani se je ukvarjal s težavami na področju izobraževanja in usposabljanja v omenjeni regiji. Njegove ugotovitve več ali manj veljajo za celotno regijo. Kot je ugotavljal, je prebivalstvo v obmejnih območjih manj izobraženo kot je državno povprečje, primanjkujejo ustrezni programi srednjega izobraževanja oz. le-ti niso zmeraj prilagojeni lokalnim potrebam gospodarstva. Enotno velja za regijo, da nima visokošolskih organizacij oz. da primanjkujejo ustrezni programi dodatnega usposabljanja.
Kot je postalo razvidno iz dopolnitev po uvodnem referatu, je položaj izobraževanja in usposabljanja v treh obmejnih regijah zelo različen. Najbolj utečene in razvite programe pri dodatnem usposabljanju odraslih imajo avstrijske regije, le da prav z njimi imata dve drugi regiji (Slovenija in Madžarska) najmanj stikov oz. konkretnega sodelovanja.
Srečanja, kot je bilo monoštrsko pa vsekakor služijo temu, da se izmenjajo izkušnje, da se strokovnjaki tudi osebno spoznajo, kajti sodelovanje med regijami je v veliki meri odvisno od posameznikov. Na tej osnovi naj bi potem prišlo do bi- in bilateralnih izobraževalnih programov kot možnega izhoda.
-MS-
Porabje, 29. julija 1999
3
Što ske biti dober, je že dober
Gostoljubje
Gostoljubje je to, če svoje goste (vendéget) ljubimo. Če smo takši, te smo gostoljubni.
Legenda tak pravi, ka gda so inda sveta prišli na Gorenji Senik Ciganji in so se steli doj spakivati, so je Seničarje z vilami zagnali. Zato prej od tistega cajta dalje nega v vesi enega Cigana nej. (Ojjaaajjjj! ) Pa za tega voljo se poštija (cesta) od Ciferske krčme proti Martinji zové Ciganjska gasa. (Te je to zdaj nej ciganjija? )
Kak koli, Gorenjeseničarje so do Romov, kak jim gnesden pravimo, nej bili najbolje gostoljubni.
* * *
Tak sem na pamet vzeu, ka mi v Porabji in na Vogrskom dostakrat tak ponižamo kaj gosti (vendég), ka ga pitamo, če nede djo ali piu kaj, če nede delo to ali tisto.,, Ne boš piu eno kavo? ”,,, Nejsi lačen? ”, Nej si žeden? Istina pa je, ka dostakrat spitavamo to, nej samo enkrat, če rejsan se ništarni fejst branijo, ka nedo. Ednok mi je nekak pripovedo, ka so prej njega nin tö vprašali, če je nej lačen. Je odgovoriu, ka nej. Mislo je, ka (bo)do ga ešče tak parkrat pitali in te pove, ka bi rad nekaj pojo. Oni so ga pa več nikanej spitavali, ta fajni pojep pa je prej mogo klince kovati od gladi.
Nej dugo sem v Rogašovci v Sloveniji odo pri eni držini zavoljo tega, ka sem delo reportažo. Starejši gospod, pri šteromi sem biu, se je najprva mujvat üšo, ka mi prej s tem da vekšo poštenje. Tačas ka sem svoj magnetofon in mikrofon
montiro, se je na stoli prikazo liter vina (v pinteki! ) in dve posanci. Zaman sem se trgo, ka hvala lepa, jaz ne bom piu. Nika nej baja, prej samo naj tam bo na mizi...
Gda sva z gospodom končala z reportažo in sva se malo samo tak pogovarjalo, je prišla sneja in je dala pred me taler s šunko, špekom, salamami itd. Zaman sem se hrano, ka sem nej lačen, ka sem pred eno vöro emo obed, in ka me mati doma na Gorenjom Seniki tö čaka... Gospa je včasik našla za gosta temo tö, ka je prej una tö v tisto gimnazijo hodila v Murski Soboti, kak,, naša ” Valerija Perger. Lepi čas sva tutnivala. Gda sem se začno pokivati, mi je za na pot brž zosükala v salveto pou domačega krüha...
Te je prišo domo, ka je mleko noso, hišni vert, mož od gospe. Ej, eno prej don morem vküper spiti, prva kak te šli... Zaman sem se abo, ka mi granico zaprejo. Vej pa ešče pridete, ka je vöra ešče samo pou osem. Predebatirala sva narodnostno politiko, kak dugo mo porabski Slovenci ešče obstajali na tem sveti, sva se zgučala za eno reportažo za drugič o njihovem cerkvenem koruši, šteroga kak orgonist un vodi, kak (bo)va drugo pot, gda se srečam, igrala s fudami in tak dalje... Jezoš Marija! Že je toliko vöra?! Nej baja, če zamüdite mejo, te pridite nazaj! Vej tü imamo ešče mesto za enega človeka... Od prijetnega srečanja sem s svojo butasto glavo pozabo, ka sem nej v Martinji, liki v Rogašovcaj, in prej ešče mam toliko časa.
ka skočim na bencinsko črpalko... Gda sem prišo na granico, več nikoga nej bilo tam. Dve minuti je minila devet vöra... Gda sem se iz Martinja (2 kilometra do G. Senika) prek Hodoša peljo (nemarkejp krožo, kak müja v glaži) proti G. Seniki, sem emo zavolé časa za premišlavati. Po glavi mi je brnela pesem,, Oh, kako je duga, duga, duga pot... ” Tisto pot sem na svoji koži čüto, kakša norija je bila, ka tak dugo nej bilo mejnega prehoda Martinje - G. Senik. Po drugi strani pa sem se trošto, ka če bi sto, bi mirno leko üšo nazaj v gostoljubne Rogašovce tö...
Pred kratkim je ena manjšinska samouprava (kisebbségi önkormanyzat) dobila za dar(ilo) od svoje lokalne samouprave eno sliko za na stano. Za par dni je prišla pogodba (szerződés), v šteri je pisalo, ka naj predsednik od narodnostne samouprave podpiše, ka je prevzeu kep in ka je darilo leko pri manjšinski samoupravi, depa po pravici (lastništvo) je od lokalne samouprave.
Lokalno gostoljubje. Gosto lubje (gosta drevina skorja, kusta koža)?
Ali je pri nas tak, kak gda en moški pozové svojega pajdaša na pijačo pa gda spijeta, pravi pozvanemi prijatelji, naj plača. Jaz?!? Vej si mepa ti pozvo!? To je rejsan tak, depa pri nas je takša šega, ka pozvani (gost) plača...
Francek Mukič
Križ sožitja
4. julij, lepa sončna, vroča nedela na Trdkovi. Množica lüdi se je zbralo, da bi bili navzoči pri blagoslovil velikega križa, šteri je postavljen blüzi tromejnika na Trdkovi.
Svečanost se je začela s programom mešanega pevskega zbora iz Rogašovec. Povabljeni gostje in duhovniki so se zbrali okoli oltara. Zastave trej dežel je deca nesla, da bi ji župani potegnili na vrejek. Slovensko himno so zapeli, avstrijsko in madžarsko zaigrali. Predstavnik evangeličanske cerkvi je imel govor in blagoslovil za njim pa še predstavnik
binkoštne cerkve. Slavnostna govornika sta bila g. Demšar pa g. Gerenčer. Prišli so tudi g. pomožni škof Jožef Smej, rejsan ka so malo zamüdili, ker so zvonove blagoslovili na ednom drügom mesti. Pri blagoslovil pa sveti meši sta martinski mešani zbor in moški kvartet sodelovali. Gda se je začela blagoslovitev tega veli-
kega križa, so lepo zapeli Kraljevo znamenje križ stoji.
Začela se je sveta meša v štiri jezikaj, slovenskom, nemškom, madžarskom in latinskom. Berilo v madžarščini je što naš novomašnik g. Ferenc Merkli iz Sakalovec, evangelij v madžarščini pa monoštrski dekan g. Zoltán Németh. G. dekan Poredoš so povedali: "... da bi nas sveti križ, živlenja luč peljal v tretje tisočletje. Križ naj bi biu simbol sožitja (együttélés) nej samo tej trej dežel, nego celi svet naj bi se razumeu med seboj v miri. "
Na konci svete meše smo dobiu škofov ter novomešnikov blagoslov. Po meši so trdkovske ženske telko peciva ponüjali da je vendrik vsaka gospodinja spekla košarico peciva.
Odprta meja, velik betonski križ, stisk roke. Što bi si vüpo misliti na kaj takega pred dobrimi dvajsetimi letami? Ki ste nej mogli priti ali ste nej znau za blagoslovitev križa, ne njajte vö, da bi ga nej obiskali. Poglednite ta Veliki križ pri Tromejniki. Škoda, da so se naše babice in dedeki vsej tej lepi dogodkov nej včakali.
Lepo je bilo, ranč nam vroče sonce nej škodilo, štero je rejsan fejs peldo. Mislim, da smo se v srci in v düši bogatejši vrnili v naše domove.
Vera Gašpar
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi torek ob 13. 25 na 1 • programu madžarske televizije.
Naslednja oddaja bo v torek, 3. avgusta 1999. Ponovitev v sredo, 4. avgusta, ob 17. 00, na 2. programu.
Porabje, 29. julija 1999
4
OD
SLOVENIJE...
Novi minister Predsednik vlade Janez Drnovšek je državnemu zboru za novega ministra za šolstvo in šport predlagal Pavleta Zgago, dosedanjega državnega sekretarja za visoko šolstvo. Zgaga bo na mestu ministra za šolstvo zamenjal Slavka Gabra, ki je s funkcije odstopil.
Zaprte ceste Sindikat avtoprevoznikov Slovenije je nezadovoljen z načinom reševanja njihove problematike in z izpolnitvijo sporazuma med vlado in sindikatom, zato bo 6. septembra organiziral protest v obliki zapore tovornega cestnega prometa v Sloveniji. Sindikat avtoprevoznikov je izrazil tudi ogorčenje nad izjavo ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška, ki je dejal, da je avtoprevoznikov v Sloveniji preveč.
Kakovost
Slovenija se je v poročilu Združenih narodov o človekovem razvoju uvrstila na 33. mesto. Država z najvišjo kakovostjo življenja je že šesto leto zapored Kanada. Poročilo je zajelo 174 držav, med prvih deset pa so se uvrstile še Norveška,
 ZDA, Japonska, Belgija, Švedska, Avstralija, Nizozemska, Islandija in Velika Britanija, medtem ko je zadnjih 22 mest pripadlo afriškimi državam.
Razprodaje Večina slovenskih trgovin ter veleblagovnic je svojim kupcem poletno paleto tekstilnih izdelkov ponudila po znižanih cenah, z razprodajami pa nadaljujejo tudi prodajalne z obutvijo. Znižanja se v povprečju gibljejo od 20 do 40 odstotkov.
Na pobudo veleposlanice R Slovenije v Budimpešti, Ide Močivnik, so se 16. julija v Monoštru v Slovenskem kulturno-informacijskem centru sestali vse tisti, ki si prizadevajo za porabski slovenski radio. Ob predstavnikih obeh manjšinskih organizacij - Zvezi Slovencev in Državni slovenski samoupravi - so se pogovora udeležili tudi predstavniki Urada za manjšine, Veleposlaništva v Budimpešti, Generalnega konzulata v Monoštru ter RTV Slovenija.
Ideja o porabskem slovenskem radiu se je rodila pred kakšnimi tremi leti na seji madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije, pobudnik je bila Zveza Slovencev na Madžarskem. Naši bralci se še gotovo spomnijo navdušenja vseh nas, ko smo februarja 1. 1997 poročali o sestanku, na katerem so nam odgovorni ljudje, kot je predsednik Sveta radia in televizije (ORTT) obljubljali, da bomo za božič gotovo poslušali Porabski slovenski radio.
POGOVORI O PORABSKEM RADIU
Takrat smo to tudi verjeli. Toda od takrat sta mimo dva božiča in radia še zmeraj ni. Kje se je zataknilo? Pri razpisu lokalnih frekvenc, ki ga ORTT obljublja kar naprej. Po temeljitem preučevanju Zakona o pravicah narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem se je po-
kazalo, da obstaja vmesna rešitev. Ta namreč zagotavlja manjšinskim samoupravam od 4 do 8 ur lastnega programa tedensko. In to brez razpisa frekvence.
Zato se je Javna družba, ki sta jo ustanovili Državna samouprava in Slovenska samouprava Monošter-Slo-
venska ves, letos spomladi obrnila na Svet RTV-ja, naj ji zagotovi to zadnjo možnost. Pozitivni odgovor je pred kratkim (po nekajmesečni zamudi in po posredovanju veleposlaništva) prispel k Državni samoupravi.
Za uspeh tudi te t. i. začasne variante pa morajo pris-
tojni narediti še veliko korakov. Kot prvo morajo odposlati prošnjo ter izpolnjen vprašalnik (logotip, avizo, programska shema, itd. ) ORTT-ju, ki mora po sprejetju prošnje v šestdesetih dnevih sklicati svojo sejo in odločati o njej.
Drugo najvažnejše vpra-
šanje je finančna konstrukcija pri opremljanju radia. Načrte za opremo so sodelavci RTV centra v Mariboru že pripravili. Pri financiranju opreme pride v poštev natečaj Zveze Slovencev, ki ga je vložila pri Phare Čredo programu in vse kaže, da bo odobren. Svoj delež želi prispevati tudi Državna slovenska samouprava kot solastnik radia, kot je to na pogovoru potrdil njen predsednik, Martin Ropoš. Ustanovitelji računajo tudi na pomoč Slovenije (Urad za manjšine) in Madžarske (Javni sklad za manjšine, Ministrstvo za kulturo). Določene oblike pomoči je obljubil tudi gospod Janez Čadež, generalni direktor RTV Slovenija. Gre predvsem za tehnično pomoč pri opremljanju studia, za izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, za zbiranje glasbenega in drugega arhivskega gradiva. Po njegovem mnenju, če bi se ORTT odločil kar hitro in izdal dovoljenje za oddajanje recimo konec avgusta, na začetku septembra, bi realno gledano lahko začel radio delovati šele spomladi naslednjega leta. Če bi to uspelo recimo za 8. februar, slovenski kulturni praznik, bi gotovo bili vsi zadovoljni.
Marijana Sukič
Udeleženci pogovora o porabskem radiu (z leve proti desni): gospa Cvetka Žirovnik-vodja mariborskega RTV centra, Janez Čadež-gen. dir. RTV Slovenija, Dr. Zlatko Muršec-gen. konzul v Monoštru, gospa Ida Močivnik-veleposlanica RS na Madžarskem, gospa Ksenija Skrilec-druga sek. veleposlaništva v Budimpešti
Nindrik-indrik v Škocjani
Porabska gledališka skupina Nindrik-indrik se je 16. juliuša na dugo paut napautila. Zatok pa nej čüda, če si je nisterni igralec deset sendvičov dau spakivati, ka je cejli den žmauno potrüpo. Vej bi mi tü tak bili, če bi se pauleg pobontanoga avtona že zazrankoma rano vözmantrali. Eške dobro, ka se je naš kombi, s sterim smo se šest vör vozili do morja, nej nauri napravo. V Kopri smo se pa vujznili, v oblačnom vrejmeni smo samo gledali tisto velko, sivo "mlako". Namesto kaupanja smo si poglednili Varaš. Za vodiča smo meli svojga režisera, steri nam je probo čedno (pametno) pripovejdati. Popodneva smo se s predstavniki Turističnoga drüštva Škocjan pa Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti Sežana dobili v škocjani. Gledališka skupina je pozvana bila na škocjanski festival. Tomi smo se trno veselili, ka smo tak daleč pa na takšnoj irašnjoj prireditvi leko špilali svojo igro v porabskoj rejči. Naj vekšo volo mamo, so nam gostitelji pred nastopom pokazali Škocjansko jamo (barlang).
Skur dvej vöre smo bili pod zemlauv. Človeki eške sapa stane od tiste lepote, ka je narava vönaprajla več milijon lejt. Gledali smo z lampami, z očami pa smo se dun nej vönagledali. Tisti čüdovite svejt se z rečami ne da opisati, videti ga trbej. Nisterne med nami je zatok straj fejs prejk emo. Nej čüda. Na velki dau trbej titi, steri se fejs škali, pod človekom stau meter globoko šumeča voda teče, više glave tak li visijo tisti velki kamli. Depa mi smo velko pazko meli eden na drügoga pa smo nej pistili, ka bi se komi zavrtelo. Gda smo nazaj vöprišli, bi se nisterni gvant leko vöožmiko. Lepota je düjn vekša bila kak straj. Nadrügiden, gdasmo se v moteli na Kozini vöspučinauli, smo se spoznali z gledališko skupino iz istrske vesi Gračišče. Pri bejlom stauli v gostilni Žindarič smo se zmejnili, ka drügo leto sprtolejt Porabski lidge tü leko spoznajo istrsko rejč skaus njive igre. Gostitelji so velko brigo meli, naj se dobro počütimo pri njij. Vüjpamo, ka prejk prvi naši stikov drüge porabske kulturne skupine tü leko doživejo lepote njihove krajine v Škocjani.
K. Fodor
Porabje, 29. julija 1999
5
Vsakši petek dvakrat na Gorenji Senik
Sto gorenjesenički mešani pevski zbor malo bole skrajek pozna, tisti tau tü vej, ka je gnes med člani dosta takši - skurok polonja - steri ne živejo na G. Seniki. Pa te lüdi tü na tri dele talamo. Tej nisterni so z G. Senika, samo so se kama preselila pa nazaj odijo spejvat. Tej drugi so pa Slovenci iz različni Porabski vasnic, radi spejvajo, zatok odijo na Senik. Tretji so pa takši lüdje, steri simpatizirajo z zborom, zatok so not stanili, pa odijo v zbor. Edno takšo mlado članico zdaj leko spoznate. Marija Treiber-Racker z Dolenjoga Senika je nej s slovenskoga pokolenja, depa od mala malüj mau je rada med Slovenci.
Marija, na kratki mi povej, kak si prišla do toga, ka že več kak 10 lejt spejvaš na G. Seniki v mešanom pevskom zbori?
"Leko bi na kratki samo tak povedla, ka sam na Senik prišla delat, zatok sam stanila v zbor. Depa tau je zatok nej samo tak bilau. Z G. Senikom, z lüdami sam se že kak mala dekličina spoznala. Ta sam ojdla v šaulo, tam sam mejla padaškinje skauz. Pa tau tü morem povedati, ka sam sploj vlekla k seničkim mlajšom, sploj dobri padaši smo postanili že v šauli. ”
Gda si osnovno šaulo vözopojdla, si vkraj prišla s Senika. Gde vse si bila pa kak si nazaj najšla na Senik?
"Po osnovni šauli sam se včila v Somboteli za strojepisko (gyors- és gépírónő). Po tistom sam v Varaši delala v židanoj fabriki, v vrtci kak knjigovodja. 1988. leta sam pa prišla na seničko šaulo na prakso za tajnico. Od tistega mau sam šolska tajnica tüj na šauli. Etak je
pa nej žmetno vönajti, ka sam zbor včasin najšla.
Tau je tü istina, ka tistoga reda, gda je Erika Glanz bila ravnateljica, te smo tisti, ki radi spejvamo - šaulski školnicke pa delavci - leko tak povejmo, mogli titi v zbor. Tau nam je bilau zapovedano. Šteri pa rad spejva, tistomi je takša zapoved nej
na žmetno spadnila, če rejsan bi mabiti samomi nej na pamet prišlo. Jaz sam pa te cejlak nazaj najšla na Senik, med sošolce, med padaše pa padaškinje. " Dobro poznam tvojo držino, stariše. Od tebe ne more človek povedati, ka si iz slovenske familije. Itak pa rada maš slovensko pesem, rada si med Slovenci. Zakoj?
"Kak sam že povedla, rada sam ojdla na G. Senik v šaulo, tam sam spoznala slovenski jezik. Tistoga reda je ešče deca gučala slovenski. V šauli sam čüla slovenske pesmi. Etak je nej bilau žmetno not staniti v zbor, če se besedila (szöveg) rejsan fonetično morem navčiti. Istina je pa, ka navekša razmejm slovensko rejč, dapa gučati je žmetno. Od tistega mau že na Dolenjom Seniki tü geste eden nemški pevski zbor. Že je bilau, ka so mi povedli, naj staupim prejk. Morem povedati, ka bi mi
žmetno bilau zatok tü, ka nemški tü ne znam nateltja pa te ne gučim od toga, ka bi pevce žmetno zapüstila. "
Z možom Tomažom živeta na D. Seniki v slüžbenom stanovanji (takás). Tvoj mauž je s slovenskoga pokolenja. Tomaž, ti znaš slovenski?
"Moji stariške doma med seboj - v Varaša živejo - napona slovenski gučijo. Etak sam pa tak gor zraso, ka sam čüjo slovensko rejč pa vse Znam slovenski. Gučati pa že slednja lejta nejmam prilike, etak sam se pa vkraj vzeo. Depa razmejm slovenski. "
Ka ti na tau povejš, ka tvoja žena vsakši petek dvakrat de na G. Senik. Gnauk v slüžbo, od drügin pa večer na probo. "Pri nas je tau nej problema. Vidim, ka sploj rada odi v zbor. Gda pride domau s probe ali s kakšoga nastopa, je napona Vesela. Če jo tau veseli, zakoj bi ji te hrano. Istina, ka mava 7 lejt staroga sina Martina pa dostakrat se trbej takšoga reda brigati za njega, tau tü rejšiva. Do tejga mau sam ge tü odo nogomet špilat pa dobro znam, ka tau znamenüje, držati sé med dobre lüdi. ” Marija, Znam od tebe, da od tistega mau, kak si prišla na seničko šaulo, si sé napona včila. Ka
vse je tau bilau, ka si končala od tistega mau?
"Najoprvin sam mogla srednjo šaulo končali. Delala sam pa sam v šaulo ojdla. Med tejm sam rodila tü, kak je že Tomaž pravo, mava 7 lejt staroga sina. Nej dugo sam pa končala visoko šaulo za knjigovodstvo. Zdaj bom končala računalniški tečaj. Gnesden brez računalnika več nika nega. Računalnik je na pomoč pri vsakdanešnjom deli. Morem pa povedati tau tü, ka sam telko vse leko končala, sam si sprajla šole, tau dosta leko zavalim prejšnjoj ravnatelji« Eriki Glanz. Ona nam je dala priliko, pomauč za tau, če se je človek Sto včiti, se je leko včijo. Pa tau tü batrivno leko povejm, ka pod njenom vodstvi je šaula v dobri rokaj bila, ves je dosta profiterala s toga. Fejst se nam trbej vküppobrati, naj leko zdržimo tiste rezultate, ka je ona dosegla. Zatok, ka je edna ves brez šaule nej ves. Tau čütimo tam, gde so šaule zaprli v vesi. "
Ti si ešče mlada, da bi svojo živlenje, svojo življenjsko pot mejrila, pa itak. Zadovolna si s tejm, ka si dosegnila?
"Morem povedati, če bi znauvič začnila, bi nika nej ovak delala. Tak cenim, da sam mlada dosegnila tau, ka sam gda svejta leko senjali Mam držino, mam stanovanje, dosegnila sam tau, ka sam šaule končala. Med tejm sam pa nej prisiljena der v kauti sejdati, se vküp vlečti. Meni zbor dosta znamenüje. V vsakdanešnji žmetnoči je tau nika takšo, ka človeka gor oslobodi, ka pozabi brige pa težave. "
I. Barber
... DO
MADŽARSKE
Bilanca po poplavah
Poplave, ki so nastale po obilnem deževju v mesecu juliju, so povzročile ogromno škodo v šestih županijah vzhodne in severne Madžarske. Terjale so sedem človeških življenj, povzročile približno 20 milijard forintov gmotne škode.
Več kot sto dilerjev mamil v tujih zaporih
Po podatkih madžarske policije je v tujih zaporih zaprtih več kot 100 madžarskih državljanov. Ovadba zoper njih je preprodajanje mamil. Gre največkrat za ljudi, ki za nekaj tisoč mark odvažajo večjo količino mamil iz Madžarske v zahodnoevropske države ali jo dovažajo iz Južne Amerike v Evropo.
Uradno in "na črno" Po uradnih podatkih na podlagi sporazuma o zaposlovanju madžarskih državljanov v Avstriji dela pri naših sosedih 650 Madžarov. Po domnevi pristojnih avstrijskih organov je na črno zaposlenih veliko več delavcev, predvsem v gostinstvu in gradbeništvu.
Prireditve
•	Folklorna skupina Tine Rožanc je 24. julija nastopila v monoštrski gledališki dvorani.
•	Tradicionalnega folklornega festivala v Beltincih (25. julij) se je udeležila  FS z Gornjega Senika.
•	25. julija so na Sotini nastopile ljudske pevke iz Monoštra pod vodstvom Marije Rituper.
•	Od 31. julija do 14. avgusta poteka poletna šola slovenskega jezika na Dolenjskem, katere se udeležuje pet porabskih učencev.
Porabje, 29. julija 1999
6
Potovanje od Gornjega Senika do Blatnega jezera
Vtisi novega člana zbora o ekskurziji
Nekega deževnega dne, ko je sonce šlo na "dopust" - bilo je točno 10. julija - smo se člani Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel odpravili na pot, da bi si ogledali mesto Keszthely in se kopali v "madžarskem morju". V torbi predsednice se je skrival denar, ki smo ga dobili za naš 60-letni jubilej. Mi smo pa bili polni pričakovanj.
V Monoštru, središču Porabja, je bila naša prva postaja, tukaj je nekaj članov vstopilo v avtobus, drugi so izstopili in počasi korakali v "Tromejnik". Morali smo čakati našega Šandorja-kakor grešniki na pokoro. Dober organizator, dobrosrčen človek je, toda zmeraj zamudi. Ob 10. uri smo se pripeljali v Keszthely. Najprej smo si ogledali dvorec knezov Feštetič, ki stoji nedaleč od obale Blatnega jezera. Baročna palača je bila zgrajena v 18. stoletju. Želja arhitekta je bila, da bi vplival na čustva in bi prepričal z
omamljanjem čutov. Vsa palača izžareva teatralnost in prazničnost. Škoda, da se obiskovalci znotraj soočijo z drugimi razmerami. Vodiči so komaj čakali, da pridejo do konca vodenja, množica je mrgolela po dvoranah, obiskovalec ni imel možnosti, da bi si pošteno ogledal slike, pohištvo, stare knjige itd. Manjkajo tudi napisi, ki bi lahko pomagali turistu. Zunaj lesk, znotraj... Toda Blatno jezero nas je čakalo, da bi nas začaralo. Na-
še veselje je bilo preuranjeno. Voda je bila še prehladna, žive duše ni bilo na obali. Zato smo se odločili za Heviz, saj je tam pokriti bazen - smo mislili. Nismo imeli sreče, ker je tam voda zelo globoka. Otroci, neplavalci, ki so prišli s starši, so se skoraj razjokali. "Ne bomo se kopali? " so spraševali. Tu je imel hudič svoje kremplje vmes!
Konec koncev smo našli plažo. Nekateri so bežali na vrat na nos v vodo, ki ni bila
več tako hladna kot dopoldne. Slišalo se je veselo kričanje in vriskanje. Imeli smo dve uri na razpolago. Po Šandorjevi zaslugi smo se lahko tudi drsali in čofnili v vodo. Jaz nisem imel dovolj poguma, da bi to poskusil. Čeprav je mogoče res, da se človek najhitreje nauči plavati, če mu teče voda v grlo. Jaz imam raje sok. Skoraj sem pozabil, da smo si pred kopanjem v Edericsu ogledali stalno razstavo o Afriki. Nepozabno doživet-
je! Pohištvo iz ebenovine, kipi izrezani iz enega hloda, tam-tam bobni, čudovito urejen park, živa sova na veji - zgleda, kot bi bila nagačena, občudovanja vredne rezbarije in seveda tudi spomeniki. Utrinek iz Afrike na tleh Madžarske, ki ga je ustvaril raziskovalec Afrike, dr. Nagy Endre. Tukaj se obiskovalec ne počuti, kot bi bil pri tekočem traku. V njegovo srce se naseli mir.
V neki restavraciji na robu Zalaegerszega smo našo ekskurzijo zaključili z obilno večerjo. Cela druščina se je počutila kot v sedmih nebesih, pri kozarčku vina smo peli slovenske in tudi madžarske pesmi, s katerimi smo razveselili tudi nekatere goste, kakor so nam to povedali. Dobro bi bilo, če bi dobro volje imeli zmeraj na pretek.
Naše potovanje se je srečno končalo, kozarec je prazen -gremo narazen.
Zoltan Majcan
Telefonski pogovor v Ameriki
Povej pa pozdravi
Nej dugo sam bila na obiski pri (h)čeri na Floridi in pri sinej v New Haveni pri New Yorki. Pred potovanjem me je Kodlina Mici prosila, če bi nej leko vzela s seboj edno kaseto pa bi tam njenomi brati Lacini na pošto dala. "Zakoj pa nej, vej je pa to nej tak žmetno ali veliko, ka bi ji nej včinili "sam si mislila.
Gda sam prišla k (h)čeri, sam jo prosila, naj kaseto na pošto da. Pismo je Mici lepo spakerala pa še kejpe dala notri. Moj zet je Američan, je pa odneso na pošto. Sto pa pošila, tau je nej bilo gorispisano na kuverto. Pismo je redno ta prišlo, Laci je prešto pismo pa telefoniro sestri, ka go je dobo. S kasetov je biu preveč zadovolen, kak je pravo, za hip se je v domačoj vesi čüto pri svetoj
meši na Gorenjom Seniki. Gda je eni par dnevov minulo, ka sam se že k tistomi vremeni in vöri vcuj vzela, te sam ga ges tö gori zvala po telefoni in povedala, gde sam. Včasi si je gori spiso
mojo telefonsko številko pa atrejs. Kak sva se tadale pogučava sam vpamet vzela, ka jauče. Pitala sam ga, Zakoj.
"Od veselja morem jokati, ka sam že prejk tridesetlejt
nej čüu nase slovenske svete pesmi, " mi je pravo. "Kakoli bi mi moja sestra poslali bi mi nej spravila vekše veselje. Z ženov telko poslüšam, ka že znam reči, naute sam pa ešče nej pozabo. Sto vas vči, ka Bandi bačina več nega? "
"Mamo edno zborovodkinjo z Monoštra, je Madžarka, " sem mu povedala. Tima je grato telefon, sam mislila, da so naja razkapčili. Te je pa pomalek povedo, ka ne razmej, kak je tö mogoče, če ne govori slovenski, ne more spejvati. "Kajpa nej, ona vsakšo pesem zna zapeti, leko smo ponosni na njo, ka reči lepo zna povedati. "
"Draga Vera, če naše mlade pojbe gledam na kaseti mi napamet pridejo moja mlada lejta, " mi pravi Laci. "Tisto, ka so nas naše babice navčile. Povej mojim pajdašom, sošolcem, zlati in tistim, ki se še spiminajo
name, s sterimi sem vküper spejvo, ka se rad spominam na nje. Vam Pevcom pa Baug plati, ka se včite pesmi, stere so nas naši starci navčili. Bog vam daj da še več taki lejpi kaset boste leko naredili. " Ja, Laci Kozar je biu z njegvi očom vred dober harmonikaš, Laci je pa pred tridesetimi lejtami biu član našega pevskega zbora. Mene pa zatok boli, ka je Kodlin Laci svoj lejpi glas v Ameriko "odneso". Pa kak bi nam potreben biu pri pevskom zbori! Bog daj, da bi se rejsan njegove želje spunile, Lacini pa ženi Mariki in družini vse najbolše, dobra zdravje in mir želejm.
P. s.: Laci, še enkrat hvala lepa za pogovor, Slovenska zveza mi je obečala, ka boš dobo novine Porabje. Vüpam, ka z novinami se boš Večkrat čüto v domačom kraji, steroga preveč rad imaš.
Vera Gašpar
Kodlin Laci (na desni strani) v Ameriki tö rad naprej vzeme harmonike
Porabje, 29. julija 1999
7
Karolina Kolmanič
Naš
pes Lepi
Učenci moramo hoditi v šolo tudi spomladi. Učijo nas učiteljice. Vse so prijazne, potrpežljive in zgovorne. Tudi mojemu očetu je razredničarka tako dobro pripovedovala o meni, da jo obišče vsak teden in pravi, da bi najrajši spet hodil v osnovno šolo.
Zdaj pa že nekaj dni govorimo o naravi, ki se prebudi spomladi, razcveti poleti, darove deli jeseni in zaspi pozimi. Ker k naravi prištevamo tudi domače živali, smo danes dobili prelep naslov: Naš pes - prosti spis.
Večina mojih sošolcev mirno sedi. Tina sega skozi odprto okno in hoče ujeti metulja. Peter opazuje čebelo, ki je pribrenčala mimo. Naša pevka Alenka pa neslišno odpira usta, da bi pomagala peti sinički, ki poje v gosti lipovi kroni. Oni, srečneži, so spis o psu že napisali, kajti oni nimajo psa.
Mi, ki se veselo podimo s štirinožniki po travnikih in poteh, pišemo. Meni misli kar kipijo in roka jih komaj še zbira na papir. S spoštljivimi velikimi črkami, ki sem jih rdeče obrobil, sem napisal:
NAŠ PES LEPI
Pri nas domuje že tri leta. Je čisto navaden najdenček; brez rojstnega lista. Je belo črno lisast, pol gobčka in desno uho je črno in tudi dva copatka na šapi sta črna. Ker je tako pestro pisan, je lep. Zato se imenuje Lepi. Košat rep je črn in dolg, da se umaže, ko včasih z njim pometa dvorišče.
Naš lepotec je povrhu vsega še pameten, ali kakor se bolj imenitno reče, inteligenten. Namesto sestre in mame gre z listkom v
trgovino in kupuje kruh, mleko in salame. Spotoma malo odgrizne, a tudi za nas še dovolj ostane.
Očetu prinaša časopis in mu obuva copate. Priznam, brati še ne zna, a se bo že še naučil, Lepi namreč.
Kuhati še tudi ne mara. Zna si pa sam postreči. V hladilniku je njegov smrček skoraj doma. Med vso zelenjavo in kompotki in pudingi si izbere le hrenovko ali kako primemo salamo. Slastno poliže tudi sladoled.
Dane pozabim napisati. Naš Lepi je odličen čuvaj. Varuje našo in sosedovo hišo. Ko se sosedovi obmetavajo z izbranimi živalskimi imeni, začne zavijati kot sirena. Takoj umolknejo, ker mislijo, da kje gori.
Včeraj dopoldne, ko sta se očka in mama potila v tovarni, midva s sestro pa v šoli, se je posebej odlikoval. Nepoklicani obiskovalec, po domače tat, je rinil neko kovino v našo ključavnico. Naš pogumni Lepi, ki je zaradi varnosti zaprt v hiši, je zlezel na polico, dvignili slušalko in telefoniral očetu. Oče je nemudoma pridirjal domov. Tatu ni bilo več. Očka je sebi in kužku privoščil izdatno malico. Še sedaj se Lepi oblizuje, očka ne več.
No, prijatelji! Gotovo bi si vsi želeli takšnega psička. Mi tudi... Pa ga nimamo. A nam je čisto navadni in norčavi kuža tako pri srcu, da ga ne zamenjamo za lepšega, šolanega, rodovniškega ali najdražjega psa.
Mladi gasilci na Dolenjom Seniki
Etognauk sam doma nika v ogradci delala pa gnauk samo čüjem, ka na vse kraje se deca dere: alarm! alarm! (riadó, riadó! ). No, mislila sam, ka so tej vrajži Kinejzarje že naprajli atombombo, pa go zdaj nindar tüj škejo vöprobati ali ka se je zgodilo? Te Vidim, ka z nogometnoga igrišča pa z edne ulice v vesi mali podje letijo pa se tadale derejo. Pa nej daleč, ka že gasilske šlaudje po pauti vlačijo pa tak lejčejo, kak če bi že cejla ves gorejla.
Da so že redno šprickali pa so alarm doj popinili, sam od Tibora Rogana zvejdla, ka so mladinski gasilci meli vajo. Od leta do leta geste v vesi edna mlada ekipa, stera se spravla z gasilskimi nalogami. Če de vse dobra šlau, z tej pojbov leko baudejo odrasli gasilci. Tibor Rogan je "školnik" tej mladim, steri že prej dugo dni so not vtalani, ka stražijo pa vsakši keden gnauk šprickajo tü.
Gnesden, gda telko katastrof geste, je nej zamanjske deco tü pripravlati za pomoč, ka gda je navola, vsakši more braniti.
I. B.
NIKA ZA SMEJ
Sto je tau bio? Kratki vlase
Naš Anton pa Robert sta se etognauk v Varaši šetala. Šla sta mimo edne ženske, stera se je Antoni poklaunila. Robert pita Antona: "Padaš, Sto je pa bila ta ženska, stera se ti je tak lepau poklaunila? "
"Tau, tau je od moje druge žene prvoga moža tretja žena bila. "
Naš Laci se je etognauk razpočo pa se je tak drau pri frizeri, gde si je žena vlase dala doj rezati, ka je vse grmelo. Etak je kričo: "Ne dopüstim ti, da bi si etak na kratko dala vlase doj zrezati! "
Lacina žena, naša Eržika se pa etak nazaj dere: "Zakoj? Tistoga reda sam kaj prajla, gda si začno plašivi gratüvati? "
Deca
Naša Minka je etognauk etak prajla svojim možej, Alfonzi: "Alfonz, Alfonz! Nej sam zadovolna s teov. Ti si pa ja ne vzemaš cajt za deco. "
Alfonz pa: "Minka, samo neščeš tau povedati, ka je tebi 13 mlajšov malo? "
I. B.
Porabje, 29. julija 1999
V BÜDINCAJ JE TÜ VRAUČE
Če stoj v Andovcaj Zdaj stane pa poslüša, tašo buvnjaranja čüje prejk iz Büdinec, kak če bi kakšni velki stržen šimo. Gda se še mali bijo, te se že tau tü čülo, samo ka te sam še nej znau, ka je tau. Zdaj že vejm, kombajni ženjajo. Tistoga reda pri nas še pavri nejso meli te mašine, zato smo mi, mlajši tau nej znali, ka deja tak. Zdaj, gda je vrauči den, vnoči dejo kombajndje. Pa leko dejo, če pa skoraj pri vsakšom rami ga majo. Gda se še mali bijo, ka bi nej dau za tau, če bi leko vido, kak ženjajo mašini. Zdaj pa če škem, pet minut pa sam že tam. Zaka bi nej bijo tam, če pa med dvöma vasicama nejga več kak tristau metrov. Samo tau ne vejm, gda
sam mali bijo, zaka se je meni tau tak dalač vidlo, kak če bi cejlak drügi svejt bijo.
Kak v Büdincaj dem po pauti proti njivi, gde ženjajo, na lejvo Vidim eno malo njivo. V tejn bi nika špajsnoga nej bilau, če bi na tej njivi nej tašen red bijo, kak je tam bilau. Skrajej dem pa go malo bola poglednam. Tam taši čmi gra raste, kakšnoga sam še nikdar nej vido. Kak gledam njivo, Vidim, ka je ena tatica vö z rama prišla pa proto mena de. "Vej zdaj me gvüšno zažene, " si mislite zato se pa prvin brž poklaunim.
-	Baug daj, tatica! Vrauče je, nej?
-	Zaka, v Andovcaj nej? -pravijo.
Kak so oni znali, da sam iz Andovce, si mislim. Vidli so mi na obrazi, ka se čüdivam pa so včasin vcuj djali: - Sto
od tistec gre gora, tisti samo iz Andovec leko pride, -pa se zasmejejo. - Tau je tak vredi, kak je. Dja sam v Andovce tü dosta ojdla, zato ka sam tam mejla bratranca.
-Sto je tau?
-	Že so mrli, Števan Mešič so bili ali če tak bola vejš, Fronc.
-Pa vi se kak zovete?
-	Marija Lainšček ali Petašina. Fronca mati so od tec bili.
-- Lejpo njivo mate.
-	Dja sam cejlo živlenje sploj fejst delala. Müva s pokojnim možaum sva kosila, žela vse na rokau. Težki časi so bili, ali mladoma človeka je tau nej težko. Zdaj, gda je človek stari, beteg pride vcuj, drügo je pa tau, ka si vözgaram. Ovak je pa živlenje težko bilau, dapa zato lejpo. Ka smo pripauvali, vse smo zdravo djeli. Nej smo šprickali, nej smo gnojili z umetnim gnojilom. Krave smo meli, svinjepa lejpo živlenje. Gnes pa pripauvajo grozno dosta, ali ka pomaga, če je nikanej zdravo. Nejga zdravoga človeka, ka vse je strup (čemer). Mlajši so se oženiti, mauž je devetdesetprvoga mrau, od tistoga sam čista sama.
-	Ka mislite, gda je bilau baukše? Vam, gda ste mladi bili ali Zdaj tau mladini, stera Zdaj žive?
-	Po mojem je te živlenje lepšo bilau.
-Pa lakejšo tü?
-	Lakejšo trno nej. Samo je mladina rada delala. Gnes pa neškejo delati. Nej vsaki, dapa večkrat neškejo delati. Prvin je živlenje bilau lejpo zatau, ka je lüstvo bilau zadovolo. Gnesden zadovolstva več nega. Če več majo, več žalejo.
-	Lejpo kukarco, gra, bubrike mate. Vi nika znate, ka drügi nej!
-A, vraga. Cejli den sam na njivi, okapam pa polejvam. Gdajesüjo bilau, sam v rokaj večstau litrov vode
na njivo znosila polejvo. Pa fejst gnojim tü. Dja ne morem tü znautra v rami ostati, če na njivi ena tram glavau vöpotisne. Pa bi mi nej slobaudno bilau telko oditi, zato ka sam nogau strejto mejla. Tak dosta bubrike taskladem nutra v glaže, ka je delim spoznancom pa sausadom. Valijo, ka so sploj dobra.
Ti'štü neso, - pa že dejo proti rama po glaž bubrike. Gda sam bubrike v roke vzejo, te mi je napamet prišlo, Zaka sam prišo. Vrkar na brgej se kombajn obrače. Zahvalim bubrike pa dem tadala. Kak sam dola v dau prišo, te ga zaglednam. Stapati moram, zato ka eške dvakrat trikrat
sé obme pa skonča delo. Gda skrajej pridem, te vidim, ka dejdak pri njivi stoji pa gleda, kak vnuk ženja.
-	Lejpa je pšenica?
-	Letos je slaba žetva. Bar pri nas slaba. Ne vejm, zakoj. Dosta deždja bilau, divjačina pa ogromno kvara dela. Včera smo eno njivo poželi, leko povejm, več kak petdeset procentov je uničeno.
-	Za te kvar kaj plačajo?
-	Nika odijo cenit, dapa samo telko, ka se skorok ne splača za tejm odti. Lani, tisti steri je prišo cenit, je telko davo, ka sva ga z vnukom zagnala. Aj dol z njive de.
-	Dosta žetve mate še?
-	Djesenskoga nejmamo dosta, zato ka djeseni smo nej mogli posejati, ka je slabo vrejmen bilau. Doste daževdja pa meko bilau. Mamo pa dječmena pomladanskoga pa ovca dosta. Kombajn zgotauvo na tau njivi, obrne se pa dé na drügo. Dja tü dem domau, neškem, ka bi je gor držo. Zato ka žeti samo v vročini leko. Proti Andovca se pa nikši oblaki ženejo.
V vročini mašinge tü počivajo
Marija Lainšček
K. Holec
Nogometni turnir porabskih vasi
Slovenska manjšinska samouprava Sakalovci prireja 1. avgusta Nogometni turnir porabskih vasi v malem nogometu. Na turnirju - ki bo v Sakalovcih - bo sodelovalo 6 moških (Gornji Senik, Dolnji Senik, Slovenska ves, Andovci, Sakalovci, Števanovci) in tri ženske ekipe (G. Senik, Slovenska ves, Sakalovci). Tekme se bodo začele od 9. uri dopoldne. Vabljeni
bilanca - egyenleg čustvo - erzelem dvorec - kastely gostinstvo - vendeglatoipar gradbeništvo - epitoipar količina - mennyiseg lesk - csillogas množica - tomeg, sokasag nesnaga *- szenny, mocsok nogomet - labdarugas obiskovalec* - latogato poročati - tudosit promet - forgalom šapa - manes terjatev - koveteles usposabljanje - kepzes začarati - elvarazsol zasluga - erdem
* Spoštovani bralci! Opravičujemo se vam za napako v prejšnjem slovarčku,
PORABJE
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak dragi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17, p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST D. D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3. 11. 1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.