LETO XIV
Ljudska knjižnica 0^290 TRŽIČ
S seje delavskega sveta:
Najmanj 18. dni dopusta!
V petek, 5. oktobra 1973, je bila 16. redna seja delavskega sveta našega podjetja. Na seji je bilo navzočih 26 članov delavskega sveta in 17 ostalih članov našega kolektiva, ki so bili vabljeni. Obravnavan je bil naslednji dnevni red:
1.	Pregled sklepov prejšnje seje
2.	Razprava in sklepanje o zvišanju letnih dopustov
3.	Razno
Navajamo nekaj izvlečkov iz razprave in najpomembnejše sklepe z zadnje seje.
—	Točko o povračilu stroškov v primeru smrti člana našega kolektiva je DS na predlog sindikalne podružnice BPT dopolnil tako, da se v primeru smrti našega člana oz. delavca povrnejo svojcem tudi stroški prevoza do višine
1.500,00	din.
—	Bilo je postavljeno vprašanje glede ozimnice, kako je o tem odločila sindikalna podružnica. Delavskemu svetu ni bil posredovan noben predlog, ker na seji sindikata mnenja članov niso bila enotna. Člani DS so mnenja, da naj se to čim prej uredi in so dali priporočilo, da vodstvo sindikalne organizacije nadaljuje akcijo, ki so jo že pričeli.
Predlog sklepa, kj bi bil s tem v zvezi potreben, pa naj se posreduje na prihodnji seji DS.
—	člani DS so menili, da bi bilo pravilno, če bi razobešali na oglasne deske vse zapisnike sej odbora za stanovanjske in socialne zadeve, ko se obravnavajo prošnje za posojilo iz socialnega sklada.
Predlog za ureditev letnega dopusta v skladu z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je članom DS prebrala in tolmačila tovarišica Breda Milič,
predsednica komisije za izvajanje ustavnih dopolnil. Razprava o tem predlogu je bila precej pestra in podanih je bilo nekaj spremen j evalnih in dopolnilnih predlogov, vendar je DS ta predlog v celoti potrdil kot sledi:
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po 6 mesecih neprekinjene zaposlitve.
Minimalni dopust znaša 18 dni, maksimalni pa 30 dni. Po novih kriterijih se letni dopust uredi že za leto 1973 na sledeči način:
nad 6 mesecev do 5 let — 18 dni,
nad 5 let do 10 let — 20 nad 10	let	do	15	let	—	22
nad 15	let	do	20	let	—	24
nad 20	let	do	25	let	—	26
nad 25	let	do	30	let	—	28
nad 30 let — 30 dni.
Število dni letnega dopusta po ostalih kriterijih, kot jih določa interni pravilnik o delovnih razmerjih (socialne razmere, strokovna izobraz-
ba, udeležba v NOV), naj ostane nespremenjeno. Poviša se dopust za nočno delo po dosedanjih kriterijih od 1 dneva na 2 dni.
Kadrovsko družbeni sektor je že izdal članom kolektiva obvestilo o spremembi dopustov, ki obenem veljajo kot odločbe.
Pod točko »Razno« je bilo obravnavanih več vprašanj in predlogov:
Po predhodni potrditvi Odbora za izobraževanje je predlagal center za izobraževanje spremembo 53., 69. in 72. člena pravilnika o izobraževanju.
Delavski svet je predloge potrdil in sicer:
— v tretjem odstavku 53. člena, ki govori o izplačevanju štipendije v primeru neizpolnjevanja pogojev za vpis v naslednji letnik, se namesto dosedanjih 900,00 din na družinskega člana, upošteva
1.100,00	din.
— V 72. členu je določeno, pod kakšnimi pogoji prejema posojilojemalec kredit, če ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik. iPri tem je dolo-ločeno, da se le v primeru, če pride na družinskega člana manj kot 900,00 din na mesec, lahko iplačuje 50 % posojilo.
Popravki veljajo za šolsko leto 1973/74.
Predlog osnovne organizacije ZKS BPT za udeležbo članov Aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, ki je formiran pri Občinski konferenci ZKS — Tržič, na sejah
(Nadaljevanje na 4. strani)
— v 69. členu se spremenijo kriteriji, po katerih se določi študijsko posojilo:
v višini 500,00 din, če pride na družinskega člana manj kot
900.00	din dohodka mesečno,
v višini 450,00 dm, če pride na družinskega člana od 900,00 do
1.000	din dohodka mesečno,
v višini 350,00 din, če pride na družinskega člana od 1.000,00 din do 1.100,00 din dohodka mesečno.
Če pride na družinskega člana več kot 1.100,00 din dohodka mesečno, se študijsko posojilo ne odobri.
Opozorilo
Ne kadimo povsod!
Ker podatki kažejo, da so povzročitelji požarov v podjetju neredko prav odvrženi ogorki cigaret in ker je že dalj časa opaziti, da se številni člani kolektiva sploh ne pridržujejo prepovedi glede kajenja v podjetju, ponovno opozarjamo na določilo 31. člena pravilnika o varnosti podjetja, ki med drugim določa:
»člani kolektiva so dolžni, da na prvem mestu upoštevajo prepoved glede kajenja. KAJENJE JE V PODJETJU NAČELOMA PREPOVEDANO. Do nadaljnjega se IZJEMOMA dovoljuje kajenje LE V UPRAVNIH IN SANITARNIH PROSTORIH.
KAJENJE NA NEDOVOLJENEM MESTU PREDSTAVLJA TEŽJO KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI (10. točka 6. člena pravilnika o odgovornosti članov delovne skupnosti).«
člane kolektiva opozarjamo, da citirano določilo pravilnika v bodoče dosledno upoštevajo, ker bomo v nasprotnem primeru prisiljeni najstrožje ukrepati!
Ob dnevu mrtvih
Pozabljenim
Vseh mrtvih dan!
Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje, kjer kmcdu, kmalu dom bo moj in — tvoj,
nocoj se usul je roj močan, saj jutri bo vseh mrtvih dan, vseh mrtvih dan!
Bledo trepeče nad grobovi tisoč svetil,
in križe, kanme vrh gomil jesenski venčajo cvetovi — vseh mrtvih dan!...
Simon Gregorčič

»Voukove« raztezalke v oddelku predpredilnlce
BD-200 predilni stroji s poglobitvijo za lonec
Dvigalo za transport bal
Investicije v predilnici
Prizadevanja podjetja, da bi v svoji dejavnost; čimbolj poenostavilo in skrajšalo delovne pro. cese ter hkrati izboljšalo delovne pogoje, obenem pa povečalo dohodek delavcem, so izredno velika. Vsaka investicija, pa naj si bo še tako natančno pripravljena v nekem momentu, je lahko v naslednjem trenutku nerentabilna. Na razne odločitve o neki investiciji ima vsekakor vpliv tudi tržišče.
Tudi v obratu predilnice so bile v letošnjem letu v celoti, ali pa delno, realizirane večje ali manjše investicije. Poglejmo si jih po tehnološkem postopku!
V	čistilnici je bil v letošnjem letu zgrajen nov prizidek. Izvajalec teh del je bilo »Gradbeno .podjetje Tržič«. Prizidek je bil zgrajen z namenom, reševati celotno regeneracijo odpadkov. To je investicija, ki še ni končana in se bo po predvidevanjih končala nekje koncem prihodnjega leta.
Sedanji položaj prašne celice in sistem dela z odpadki, ki se trpajo v vreče, nista več ustrezna. Trpanje odpadkov v vreče bomo nadomestili s stiskanjem odpadkov v bale, sedanjo prašno celico v vodnem stolpu pa. premestili v pritlični prostor, na mesto, kjer se shranjujejo danes odpadki pnevmafil in štrips — odnosno v prostor, kjer se trpajo vreče. S to premestitvijo se hočemo izogniti dostopu v celico z notranjega prostora čistilnice.
S tem momentom je onemogočeno zapraševanje vode v vodnem stolpu in notranjosti prostora čistilnice. Medtem pa bo potrebno še dodatno proučiti problem odvoza prahu iz prašne celice, ki mora biti rešen tako, da bo čim manj onesnaževal okolico in omogočal enostaven dostop v celico, prav tako pa tudi nakladanje.
Ostala rešitev in sistem regeneracije je precej podobno obdelana. V tem sistemu so možne le nekatere spremembe, ki so v osnutku tudi nakazane. Dokončna rešitev je odvisna od potencialnega ponudnika firme Krautz, Parks Kramer ali od lastne izvedbe.
V	kratkem bom orisal te operacije: montirati je potrebno nov ventilator v kletnem prostoru novega prizidka, speljati cevovod od ventilatorja do prašne kleti, ki bo služil za odvajanje prahu iz kleti. Pred ventilatorjem moramo priključiti še cev iz novega Willow stroja. Od ventilatorja bo cev vodila v prašno celico. Druga linija cevovodov bo vodila iz rahljalnice skozi zasteklitev novega prizidka in pod stropom v prašno celico. Zrak iz prašne cèli-ce se bo odvajal po cevovodu v posebno filtrirno enoto (po možnosti tudi na našo obstoječo), skozi katero naj bi se prečiščen vračal nazaj v prostor. V tem smislu so predvideni razni priključki za enostavno odlaganje prahu iz kateregakoli prostora.
Večina odpadkov naj bi bila v posebno pripravljenih transportnih vozičkih, nekateri odpadki pa bodo še zmeraj v posebnih »koših«.
Pričakovati je enostavnejšo manipulacijo, boljše pogoje in učinkovitejšo predelavo odpadkov.
Druga investicija se vrši prav tako v čistilnici, ki pa še tudi ni končana. Transport in priprava mešanice (bal) se vrši z dvigalom nasproti su-kalnice. Delo je lažje, res pa je, da je porazdeljeno tekom celega osemurnega delovnega dneva. V tem primeru je intenzivnost dela veliko manjša. Ureja se že tudi vhod za transport bal v rahljalnico, kjer bomo porabili nekoliko preurejena drsna vrata. Dozidava j o in prezidava j o se okna ter zunanje fasade, s tem pa se bo znatno polepšal tudi zunanji videz.
Ena največjih investicij pa je investicija v 6 BD — 200 (KOVO TEKS) strojev in vzporedno v 2 raztezalki Vouk. Število BD — 200 strojev smo od števila 12 tako povečali na 18. Stroji so v nekoliko izboljšani obliki bolj produktivni, njihova hitrost je precej višja (obrati predil-
nih komor — 36.000/min). Z montažo teh strojev je bilo potrebno izvesti mnogo gradbenih del (kanali in poglobitve) pa tudi montažnih del (prestavitev prečne plastične stene in montaža podaljška vzdolžne zaščitne stene). Vzporedno z montažo smo delno rešili problem transporta predpreje (loncev) z nabavo 40 komadov transportnih vozičkov, ki jih je izdelalo podejtje »LIV« Postojna.
Prestavitev in montažo stene je izvršila mehanična delavnica BPT.
Gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje »SGP Tržič«.
To so v kratkem orisane izvršene spremembe v obratu predilnice, ki bo v kratkem doživela ponovno spremembo, z montažo tandem mikalni-kov firme Carding. O tem pa kasneje.
Obratovodja Karel Bečan
Novi prizidek regeneracije odpadkov
Drsna vrata za vhod pri transportu bal
Kvaliteta naših proizvodov
1. Za uvod
V splošnem lahko ugotavljamo, da kvaliteto pogojujeta predvsem dva osnovna kriterija: odnos delavca do kvalitete proizvodnje in tehnološka opremljenost.
Odnoa delavca — proizvajalca do kvalitetne proizvodnje.
Vpliv delavca je razumljivo izredno pomemben. Tega zasledujemo v celotnem procesu in ga z določenimi pomagali brez večjih stroškov lahko bistveno spremenimo. Sem sodi predvsem ustrezna vzgoja mladih, ki naj se oblikujejo v samoupravij alca z razvitim čutom odgovornosti (kamor spada tudi kvalitetno delo). Ob tem nikakor ne smemo pozabiti na stimulacijo kvalitete, ki v BPT še ni povsem ustrezno razvita. Posebni pravilnik naj bi za celotni kolektiv določal način nagrajevanja kvalitetnega dela. Bolj v področje psihologije spadajo še drugi načini spodbud kot naprimer pohvale, priznanja itd. V splošnem se odraža način dela proizvajalca v njegovem izdelku. Odnos proizvajalca do dela se v bistvu deli na odnos do:
—	predložka in izdelka samega
—	stroja in orodja
—	okolja v katerem dela.
O tem je bilo napisanega že
dovolj in .tudi sicer bi te posamezne odnose lahko obdelali kot samostojne sestavke. Tehnološka opremljenost za kvaliteto proizvodnje Z drugo besedo bi to lahko imenovali pogoje dela. Bistveni faktor določenega nivoja kvalitete predstavlja kvaliteta uporabljene surovine. Ekonomski izračun in zahteve tržišča za finalne proizvode bi
morali biti vodilo za nivo kvalitete surovine in ne trenutna situacija na tržišču surovin ter »kratkoročno planiranje dobička«.
Tu greši mnogo ljudi, pogosto se namreč zgodi, da je nizka cena surovine »predraga« za finalni proizvod. Politiko te aktivnosti bi lahko oblikovali z definicijo ekonomskega nivoja kvalitete.
Pomemben vpliv na kvaliteto predstavlja strojni park in opremljenost v splošnem. Možnosti so pogosto tu bolj omejene, ker ni denarja za prepotrebne investicije. Pravilna izbira investicij ima velik vpliv na nivo kvalitete, nikakor pa ne bi smel prezreti raznih tehničnih izboljšav in inovacij, kj jih v BPT skoraj ni.
2. Ocena kvalitete proizvodov
Izredno težko bi podali oceno predvsem zaradj tako različnih pogojev dela. Za primer naj navedem, da je kvaliteta prej pred leti bila v znamenju trdnosti in slabega iz-gleda. Ako bi izvršili analizo uporabljenih surovin, primerjali pa tudi strojni park tedaj in danes, bi razlago takega stanja hitro našli. Danes se je z novim .tehnološkim postopkom predenja in z drugimi surovinami trdnost nekoliko znižala, napredek pa zasledimo v kakovosti iz-gleda prej — predvsem pri brezvretenskih predilnikih.
— Kvaliteta surovih tkanin se kljub vedno bolj izrabljenim statvam še vedno drži na visokem nivoju. To je predvsem zasluga dobrega vzdrževanja, remonta in vodstva, ki posveča posebno skrb predvsem kvaliteti.
— Kvaliteta gotovih tkanin se je z nabavo novega belil-nega agregata bistveno izboljšala. Po prejšnjem postopku so bile tkanine močno izprane, nov postopek pa je ohranil dobro polnost tkanine. Zaradi pocenitve proizvodnje so se opustile nekatere faze oplemenitenja, ki so imele za posledico poslabšanje otipa-nja tkanin. Nov kalander je je vsaj deloma nadoknadil prvotno drago, .toda kvalitetno oplemenitenje. Težave nam povzroča največ zaradi objektivnih razlogov kondenzacija — Koplon. Na tem področju bo potrebno napraviti še marsikaj.
Karakteristika kakovosti o-plemenitenih tkanin z občasno izjemo Koplona so zadovoljive. Morda še naj večji problem predstavlja izgled tkanin, ki ni tak, kot bi pričakovali. Na zadnjem sestanku tehničnega vodstva je bilo v tej zvezi sprejetih nekaj sklepov: izbira ustreznejših surovin, povečanje nadzora nad proizvodnjo, povečanje čiščenja na vseh delovnih mestih predilnice itd.
Znova in znova slišimo ter beremo, da ob sedanjem burnem tempu življenja nismo dovolj zavarovani pred posledicami, ki jih prav tak način življenja izsiljuje. Tehnološki razvoj proizvodnje zahteva svoje žrtve. Dan za dnem se vrstijo pogoste in hude prometne nesreče, mnogo imamo drugih nezgod v različnih obratih, pa tudi doma v gospodinjstvih. Poznamo nešteto obolenj in razLičnih bolezni z raznimi razsežnostmi.
Vse to zahteva dobro zdravstveno mrežo, ustanove, zavode itd. — predvsem pa KRI.
Vsa naša družbena skupnost potrebuje zdravilo, ki je nenadomestljivo. Potrebna nam je KRI, ki ne bo plačana z denarjem, ampak s hvaležnostjo, toplo zahvalo neznanemu krvodajalcu. Lahko pa rečemo, da končno ni niti darovalcev: vsj smo hkrati darovalci in sprejemalci! Seveda pa imamo v sedanjem času še veliko takih, ki jim tuja kri poživlja telo, a jim doslej še ni prišlo na misel, da bi se tudi sami udeležili krvodajalske akcije. Koliko voznikov motornih vozil imamo, ki so morebiti še najbolj ogroženi, žal pa je med njimi premalo krvodajalcev.
Vsi smo ljudje člani kolektiva, in darujemo KRI za LJUDI. Kar roko na srce in vprašajmo se, ali smo se prijavili med krvodajalce (to še posebej velja za vse kategorije šoferjev) in zakaj ne!
Krvodajalstvo temelji na človekoljublju in ZAVESTI
3.	Slaba kvaliteta
Še vedno je na vseh delovnih mestih premajhna skrb za zmanjšanje odpadkov. Stalna rast cen in repromate-riala nam nalaga dolžnost, da temu problemu posvetimo posebno pozornost.
Zaradi večjih napak v surovini, polproizvodu in proizvodu je vsako leto velik odstotek slabše kvalitete, ki se mora na tržišču prodati z določenim popustom. Primerjava kaže, da se je ta odstotek slabe kvalitete znižal, vendar padec ni tak, kot bi želeli. Za primerjavo navajamo nekaj podatkov iz letnega poročila za leto 1972.
Surove tkanine za prodajo
in izvoz
V	slabi kvaliteti je bilo skupno 0,13 % celotne produkcije, meterskih ostankov je bilo cca 4.800 m, kilogramskih ostankov pa 3.646 kg. Za bonifikacijo je bilo izdanih skupno 4.616,5 t. m. tkanin.
Oplemenitene tkanine
V	slabi kvaliteti je bilo skupno 0,77 % celotne pro-
CLOVEŠKE SOLIDARNOSTI. Skrb nas vseh mora biti da kri prispeva VSAKDO, kdor je zdrav in sposoben, star nad 18 let.
Le na ta način bomo na razpolago v potrebnem trenutku imeli dovolj prepotrebnega zdravila za vsakogar.
Potrkajmo na svojo zavest in lažje se bomo odločili! Ni prav, da bi posamezni člani, še posebej pa članice naše delovne skupnosti dali kri po 15 krat in več, drugi pa stali ob strani v široki družbeni akciji.
KRVI NE IZVAŽAMO. Tega ne dela nobena dežela. Kri je tako dragoceno zdravilo in zbrano s toliko težavami, da si ni mogoče niti zamisliti trgovanja z njo, zlasti pa ne trgovanja s tujino. Potrebujemo jo doma, za svoje potrebe, da je ob vsakem času na razpolago in brezplačno. Potrebne so nam tudi rezerve za primer naravnih nesreč ali druge izredne situacije. Obnovimo že tradicionalno geslo, ki ima še posebno obeležje ob . letošnji proslavi 20-letnice prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji:
»VSAKDO NAJ DA KRI, KO JE ZDRAV, DA JO BO IMEL NA RAZPOLAGO, KO JO BO POTREBOVAL!«
Z vsebino tega gesla moramo biti osveščeni in za dober uspeh tudi medsebojno' organizirani. Ničesar ne smemo prepustiti slučaju. Odpasti mora vsak predsodek ali egoizem, naj dajo kri drugi.
dukcije, meterskih ostankov je bilo 37.000 m, kilogramskih pa 9.495,1 kg. Za bonifikacijo je bilo izdanih skupno
18.290,70	m tkanin.
Konfekcija
V slabo kvaliteto je bilo uvrščenih 2,88 '% vseh gotovih izdelkov t. j. kosov konfekcije. Poleg tega je bilo meterskih ostankov še 27.280,60 m (izrezi napak itd.), kilogramskih ostankov zaradi slabe kvalitete tkanine pa 10.553 kg.
S preprečitvijo nekaterih večjih napak tkanin bi se odstotek slabe kvalitete v konfekciji lahko bistveno zmanjšal. Poseben problem predstavljajo ostanki. Teh je mnogo preveč in bo na tem področju potrebno izvesti nekatere odločnejše ukrepe.
4.	Zaključek
Rad bj izrekel le željo, da bi naš kolektiv še naprej usmerjal svoje napore tudi na izboljšanje kakovosti, s čimer se bo tradicija kvalitete naše tovarne ohranila.
inž. Jože Zupan
To ni solidarnost! Mogoče bi lahko ob tem dejali, da gre nemalokrat pri nekaterih posameznikih tudi za komodite-to, ko človek sicer ni proti krvodajalstvu, le časa si ne vzame zanj, ni pripravljen malo počakati v vrsti in potrpeti.
Krvodajalec ima na dan odvzema krvj prost dan. Tudi člani kolektiva, ki jim zdravje ne dopušča, da bj dali kri, naj se raje prej posvetujejo z zdravnikom, saj je bolan človek odklonjen, čas pa je zelo dragocen.
Nekatere bolezni se s krvjo prenašajo. Zato pred odvzemom krvi vsakdo opravi zdravniški pregled v posebnem prostoru. Krvodajalci ne morejo biti osebe, ki kronično bolujejo za tuberkulozo, zlatenico, sladkornimi, srčnimi, ledvičnimi obolenji itd.
Akutna obolenja: vnetje grla, pljuč, kožne bolezni. Nosečim ženam krvi ne odvzamejo!
Včasih občutimo ob odvzemu krvi slabost: človek se poti ali pobledi, za nekaj trenutkov izgubi zavest.
Poglejmo vzroke:
— utrujenost, lakota, preveč ogrevani prostori, KAJENJE, strah pred krvjo in še kaj.
Na odvzem pridimo tešči, ali pa zaužijemo nemastno hrano in čaj. Zjutraj prija sladek čaj ali sadni sok, nikakor pa ne alkohol! Ta sovražnik nam trenutno zviša krvni pritisk, kar lahko privede do vrtoglavice.	I. V.
Prenovitev fasade predilnice ob mikalniški steni
Krvodajalstvo - skrb nas vseh
Letošnja krvodajalska akcija v naši občini bo v petek, 9. in v soboto, 10. oktobra, v zdravstvenem domu, vsakokrat od 5. do 13. ure, po razporedu, ki ga izdela komisija.
Teden požarne varnosti
že vrsto let je zadnji teden v mesecu septembru namenjen varstvu pred požarom. V okviru delovnih organizacij, kakor tudi v okviru občine, je vsako leto v tem tednu organiziranih veliko različnih akcij z namenom seznaniti občane z nevarnostmi in preprečevanjem, ter ukrepih v primeru požara. V našem podjetju je bilo že s planom izobraževanja predvideno, kakšne akcije se bodo v tem tednu izvedle.
IGD BPT je na eni svojih sej sprejel dokončni program akcij, ki so se tudi izvršile. Tako je bilo za vse člane kolektiva organiziranih skupaj 15 predavanj s predvajanjem filma o ročnih gasilskih aparatih.
Udeležba na predavanjih je bila različna. Najštevilnejši
(Nadaljevanje s 1. strani)
delavskega sveta, je bil potrjen. Na seje DS naj se vabijo v bodoče še naslednji:
Pavel štefe, Rajko Kališnik, (že član DS), Etelka Praprotnik, Rasim Kovačevič, Jožefa Drobnič, Marija Omerovič, Janez Slatnar, Anica Šinigoj, Jože Mali.
Sklenjeno je bilo tudi, da bi se v bodoče sej DS udeleževal urednik tovarniškega glasila.
Glede prisostvovanja oseb izven podejtja na sejah DS (razni novinarji in podobno) pa so člani DS mnenja, da to ne bi bilo v skladu s pravilnikom o poslovni tajnosti podjetja. Za posamezni, izjemni primer pa naj o tem odloči predsednik DS.
Člani kolektiva, ki. bi radi prisostvovali sejam DS, pa se le-teh lahko udeležijo v prostem času, nikakor pa ne med delovnim časom.
Delovni kolektiv bi v bodo. če obveščali o razpisu sej DS z obvestili na oglasnih deskah, kot je to pred časom že bilo.
'Predlog za razširitev komisije za izvajanje ustavnih dopolnil je DS potrdil. Komisijo tako sestavljajo člani iz vseh delovnih enot, kot to zahteva zakon.
so bili delavci iz tkalnice (84,6 %), sledijo pa: konfekcija (76,5 %), oplemenitilnica (71,6 %), predilnica (69,5 %), V. delovna enota (68,6 %), uprava pa je s 44 % udeležbe naj slabša. Postavlja se vprašanje, ali delavcem iz uprave ni potrebno vsakoletno obnavljanje znanja s področja
Prvotno imenovana komisija:
Breda Milič — predsednik, Viktor Švab — član, Danilo Roblek — član.
Dodatno izvoljeni člani:
Janko Lončar, Rudi Berlot, Janez Laibacher, Breda Korošec, Vili Perko, Stanko Sova, Karel Kos in Silva Vogrič.
Na podlagi predloga sindikalne podužnice za ureditev garderob in umivalnic, je DS sprejel naslednji sklep:
Stanje garderob, sanitarij in umivalnic je izredno slabo in naj zato vzdrževalna delovna enota takoj pripravi predlog za rešitev tega problema ter ga realizira do konca februarja 1974.
Glede ureditve pokritega parkirnega prostora pri spodnji vratarnici pa naj vzdrževalna služba prouči možnosti in naj potem to vključi v plan investicij za leto 1974.
Sprejet je bil sklep, da se v akcijo zbiranja sredstev za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu in pomoč za njegovo nerazvito okolico, vključi tudi naše podjetje in sicer, da se iz Sklada skupne porabe izplača 1 % netto OD v mesecu novembru 1973.
S.	Saje
požarne varnosti, ali pa je vzrok kje drugje? Vsekakor bo potrebno o tem malo razmisliti, saj bi ob slučajnem požaru v kaki pisarni lahko prišlo do večje materialne škode zaradi neznanja pri uporabi ročnih gasilnih aparatov in drugih sredstev za gašenje začetnih požarov.
V okviru akcij v tednu požarne varnosti je bila tudi mokra vaja in sicer v Preski. Na vaji so poleg naših članov sodelovali še gasilci iz Peka in Zlit-a. Vaja je potekala brezhibno, vse tri ekipe so bile na mestu »požara« izredno hitro, kar kaže, da so gasilci vedno pripravljeni in zelo dobro izurjeni.
Istega dne ze bila na območju podjetja tudi nočna gasilska vaja. Po zvočnem znaku (sirena 30 sekund) je 14 naših gasilcev stopilo v akcijo »gašenja bombažnega skladišča«.
Tudi ta vaja, kateri je prisostvoval poveljnik štaba Občinske gasilske zveze, tovariš Jelko Hladnik, je potekala tako, kot si lahko le želimo. Vsak od udeležencev je vedel, kaj je njegova naloga. Zato je bila ta nočna vaja zares uspešna in kaže na to, da so naši gasilen precej bolj urni, prisebni in sposobni, ko gre za pravo vajo, kot pa takrat, ko na kakem tekmovanju me. rij o svoje sposobnosti z drugimi ekipami.
Žal je treba ob tej priliki poudariti, da je naša gasilska enota še vedno premalo številna. Dotok novih članov je zelo majhen in skorajda nerazumljivo je, da ni interesa za vstop v gasilske vrste pri nas, saj vemo, da je nevarnosti v tekstilnem podjetuj kot je naše, izredno veliko. Samo v letošnjem letu je bilo v podjetju že 13 začetnih požarov, ki so bili hitro pogaše-ni, vendar je skupna škoda, ki je pri teh požarih nastala vseeno preko 6 in pol starih milijonov dinarjev. Vprašanje je, kako velika bi bila škoda, če delavci, ki so običajno začetni požar pogasili ne bi znali uporabljati gasilnih aparatov in ne bi bili prisebni. V zadnjem času je pogasilo požare tudi nekaj delavk, ki so bile najbližje stroju. Sklepamo, da je tudi delavkam splahnel strah pred gašenjem začetnih požarov in da znajo v primeru ognja ustrezno ukrepati. Zato bo. treba še naprej stremeti za tem, da se člani kolektiva izpopolnjujejo na področju požarne varnosti in da se bo v gasilske vrste vključilo čim več novih članov, posebno mladih.
Nočno gašenje je še zahtevnejše.
S seje
delavskega sveta
Naša desetina hiti na mesto požara
Urno je treba pripraviti vse za odvzem vode
Vodni curek je uperjen v žarišče požara
Kljub temi urno na kraj požara
Kontrola kvalitete BPT nekdaj in danes
S pričetkom proizvodnje v BPT se je začelo tudi spremljanje kvalitete. Razumljivo je, da je težko oceniti obseg kontrole, ki je bila orientirana pač odvisno od iniciative vsakega vodja posebej. Iz razgovorov je lahko povzeti, da je bila že pred vojno tudi vezana na kvaliteto, v smislu odtegljajev (kazni) za vsak posamezni primer slabe kvalitete izdelka ali dela. Zaradi omejenosti časa za zbiranje podatkov v tem sestavku ne želim obdelati spremljanja kvalitete od samega začetka podjetja, temveč bi se le bežno dotaknil pomembnejših dogodkov s področja spremljanja kvalitete po vojni.
Po vojni se je tradicija kakovosti v BPT ohranila. Tako je tudi ostèllo spremljanje kakovosti medfaznih in končnih proizvodov ter se še naprej razvijalo.
V obratu predilnice je v sedanji vlagalnici — in nato v sedanji pisarni vodje izmene — deloval laboratorij za kontrolo proizvodov predilnice. Tedaj so bili v rabi predvsem aparati za merjenje zavojev, sortacije, trdnosti in apratov za prizkušanje korda. Za ugotavljanje vlage je bil kondi-cionirni aparat. Verjetno v letu 1952, se je ta del preselil v sedanje prostore ob kotlar, ni. Kadra ni bilo veliko, saj
je v letu 1945 delala tu le ena delavka, leto dni kasneje pa dve delavki (Valjavec Heda, Novak Emil).
V	tkalnici se je po vojni nadaljeval pregled blaga v pregledovalnici. Tam so se napake označile. Naloga pre-gledovalnice je bila torej čiščenje tkanin, označevanje napak in ocena kvalitete. Poleg tega je bila za oceno nivoja kvalitete zadolžena še ena delavka oziroma kontro-lorka v samem obratu tkalnice (ocena tkanine po gostoti, širini Nm preje, izgledu).
V	obratu oplemenitilnice je obstojal kemijski laboratorij
Novosti na policah tržiške knjižnice
E.	M. Remarque:	Sence v
raju
»Sence v raju« so Remar-quov poslednji roman. Kakor nekatera njegova prejšnja dela, je tudi roman zgodba pisateljevega življenja. Podobno, ikaikor pisatelj sam, se je tudi njegov junak, novinar Ross, pred Hitlerjem zatekel v New York, da bi tam začel novo življenje. Vendar ne more pobegniti svoji preteklosti, ostane le emigrant med emigranti, med ljudmi, 'ki so imeli srečo, da so prišli v obljubljeno deželo Ameriko, v namišljeni raj. Toda ta raj je utvara in emigranti s sposojenimi imeni prebivajo v njem kakor ljudje s sposojenimi življenji, kakor sence v raju.
Ross ljubi svojo domovino, a ga 'hkrati grize vest zaradi nje. V podzavesti nosi spomin na Uboj, ki ga je bil prisiljen zagrešiti, v dramatičnem boju med dobrim in zlim. Kljub treznosti je Ross občutljiv moški v senci tegobnega časa ima tudi njegova ljubezen do simpatične Nataše grenak priokus. Roman »Sence v raju« je barvit mozaik različnih človeških usod in potrjuje Remarquovo ustvarjalno moč.
Pearl S. Buck: Velika ljubezen
Roman »Velika ljubezen« govori o zakonski zvezi med
Edwardom Haslattom in lepo, črnolaso in sinjeoko Margareto. Edward jo je trikrat zasnubil. Pnvič se je zasmejala, odkimala in zbežala. Drugič ga je neprikrito zavrnila, češ da ji nj do zakona. V tretje pa mu je resno dejala: »če se poročim s teboj, mi bo to pomenilo življenje in prihodnost.«
Kakšna je bila ta njuna Skupna prihodnost pa 'boste zvedeli, Iko boste knjigo prebrali.
Manko Golar: Okrogle o Ver-žencih
Vesele prigode o Veržencih, ki jih je zbral v tej knjigi Manko Golar, bodo mladim bralcem priklicali na lica nasmeh.
Glavni junaki zgodb, Ver-ženci so dovtipni, hudomušni ljudje, ki se znajo posmehniti sebi in seveda tudi drugim. Ni čudno, da so malce nevoščljivi in nagajivi Lotmenžanci — Ljutomerčani — že njega dni talko radi jemali na piko svoje sosede Veržence in jim očitali, »da v Veržeju raste pamet sicer kar za plotom, vendar je niti paglavci ne marajo«. Segavi Verženci jim seveda niso ostali dolžni in tako se je že davno porodilo polno veselih zgodb in dovtipov, tako kot na drugem koncu naše dežele, z Ribničani in njihovimi sosedi.
Sodelujte
v Tržiškem tekstilcu
in končni pregled gotovega blaga pred oddajo v skladišče in prodajo. Pri pregledu se je označila kvaliteta z ozirom na število napak.
Za prelomnico se smatra lahko leto 1952, ko je bilo za kontrolo tkanin ustanovljeno posebno delovno mesto pod vodstvom tehnič. direktorja. Prav v tem letu so pričeli izhajati prvi standardi in je bila ustanovitev takega delovnega mesta nujnost. Delovno mesto je zasedla Hladnik Slavka. Zaradi živahne dejavnosti na področju kontrole kvalitete (seminaji o statistiki, kontrol) itd.) je sledil relativno hiter napredek spremljanja kvalitete. V letu 1958 so bili nabavljeni »Uster« aparati za merjenje enakomernosti in trdnosti preje, dinamometer za preizkušanje trdnosti tkanin in še nekaj manjših aparatov. Tako se je povečal del predilni-škega kakor tudi del tkalni-škega laboratorija (vse v prostorih Ob kotlarni).
V letu 1960 je prišlo do združitve celotne kontrole in vodja oddelka za standardizacijo in kvaliteto je postala Slavka Hladnik. Izven kontrolnega oddelka je ostala kontrola tkanin v tkalnici in označevanje napak v opleme-nitilnici (vendar pod nadzorstvom oddelka za kontrolo). Zaradi nesoglasij v sami kontroli se je v 'letu 1961 ločil predilniški laboratorij od ostale kontrole in tako je še danes. Predilniški del kontrole je prevzel Janez Zibler (tudi klaser), kontrola tkanin pa je ostala pod vodstvom Hladnikove. Predilniški laboratorij se je pod Ziblarjevim vodstvom usposobil predvsem za klasiranje bombaža in tudi ostala kontrola je dosegla soliden, za tiste čase visok nivo. V letu 1964 je Hladnikova zapustila BPT in se je kontrola tkanin hitro slabšala. V kontrolnem oddelku sta ostali le še dve delavki.
Leta 1966/1967 je bil za vodja kontrole postavljen Jože Zupan. Kontrolni oddelek se je ponovno pričel širiti. V letu 1969/1970 je bila sprejeta nova organizacija po konceptu integralne kontrole. Izven službe kontrole je ostal le predilniški laboratorij in sicer za vhodno in medfazno kontrolo. Organizacija se je razvijala še naprej. Tako je sedaj v obravnavi novi dodatni predlog, da bi v nekaj fazah kontrolni oddelek postal integralni oddelek v okviru organizacijske sheme celotnega podjetja.
Kontrolni oddelek je razširil svojo dejavnost na atestiranje uvoženega tekstila iz uvoza in na izdajo izvoznih
pošiljk. Končni cilj službe kontrole je v integralnem sistemu in v oddelku ne le za spremljanje, temveč tudi za zagotavljanje kvalitete proizvodnje. Razumljivo pa je, da je predpogoj za tak oddelek strokovni kader, ki ga sedaj ni žal, celo za proizvodnjo. Vse večji pomen kakovosti izdelkov pa bo v bodoče rezultat pridobitev dodatnega potrebnega kadra.
Za konec še opravičilo: že omenjena stiska s časom mi ni dovoljevala, da bi zbral več podatkov o stanju kontrole nekdaj in danes. Na kratko sem omenil bolj organizacijo kontrole kot pa ljudi, ki so sestavljali oddelek za kontrolo kvalitete. Zato ne bi bilo odveč, če bi še kaj povedali o kontrol; tisti, ki so jo poznali že v preteklosti.
inž. Jože Zupan
Javna razprava o ustavnih spremembah
18. oktobra je bila v dvorani paviljona NOB v Tržiču javna razprava o ustavnih spremembah. V to razpravo, ki so jo organizirale družbeno-politiene organizacije BPT za naš kolektiv, je bila vključena tudi razprava o osnutku predloga statuta občine Tržič, s posebnim poudarkom na uveljavljanju novih družbeno ekonomskih odnosov. Uvodne misli za razpravo so podali člani predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Tržič.
Tekst — foto: S. Saje
Tovariš Ivko Bergant je podal uvodne misli (na levi tov. Roblek in Erjavšek, na desni tov. Mokorel in Metka Plajbes, ki je vodila zapisnik).
Tovariš Mokorel je govoril o spremembah v družbeno-ekonom-skem sistemu.
Člani našega kolektiva med razpravo.
Uporaba metod statistike pri kontroli kakovosti
Človek in delo:
Beseda za uvod
Današnji, pogosto rečeno tudi modemi čas, je v znamenju, izrednega vzpona človeka na vseh področjih (družbenih, tehničnih in drugih znanostih). Prav nič se zato ne čudimo, ko slišimo celo otroka, ko rabi besedo »statistika«. Izraz je postal domač, vendar smo večkrat v zadregi, ako bi hoteli to besedo točneje definirati. Statistika se danes uporablja na vseh področjih našega življenja, celo doma, ne da bi se zavedali, živimo v svetu statistike. Ko bi nas opazoval človek srednjega veka, bi nas gotovo pomiloval.
Osnovna razlaga
Uporabnost statistike je ta. ko mnogostranska, da bi težko podali neko splošno razlago zanjo, tudi ni moj namen, da bi govoril o statistiki na vseh področjih. Zanima nas ožja kategorija statistike: statistika v proizvodnji ali še točneje, v proizvodnem procesu podjetja.
2e modernejši način dela v podjetju prinaša statistični material. Obratovodje, tehnični in komercialni nameščenci ga znajo že zelo dobro uporabljati. Stalno opazujejo proizvodni proces in izračunavajo mesečna in letna poprečja proizvodnje. Številke ponazarjajo z grafikoni vseh vrst, rišejo gibanje surovin, zasledujejo stroške. Prodaja, razmere na tržišču in nihanja so posebno področje vodenja podjetja.
Statistika v tekstilni
industriji
Predvsem se moramo razumeti1: ta statistika ni nekaj posebnega (privatna zadeva tekstilcev), temveč le ožja definicija za statistiko v eni izmed vej industrije. Morda je vendar pomembno, da je bila ta veja prva velika industrija in so jo že zelo zgodaj raziskovali. Prvi začetki segajo v pričetek 19. stoletja, ko so začeli v angleških bombažarskih podjetjih spremljati proizvodnjo. V Avstriji so v tedanjem času izdelali zelo natančne podatke o posameznih predilnicah. Statistika se je vse bolj uveljavila. Danes so postali statistični podatki o proizvodnih razmerah v posameznih podjetjih manj pogosti. Nasprot. no pa se je močno razvila interna statistika, za katero se v javnosti izve le malo.
Statistična kontrola
kvalitete
V zadnjih desetletjih se je v industriji zaradi povečanih zahtev natančnosti izdelave izdelkov in nove, visoko produktivne tehnologije pojavila potreba za boljšimi metodami kontrole kvalitete (metode ocenjevanja, meritev, analize in beleženje podatkov o karakteristikah kakovosti). Tako se je statistika tudi na tem področju izredno uveljavila. Zelo učeno bi lahko definirali statistično kontrolo kvalitete takole: statistična kontrola kvalitete je aplikacija statističnih zakonitosti in tehnik o vseh stopnjah industrijskega ciklusa, z namenom ekonomične izdelave izdelkov, ki je uporaben in ima trg (Schewhorst). Morda prav zaradi tako učene definicije danes v naši tekstilni indu-
striji (in tudi pri nas) kaj neradi slišimo o potrebi sprem, ljanja kakovosti po teh metodah! Morda bi celo pozabili nato, ako bi potem ne veljali za starokopitne.
Matematična statistika
Od statistike, kot vede o podatkih, do modernih matematičnih delovnih postopkov, je dolga pot. Njen vzpon je oznanila druga svetovna vojna (Amerika, Anglija). Matematična statistika se še vedno srečuje z odporom. Ta odpor opravičujemo s tem, da je proizvodnja preveč obremenjena s tekočimi problemi in ni časa za znanstvene eksperimente in da podjetja lahko živijo tudi brez matematične statistike.
To pojmovanje je dobilo posebno dimenzijo v jugoslovanski tekstilni industriji, kjer so le redka podjetja, ki statistične podatke tudi matematično vrednotijo. Vidnejše uspehe na tem področju je dosegla predvsem kovinska industrija.
Vse večje napredke mate. matične statistike je povzročila tudi uporaba računalnikov. Še včeraj nerešljivi problemi — zaradi izvoznih omejitev — danes ne predstavlja, jo več problema.
Statistična tehnika
Odstopanja kvalitete izdelka najlažje proučujemo s po. močjo vzorcev. To je splošna tehnika statistike, k) ni uporabna le v kontroli, temveč tudi pri študiju dela, v administrativnem poslovanju itd.
Osnovne tehnike pri nalogah kontrole so naslednje:
—	distribucija pogostosti
—	kontrolne karte
—	vzorčna tabela za sprejem
—	specialne metode
—	napoved zanesljivosti.
Razumljivo, ne bom razpravljal o teh tehnikah, o katerih se morajo seznaniti predvsem delavci v kontroli. Bolj bistvena je uporaba rezultatov teh tehnik, ki jih lahko uporablja mnogo širši krog ljudi.
Kontrola kvalitete BPT
in statistika
Naše podjetje je že zgodaj pričelo uporabljati statistiko tudi v službi kontrole. Ta statistika se je omejila predvsem na zbiranju podatkov v obliki grafikonov in kontrolnih kart ter v uporabi osnovnih metod distribucije pogostosti (od metod matematične statistike se uporabljajo najbolj osnovne t. j. izračun si-panja in nekatere metode razdelitev).
Obdelava po metodah matematične statistike je zelo
zamudna zaradi množice števil in njih računske obdelave. Morda je prav to vzrok, da statistika ni v večji meri prodrla v službo kontrole kakovosti. BPT namerava za kontrolni oddelek nabaviti statistični računski stroj (v njegovem »spominu« so le osnovne operacije statistike). Tako bo
Kdaj je bila skupina ustanovljena, na čigavo pobudo in koliko članov ima?
Skupina je bila osnovana 24. januarja 1973 na pobudo centra za zdravljenje alkoholikov iz Škofljice. Skupino sestavlja 13 članov, poleg njih so vključeni v skupino tudi njihovi svojci.
Kakšen je namen te skupine, kako deluje in kakšni so načrti za naprej?
Osnovni namen delovanja naše skupine je nadaljnje zdravljenje članov. Zaenkrat smo še skupina v okviru kluba zdravljenih alkoholikov Kranj — center, v bližnji pri-prihodnosti pa se bo skupina formirala v samostojni klub. Sestajamo se enkrat tedensko (ob ponedeljkih) v prostorih zdravstvenega doma, na sestankih obravnavamo tekočo problematiko ter se pripravljamo na ustanovitev kluba. Skrbimo tudi za izobraževanje naših članov, s tem, da organiziramo kako predavanje (npr.: vpliv alkohola na človeka itd.).
Kako poteka nadaljnje zdravljenje in kaj obsega tekoča problematika?
Sistem nadaljnjega zdravljenja obstoja na principu terapevtske skupnosti, zato imamo v skupini tudi terapevtski team, ki je sestavljen iz zdravnika, socialne delavke in medicinske sestre. Zdravljenje zahteva obvezno sodelovanje svojcev, ki se smatrajo kot redni člani skupine, saj oni s tem, da so seznanjeni z načinom zdravljenja, doma lahko občutno pomagajo tistim, ki se zdravijo.
Svojci imajo enkrat mesečno tudi svoj samostojni sestanek s terapevtskim teamom, kjer obravnavajo tekočo problematiko. Problematika je obširna — med drugim zaje-
tudi pri nas več možnosti za boljšo, predvsem pa hitrejšo obdelavo podatkov s področja kakovosti in bo mogoče razširiti delo kontrole v sme. ri povečanja števila meritev na račun skrajšanja računskih operacij.
Zaključek
Nadaljnega razvoja si ne moremo zamisliti brez modernejšega načina poslovanja in brez poznavanja in uporabe novih metod dela. Statistika, kot kompleksni problem, mora v podjetju zavzeti ustrezno mesto. Prav tako si učinkovitejše dejavnosti
ma tudi recidivo (povrnitev bolezni po navideznem ozdravljenju).
Ste imeli že kakšen primer recidive in kako takrat postopate?
En primer smo že imeli. Najprej pošljemo k tistemu, ki je ponovno začel uživati alkohol, patronažo, ki jo sestavlja vodja ter eden ali dva člana. Namen patronaže je ustaviti nadaljnji potek recidive in s tem ublažiti posledice v službi in družini. S prijateljskim prepričevanjem skušamo postaviti našega člana nazaj v normalno in trezno življenje.
Kako ugotovite primer recidive, imate uvedeno kako kontrolo?
Direktne kontrole nad članstvom ni1, ker se je v praksi pokazalo, da se v večini primerov recidiv ne more prekriti.
Kakšen je sestav vaše skupine?
Člani skupine so iz naše občine tisti, ki so bili na zdravljenju v Škofljici, ostali pa, ki so se zdravili v Begunjah, so vključeni v svoj klub. Iz našega podjetja je v skupini devet članov.
Imate s centrom v Škofljici kako sodelovanje?
Škofljica kot center povezuje vse slovenske klube, organizira letne skupščine, v Škofljico pošiljamo poročila o stanju in delovanju skupine, poleg tega izpolnjujemo razne ankete, ki obsegajo v glavnem rezultate rehabilitacije zdravljenih alkoholikov. Lansko leto je bila ustanovljena tudi zveza klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko z istim namenom, kot center v Škofljici. Zveza ima v Kranju dispanzer za ambulantno, zdravljenje.
službe za kakovost ne moremo več predstavljati brez statističnega vrednotenja podatkov in uporabe sodobnih metod obdelave. Torej bo naše delo potekalo tudi v tej smeri.
Bralcem se moram opravičiti, da se morda nisem mogel povsod izražati bolj jasno (preprosto). Upoštevati je potrebno zahtevnost izbrane te. me. Da je našla svoje mesto v številki našega glasila, lahko zagovarjam s tem, da razčisti mnoge nejasnosti s tega področja.
ing. Jože Zupan
Je vaša naloga tudi skrb za druge alkoholike?
Naša naloga je izključno skrb za tiste, ki so bili že na zdravljenju.
Že med zdravljenjem v Škofljici, po opravljenem izpitu in predstavitvi v okviru terapevtske skupnosti, začne naš bodoči član obiskovati skupino.
Za ostale alkoholike skrbi socialna in zdravstvena služba.
Kako pride do zdravljenja in koliko časa traja bivanje v Škofljici?
Alkoholizem je edina bolezen, kjer si bolnik ne želi zdravljenja. Zaradi tega je stališče alkoholika do zdravljenja odklonilno. Nihče se sam od sebe ne odloči. Za zdravljenje se odloči, oziroma privoli šele takrat, ko ga v to prisilijo težke razmere in nevzdržne okoliščine. Dosedanja praksa je pokazala, da je nov sistem zdravljenja v veliki večini primerov uspešen in še nobenemu ni bilo žal. Še več: ko je zdravljenje končano, oziroma, ko se je bolnik osvestil, si želi čimbolj šega ozdravljenja in uspešne rehabilitacije v službi, družini in družbi. Zdravljenje v Škofljici traja normalno trj mesece, nadaljni potek pa je dolgotrajnejši in odvisen od posameznika. S tem je negirano stoletno mnenje ljudi, da se alkoholizma ne da ozdraviti.
IL'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
I	Dopisuj	I
1	v svoje	I
I	glasilo!	(
iiiiiiiiiiiiiuimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiri
Tudi alkoholizem ni neozdravljiva bolezen
V Tržiču deluje poleg kluba zdravljenih alkoholikov Begunje tudi skupina zdravljenih alkoholikov Škofljica. Zaprosili smo enega od članov te skupine, ki je tudi član našega kolektiva, za kratek razgovor in rad nam je odgovoril na naša vprašanja.
Šport
BPT prvak občinske sindikalne lige v rokometu
Rokometna sekcija pri TVD Partizan Tržič je organizirala pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta rokometno ligaško tekmovanje za osnovne sindikalne organizacije na področju občine Tržič. Za to tekmovanje je že od nekdaj vladalo zanimanje, ker je rokomet v Tržiču precej popularen, pa tudi zato, ker podobnih tekmovanj manjka. Zmagovalec tega tekmovanja je dobil naslov »OBČINSKI PRVAK OSNOVNIH ORGANIZACIJ V ROKOMETU ZA LETO 1973«.
Tekmovanje samo predstavlja prve poizkuse uvajanja rednega rekreativnega — tekmovalnega športa v delovne organizacije, kj naj bi se razširil na čimveč športnih panog.
Tekmovanje je potekalo po ligaškem enokrožnem sistemu, vsak četrtek, in le izredno slabo vreme je lahko preprečilo določenim ekipam, da
niso odigrale tekme. Zaradi sodelovanja precejšnjega števila aktivnih igralcev se je kvaliteta posameznih srečanj enačila s kvaliteto v I. gorenjski rokometni ligi. V tekmovanju so sodelovala sledeča podjetja: Splošno gradbeno podjetje, Tovarna kos in srpov, Tovarna Rog, Peko, BPT, Tiko in Mesarsko podjetje.
Tekmovanje je bilo zaključeno 11. oktobra letos, ekipe pa so zasedle naslednja mesta:
1. BPT	5	410	73:32	9
2. PEKO	5	410	75:45	9
3. TIKO/ROG	5	302	69:73	6
4. KOSE	5	113	66:81	3
5. SGP	5	104	65:93	2
6. MES. P.	5	014	26:50	1
Vrstni red najboljših				
1. Danilo Vidovič	(KOSE)			31 golov
2. Danilo Vrtač	(TIKO/ROG)			27 golov
3. Srečo King	(SGP)			23 golov
4. Janez Mikolič	(BPT)			22 golov
5.—6. D. Praprotnik	(PEKO/SGP)			17 golov
7. Dare Meglič	(PEKO)			15 golov
8. Slavko Teran	(BPT)			13 golov
9.—10. Perne, šega M.	(MES. P. — BPT)			12 golov
6. Tekstiliada v kegljanju
Od 11. do 14. oktobra 1973 je bila v celju 6. Tekstiliada v kegljanju. Tega tekmovanja se je udeležilo 28 tekstilnih tovarn iz vse Slovenije. Tek-stilke in tekstilci, med njimi tudj naši, so tekmovali v borbenih partijah 10 tekmovalcev, v parih 6 krat 200 lučajev in posamezniki.
Iz naše tovarne so nastopali sledeči tekmovalci:
Blaž Rropret, Anton Kališnik, Jože Košir, Cveto Zaletel, Edj Kosmač, Lojze Lav-segar, Slavko Nunar, Štefan Ahačič, Tomaž Ahačič, Boris Polajnar.
Izmed vseh tekmovanj smo v borbenih partijah letos dosegli doslej najslabše — 12 mesto, s 747 podrtimi keglji. Prvo mesto je ovsojila ekipa »Tekstilindusa« iz Kranja, z 851 podrtimi keglji.
Zelo veliko tekmovalcev je bilo v dvojicah in to kar 84 dvojic. Naši so dosegli sledeča mesta: 13. mesto Zaletel — Ahačič, 15. mesto Košir — Lavsegar, 41. mesto Polajnar — Kosmač.
Največje zanimanje je bilo pri moških posamezno — tekmovalo je kar 166 tekmovalcev. Največji uspeh so zopet dosegli Kranjčani — znani tekmovalec, tovariš Martelanc Lado je dosegel odličen rezultat (1046 kegljev). Nič kaj dosti slabše se ni odrezal domačin, tovariš Kučič, s 1035 podrtimi, keglji. Naši so
Za zmagovito ekipo BPT so igrali sledeči igralci:
Janez Laibacher — vratar, Janez Janc — 2 gola, Milan Šega — 12 golov, Slavko Teran — 13 golov, Vili Perko — 6 golov, Marjan Urbančnik — 5 golov, Janez Mikolič — 22
dosegli slabše rezultate: 18. mesto Jože Košir, z 877 podrtimi keglji, 19. mesto Štefan Ahačič (877), 48. mesto Cveto Zaletel (833), 59. mesto Lojze Lavsegar (825), 78. mesto Boris Polajnar (810), 89. mesto Edi Kosmač (801).
To tekmovanje je štelo tudi za ekipo 6 x 200 lučajev. Ekipa BiPT je dosegla skupno 5023 podrtih kegljev. S .tem rezultatom je osvojila dobro,
5.	mesto (med 28 ekipami). Za prehodni pokal pa žal ne moremo imeti boljših rezultatov, ker nimamo ženske ekipe in smo tako v končni uvrstitvi zasedli 15 mesto s 16 točkami. Nadmočno je zmagal Tekstilindus s 135 točkami.
Naši rezultati so nekoliko slabši od prejšnjih let, a zavedati se moramo, da povsod
—	in celo v najmanjših vaseh
—	»rastejo« lepa, štiristezna kegljišča, v Tržiču pa ga nimamo in smo nastopili kot edina ekipa brez lastnega kegljišča ter resnih priprav.
Pod takimi pogoji ostajamo skoraj na istem nivoju, drugi Pa zaradi boljših pogojev napredujejo.
Vseeno smo lahko zadovoljni tudi s temi rezultati, saj nam veliko pomeni že to, da smo se udeležili tako masovnega tekmovanja tekstilcev in tekstilk iz vse Slovenije.
D.	R.
V mesecu septembru so prišli v naše podjetje naslednji novi delavci:
Predilnica:
Ibradžič Ibrahim, Mlakar Darko, Gašper Marija, Seidl Vladimir, Krsteva Darinka, Ristanovič Živana, Mujanič Mujaga
Tkalnica:
Kokot Jožica, Aldžič Hasi-ba, Krevs Jože, Marinič Ružiča, žarkič Ljeposava, Sprem Katica, Kušenič Marica, Sprem Slavica, Bajželj Milan, Popovič Jovanka, Ilič Ružiča, Mišič Ruža
Konfekcija:
Šuštar Mihaela, Gladoš Marjeta, Meglič Zdenka, Zupan Slavka
- odšli
Vzdrževalni obrati:
Fartek Anton
Iz podjetja pa so odšli:
samovoljno:
Kunaver Zdenka, Krmelj Anica, čuforovič Ramo, King Milka, Lupša Brigita, Lovič Jasminka, Zaplotnik Danica, Džigal Kata
v poskusni dobi:
Kokot Jožefa, Gašper Marija, Sprem Katica, Jovanovič Žaga, Guldin Bariča
v pokoj:
Meglič Jenerj
umrla:
Srdanovič Olga
Nov tovornjak
Pokal, ki so ga prejeli naši rokometaši.
golov, Bruno Teran — 3 gole, Lado Brzin — 2 gola in Bojan Pozaršek — 1 gol.
Rezultati posameznih srečanj med ekipo BPT in ostalimi ekipami:
BPT : PEKO	6 : 6
BPT : KOSE	18 : 6
BPT : TIKO/ROG	25 : 13
BPT : MES. P.	7:0
BPT : SGP	17 : 7
Za dosežen uspeh in naslov občinskega prvaka čestitamo ekipi našega kolektiva in jim želimo še naprej podobnih uspehov!	S. T.
V začetku avgusta smo dobili tovorno vozilo FIAT 90 NC, nosilnosti 5,5 ton, ki je bil naročen pri ljubljanski »Avtotehni«. Tovornjak je s sejemskega kontingenta, zato smo ga kupili po znatno nižji ceni (ca. 13 milijonov SD).
Moda • Moda • Moda • Moda • Moda • Moda 9 Moda t
Izberite si srajčno obleko
Pravite, da potrebujete novo obleko, univerzalen model, ki bi ga z enakim zadovoljstvom oblekle ob najrazličnejših priložnostih. Odločite se za srajčni model, pa vam ne bo žal. Letos so srajčne obleke modi spet nadvse pri srcu in kot veste jih svet pozna že kar štiri desetletja. Letošnje se od klasičnih razlikujejo samo po krilu: skoraj brez izjeme je bogato nagubano. Pr.i rokavih ni ostrih pravil, zato lahko izberete dolžino, ki vam najbolj ugaja. Velja pa, da je najlepši dolgi rokav z zapestnikom.
Po »Tovarišu«
Nagradna križanka
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice In tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor
Franci Šarabon, Marjan Herak, dipl. iur. Breda Milič, Anka Bizjak, Marija Rožič, dipl. oec. Ignac Ahačič, Francka Dolžan, Ljuba Ravnikar, Janez Furlan — Glavni in odgovorni urednik Stojan Saje — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 int. 89 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Izhaja enkrat mesečno. — List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.
Nagrade
Za zadnjo križanko smo prejeli le 30 rešitev in še od teh je bilo samo 11 pravilnih. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrado, 40,00 din Darko Križnar, vzdrževalni obrati
2.	nagrado, 30,00 din Rika Pretnar, oplemenitilnica
3.	nagrado, 20,00 din Marija Vodnik, tkalnica
4.	nagrado, 10,00 din Mila Mrak, konfekcija
Naše mamice
Ivanka Mlinarič je rodila 25. avgusta 1973 deklico, Veronika Košnjek je rodila 13. septembra 1973 dečka, Marjanca Grošelj je rodila 16.
septembra 1973 dečka, Teja Jurjevič 18, septembra 1973 dečka, Marjeta Kogoj 24. septembra deklico, Ana Gubic 25. septembra deklico.
ISKRENO ČESTITAMO!
TEKSTILNE VESTI
Seja komisije za standardizacijo
Že po tradiciji vrši komisija za standardizacijo Gospodarske zbornice SRS zasedanje po gospodarskih organizacijah in podjetjih. V sredo, dne 26. septembra 1973 je bila 10. redna seja te komisije v naši tovarni. Iz obsežnega dnevnega reda hi navedel le nekaj točk:
—	Obravnava problematike standardizacije v tekstilni industriji; referat je podal Zupan.
Na prejšnji seji v Železarni Ravne je imel referat na to temo s področja metalurgije, inženir Letonja iz Železarne Ravne.
—	Organizacija standardizacij ske dejavnosti v podjetju, sestavljen iz
več TOZD. Za primer je bila prikazana organizacijska shema te dejavnosti iv združenem podjetju »Islkra« Kranj.
—	Prevajanje JUS-stan-dardov in kataloga v slovenski jezik.
—	Program dela komisije za leto 1974 in prijava raziskovalnih nalog.
Po seji smo si ogledali naše proizvodne obrate. Večina članov komisije se je prvič srečala s tekstilno industrijo. Pohvalili so red in visoko avtomatizacijo v proizvodnji, ki ne zaostaja za drugimi vejam; industrije — vsaj s področja predelovalne, lahke industrije. J. Z.
ALI STE VEDELI?
Leta 1833 je Američan Willy Post sam opravil z letalom pot okoli zemlje in porabil zanjo nekaj manj kot 7 dni in 19 ur.
Vojak nam piše
Iz daljnega Niša smo preje, li lepo razglednico od vojaka Ceda Vučenoviča. Pravi, da se po dolgem času zopet oglaša in zahvaljuje se za »Tekstilca«, ki ga redno prejema. Sicer pa mu je ostalo le še malo do konca vojaškega roka in tako bomo spet kmalu skupaj. Lepo pozdravlja vse sodelavce! Vseeno objavljamo njegove vrstice, čeprav bo čedo verjetno že po izidu te številke doma in želimo mu, da bi se po vrnitvi spet dobro počutil med nami.
Urednik
Čestitka
Na višji šoli za organizacijo dela v Kranju, je v mesecu septembru 73 diplomiral član našega delovnega kolektiva, tovariš Karel Bečan, obrato-vodja predilnice. K uspehu mu iskreno čestitamo!