Požtarina plaćena u gotovu.
Cena Din 2.
SOKOLSKI GLASNIK
ЛПЛ > mr »¥ТЛ1/ЧГ«1 /\1	САТ/Л1 CI/ЛГ1 C Л 1717*7 A 44\\\ Izlari svakov 1.1 15. n meseca. - Godišnja pretplata 50 Din. - Uredništvo i oprava a
ORGAN JUUUjLOVLNijIVOu oOKULOIVUU OAVL/iA	Ljubljani, Narodni dom.-Telefon ured.2543.-Račun pošt.šted. 10.932.- Oglasi po tarifi.
God. X.	Ljubljana,	16.	jula	1928.	Broj	14.
Ljubljana, 16. jula 1928.
Ljubav je jaea od smrti i jača od straha prt d smrču. Samo s njom. samo s ljubavl|u se po-držaje i uzdiže život.
Turgenjev.
U »Narodnoj Odbrani« čitamo u
27.	broju od 1. jula o. g. ovc ozbiljne reči: »Preko granica naših vode tra* govi za svu ra/.pru i zavadu, ko j a je u našoj zemlji medu jednokrvnom bračoin zavladala. Jer se neče močna slovenska država nai Balkanu... Na okup najbolji medu najboljima! Dosta ste ćutali u tišini. Svaki trenutak vaše neaktivnosti, od sada značiče zločin prema našoj narednoj stvari... Okup*
1 jen i i udruženi, suzbijajte maloumni* ke i sebičnjake, gdegod ih sretnete! Znajte, da na vama pooivaju današ* njoist i budučnost nacije i države . .. Sve nesreče, koje nas zadešavaju, Usud nam šalje, da bi nas prekalio. Providenje najteže kuša onog, ko mu je najviše u volji. Pobedimo li sami sebe, naša če slava biti nedoglcdna . .. Gore glave! Malodušnosti i jadikovat n ju nema mesta!«
A starešinstvo našega Saveza kas že u svom proglasu u poslednjem broju »Sokolskog Glasnika« ovako: »Žaleči iskreno, da je strast i jarost digla ruku brata na brata i mačem če* mera pogodila srce naroda, osudujuči krvavo delo i žaleči za žrtvama, pozi« vamo braču i sestre na mirno i trezno prosudivanje tih dogodaja, pozivamo ih na disciplinu. pozivamo ih na bes* prekidan sokolski rad, na trajnu pri* premnost i na bratsku ljubav, koja nas preko sviju teškoča i sena današ* njih dana u poletu smelih, čistih, pre* kalenih, u samopregoru i u slobodo* ljublju prokušanih sokolskih duša po* nese u carsko Dušanovo Skoplje ...«
Tako, bračo i sestre, može i zna govoriti i treba da govori u svako vre* me i u najtežim i u najradosnijim da* nima riašeg narodnog života samo či* sta, idealna, plemenita duša naroda. Ove reči i misli nisu reči i misli poje* dinca; to je uskliik, jad, bol, spoznaja, evandelje sviju nas, kojima je ljubav prema narodu i prema domovini bit i jezgra unujarnjeg života, koji se pro* stire u grudima svakog pojedinca, iz kojeg' izviru svi veliki i viteški naši napori, da spasimo narod sa oružjem sokolske bratske ljuba vi, da sa ovom ljubavlju izločimo svaku ranu i svaku bolest i da sa ovom ljubavlju pregr* nemo čitavu svoju zemlju, koja mora da u to j ljubavi procvate u cveču i rodi plodovima: značajnosti, radinosti, strpljivosti, muževnosti i odlučnosti.
Gdegod se pojavi pržnja — tamo moramo uložiti sav svoj rad, ne ima* iuei pred očima ništa drugo nego uzvišenost svojih zadača i ravan put svog nastojanja, koje nije opsena na* rodovom ocekivanja, več jc poziv na rad i život, koji je narodu potreban i koji neka narod, radcei sam, stvori u ponositoj svesti svoje suverenosti. Suzbijajte dakle maloumnike i sebič* n jake, koji neče da vide i znadu, šta hočemo i kamo je usmeren sokolski rad!
Uspor svakom zlu — eto, bračo i sestre, to je naš cilj! A u urnebesu zla buče fanfare sokolske radinosti i zovu naš narod k podizanju svega do* brog Iz medu zla i dobra divlja vika bor bc! Ko če pobediti? .. .
Starešinstvo našeg Saveza poziva nas na mirno i trezno prosudivanje svih dogadaja, na disciplinu na bes* prekidan sokolski rad, na trajnu pri* premnost i na bratsku ljubav! Blago* vest jč to u danima, kad jc potrebno da otvorirno oči i pogledamo, šta je uradeno i sta nijc uradeno u toku de* set godina opstanka naše nacionalne države. Štagod je uradeno, to nije na* ša ni niči ja zasluga, to je bila jedino i samo dužnost pojedinca i sviju nas! A što nije uradeno, to je greh i sra* mota svakoga i sviju, koji nisu radili, kad se trebalo da radi. a koji su samo žeteoci, kad užas gladi kuca na vrata naše brače!
Pa kako je za Boga miloga moguče, da imamo robiju u zemlji, gde se vi* jore sokolski barjaci slobode, gde sc ore pesme sokolskog bratstva i gde se polažu zakletve na načelo sokolske jednakosti? Gde je tu pravda, a gde nepravda? Gde je kultura, a gde je nema? Gde je dostojanstvenost čo* veka, a gde je njegovo poniženje? Pa kako to da moramo u našoj zemlji go* voriti o duhovnoj žedi, kad timamo slavnih pesnika i pisaca, slikara, vaja* ra, muzičara, naučenjalka? Jesmo Ji iz* gubili i u najgadniji materializam po* topili sve ideale? Zar nema ništa i ni* Koga više, koji nosi vedro čelo i hoda uspravljen sa dušom, podignutom u
VI. pokrajinski slet JSS u Skoplju.
U smislu proglasa, koga smo pri* občili u 13. broju »SoiKolsko'g Glasnika« od 1. jula o. g., zatim na temelju miš* ljenja sedamnaest bratskih župa, a oso« bito s obzirom na usmeni izveštaj, koga su nam dali delegati bratske sokolske župe »Kraljevič Marko« u Skoplju 16.
o.	m , odredu jemo, da se održi
VI. pokrajinski slet JSS u dane 5.—9. septembra o. g. u Skoplju.
Raspored sleta je odreden ovako:
5. IX.: dolazak članstva župa i slovcn*
skoga Sokolstva u Skoplje, pre* gled zajedničkih Vežbi i sveča* ne večernjc akademije;
6. IX.: pokusi na sletištu; u 11 sati pre
podne povorka, koja se zavr* šava sa svečanim otvorenjem Sokolskoga Doma u Skoplju; u
l.v30 javna vežba, a u večer akademija;
7. IX.: pohod na Kosovo polje spojeno
s proslavom desetgodišnice oslobodenja i ujedinjenja, koja sc završava sa svečanom prise* gom Kralju, narodu, državi i Slovenstvu;
8. IX.: fzlcti; a društva ili župe, koja
nisu bila u poseti društvima
BRAČO I SESTRE!
9. IX
povratak žuna. koje nisu otišlc na izlete ili posete.
Taj raspored nam zapoveda, da radi časti i ugleda Sokolstva pozovemo svo članstvo,
da sudeluje več po prijavljenim prija* vama i da se podvostručenom snagom i vol jom pripravlja na slet,
koji če nam omogučiti uspeh i daljnji rad nama mile pokrajine Južne Srbije.
U svesti, da se, je sokolskadisciplina u ■zadnjim danima odrazila u potpunoj i zdravoj snazi i moči i da nas ta iskre* na i samovoljna disciplina vodi na jug naše države
na slavno, istorijsko i sokolsko Kosovo pol je,
gde cvate kosovski božur i odiše vaz* duh snagom prošlosti i veličine naše; hočemo mi jugoslovensiki i slovenski Sokoli, da se poklonimo uspomeni ko* sovskih heroja; da. sečajuči se njihova rada. života i smrti, nadahnemo novim sokolskim požrtvovanjem i čiste bez ikakve koristi i slave otadžbeničke ljubavi; te da dokažemo,
da sokolski rad obnavlja slavu, moč i veličinu prošlosti u sadašnjosti.
Svoj brači i sestrama šal jemo brat* •ske pozdrave uz poklik:
Na Jug, na Jug u carski grad Skop* 1 je, u Južnu Srbiju!
Južne Srbije, polaze u pohod;
Zdravo!
Ljubljana, 16. jula 1928.
Ltarešinstvo Jugoslovenskog Sokolskog Saveza.
E. Gangl, starosta.
Dr. Viktor Murnik, načelnik.	Dragutin	Šebenik,	tajnik	11
DR. JURI ŠTEMPIHAR:
Beograd na Vidovdan 1928.
L povesnici našeg naroda ima jedno doba, kad su paše i spahijc preduzi* mali razbojničke provale u zapadne kraje ve slovenskoig juga. Po cenu ži* v uta i imetka, po cenu kulturnog na* pretka Hrvati su tada stekli priznanje zapadnog sveta: antemurale cristianu tatis.
U ono doba sc u zapadnim kraje* vima slovenskog juga skupljalo oko I Irvata sve, što je imalo smisla za te* лочЈпе zapadnog sycta. Protiv volje Hrvata tuda stopa nikad u Zagreb ušla nije.
Danas hrvatski rod dugom redu svojih junaka dodaje nova svetla ime* na Imena — na usnama probudenog. svesnog roda — svetlija i snažnija od Zrinjskih*Frankcpana.
Dok jeefan sam samcat crn barjak na žutoj kuči objavljuje, da je svršio fizički svoj veki jedan iz mase mini* stara ili bivših ministara ove zemlje, celokupan rod hrvatski u Zagrebu na način velikih zapadnih demokracija odaje počast žrtvama razbojništva, nc* zapamčenog od betlehemsko^ pokolja. Žrtvama, u kojima su oživotvoreni ideali slavne prošlosti, ideali tvorne sadašnjiee, ideali borbene budučnosti. Ideali, ne svima shvatljivi, ne svugde razumljivi.
U desetogodišnjici oslobodenja hr* vatsko pleme oseča samo bol, gnusa* nje, gorko razočaranje.
A uz rod hrvatski oseča bol, gnu* Sanje .gorko razočaranje sve, što so kiti ponosnim imenom naroda uz Sa* vu, od njezinog izvora pa donde, gde
ova velika žila*kucavica narodnog jc* dinstva polako prestaje pod bedemima beogradskih kula. I opet se kupi ovaj narod oko Hrvata.
Sokolstvo je deo naroda. Integra* lan deo. Bol, gnušanje, gorko razoča* ranje, što ih narod oseča, neminovno oseča i Sokolstvo. Sokolstva, koje nc* ma osečaja za osečaje naroda, ne mo* že biti.
Da idemo u Skoplje sa bolom u srcu, sa barjakom u črnini? Da od* vežbamo program?
A drugčije nc možemo.
Baš ovih dana pre 14 godina So* kolstvo zaklučuje o ljubljanslkom sletu. Umeša se policija. Radi narodnog je* dinstva!
Ovih dana Sokolstvo zaklučuje o skopskem sletu Umeša se policija. Ra* di narodnog jedinstva?
Ovo naše drago rtarodno jedin* stve!
Čovck, koji nije prošao krutu ško* lu nacionalnog odgoja i rada pod ša* kama tudinca; čovck, koji bi iz vana došao i posmatrao, šta se u ime na* rodncig jedinstva svo radi delom i reči,' nači če se pred nedoumicoin: je*li ono stvarnost, je*li ono iskrenost, je*li ono svest?
Naša Sava, maj čina utroba narod* nod jedinstva, odgovara:
»Ono je stvarnost. Nije pesmi. Ono je istina. Nije podvala.
On.") je svest. Nije lamac.«
Tako šapuče Sava od vajkada. Ta* ko ona danas, u oči III. saib ora, bruji.
Medjunarodna sportska izložba u Parizu.
U Parizu če biti od 14. do 25. de* ccmbra o. g. u »Grand Palais« medu* narodna sportska izložba — s poseb* nim nautičkim odelcnjem — pod po* kroviteljstvom predsednika francuske .republike. Predsednik medunarodnog telovežbačkog Saveza g. Cazalet ime* novan je začasnim članom ovc izložbe.
Prednjački tečajevi u Francuskoj.
Francuski telovežbački savez po* čeo sc u poslednje vreme intenzivno hrinuti za vaspitanje dobrih prednjaka i u tu svrhu prireduje prednjačke te* čajeve. Ove godine održače se dva za prednjake pripravnike, prvi u juhi, drugi u augustu u Dinardu; u svakom tečaju biče po 75 učesnika.
višine Istine i Pravde?
I sve to u zemlji, u kojoj ima So* kolstva!
Ne! Tako nesme da bude! Gde ima Sokolstva, tamo mora da bude i tamo jest sve, što je lepo, dobro, ple* menito, pravo, istinito, junačko i vite* Sko! Tamo smo mi! Tamo stojimo da* nas tek na početku novog života — • ži* vota samosvesti i čudorednosti natoda, kome treba u prvom redu spoznnje vrednosti zdravlja duše i tela, da se
t
Svečano razvide zastave Sokolskog društva Ljubljana II, prilikom proslave 20 godišnjice opstanka društva.
Poziv na slet Sokolske Župe „Rijeka“ sa sedištem u Sušaku.
Bračo i sestre!
Puni nadc, jaki verom u bolju bu* dučnost našeg nart da, svesni svO'ga časnog zadatka u svojoj oslobodenoj Otadžb:ni, u jednoj neobuzdanoj čežnji za oslobodenjem neoslobodenih, koji danas više nego ikad, pred našim oči* ma, ovde. samo preko veštačke naše granice, snašaju svak o jake varvarske patnje i ponižanja od onih, koji su nas prjzv.ili varvarima. Sokolovi jugoslo* venske Župe »Rijcka« prireduju
dana 4. i 5. avgusta Župski Slet u Sušaku.
Tih dana, kad če oči naših patnika s one slrane veš račk c granice, iz Istre, biti uperene u nas Sokolove kao u svetlu tačku oslobodenja, kad če im se vera u sna'Ju Jugoslovenstva, Sveslo* venstva, još više učvistiti, posvetit Ce Župa i svoj barjak, kome če kumovati u ime čehoslovačkc prestonice Zlatno Prahe njen gradonačelnik * Primator, brat Karel Dr. Baxa i barjak Župskog Naraštaja, a kumovat če mu Starešina
Jugoslovenskog Sokciskog Saveza brat Ganul
Dva bar jaka posvečujemo: Barjak onih. koji su se borili i sad se bore i barjak onih, koji če se boriti za jugo* slovenske i sveslovenske ideale, za slo* bodu neoslobodenih.
Bračo i sestre!
Sokolovi ste: Znate da je naš po* loža j i rad ovde naročito težak. Znate da nas s one strane naše ovdašnje ve* štačke granice gledaju oni, koji nas mrze i oni, koji nas toliko vole, koji nas oče.kuju ... Dodite, pohrlite Soko* lovim krilama sa svih strana naše Ofadžbine na žale plavog jugosloven* skog Jadrana, na naš Slet, da učvrsti* mo veru malodušnima, da pokažemo snagu sokolskog Jugoslovenstva i Sve* slovenstva na ovom izloženom delu naše Otadžbine, u ovoj jubilamoj go» dim našeg Ujedinjenja pod krilima Belog Orla, pohrlite, bračo i sestre, da vas vide, da vas čuju oni preko granice, koji vas mrze i oni, koji vas toliko ljube...
Zdravo!
Sletski odbor župe „Rijeka" sa sedištem u Sušaku.
f
Ivo Polič s. r., predsednik.	R.	Mohorič	s.	r.,	tajnik.
vlada i upravlja sam u praven napredka i da stvara sam sudbinu svoji: buduč« nosti! Što je uradeno u tom pogledu, malo i premalo je to! Pod sokolskim zastavama moralo bi nas biti danas več do dvesto hiljada, a koliko nas ima? Ispitajmo se, gde, šta i na čemu je krivda! Bratska ljubav, gde si? Sokol* sko bratstvo, koliko te ima?
U redove, bračo i sestre! Na bes* prekidan sokolski rad, na trajnu pri* premnost! Čudotvorci, na rad!
50 godišnjica „Francuskog telovežbačkog saveza“.
Na Duhove o. g. slavio je »Fran* euski telovežbački Savez« 50 godišnja* eu svoga opstanka. LI tu svrhu je or* ganizovao u gradu Calais u velivvom opsegu svoj 50 narodni savezni slet. na kojem je uzela učešče čitava Fran* cuska. Sa sletom bile eu 'združene ve* like telovež,bačke utakmice pod vod* stvom poznatog stručnjaka 'u telcsnom vaspitanju fregatnog kapetana g. He* berta. Čim čemo dobiti detaljnije iz* veštaje o tom sletu, izvestičemo opšir* nijc.
Sarajlija o prilikama u Ju žri o j Srbiji.
Sarajevska »Večerna pošta« donosi u svom broju od 12 jula o. g. razgovor sa g. Urošom Pricom, bivšim še* lom kriminalne sarajevske policijske direkcije, a sada upravnikom grada B;* to! ja G. dr. Priča je izjavio, da je ja v. na bezbednost u Južnoj-Srbiji prilično povoljna, pa šta više povoljnija nego u mnogim drugim našim ikrajevima. O ,-tanovn-štvu grada Bitolja izjavljuje:
»Stanovništvo kraja oko Bitolja je naš najmiiniji i na jradl ji vi ji elemenat. Da me razuemete, ja ču Vam istači sa* ,mo to, da .-am u prva dva meseca imio samo dva kriminalna slučaja i to dva slučaja krade. Nacijonalno je stanov* ništvo slabo osvješteno. U pcigledu podizanja nacijonalne svijesti malo se ovde radilo. Isto tako nema kontakta izmedu vlasti i meštana koji su radi toga vrlo nepoverljivi i rezervisani. Treba ta j kontakt da bude što intim* ni ji i da se pristupi širenju nacijonalne .svijesti. To bi se moglo najbolje izvr> šiti preko Sokolstva, sokolsku ideju treba svesrdno pomoči i podržavati. Nastavu u osnovnim i srednjim ško*
;am;: treba poveriti rodoljubima na* stavnicama iz svih naših krajeva, a ophodenje vlasti sa narodom dovesti u skiad kako bi se stvbrilo uzajamno peverenje.«
Starosta Poljskog Sokolskog Saveza br. Adam Zamoyski u Zagrebu.
27. i 28. juna o. g. boravio j.e u Za* grebu starostai JSS brat Engelbert Gangl, koji je došao amo na bratski poziv staroste Poljačkog Sokolskog Saveza brata Adama Zamoyskog, a
i.voji se je na proputovanju iz Dubrov* nika, gde je bio na letovanju, sa svo* jom obitelju zadržao par sati u Za* grebu.
N41 večer 27. juna održao je sta* rosta brat Gangl ikonfcrenciju sa ne* kojim članovima starešinstva župe, kojom su zgodom pretresane prilike u našem Sokolstvu.
28. VI-, dočekao je brat Gangl kod jutranjeg brzovlaka iz Splita brata starostu Zamoyskog, a od strane žup* skog starešinstva bio je bratu Zamoy* skom dodelen župski tajnik brat Tuna Perkovič, koji je brata starostu Po» ljačkog Sokolskog Saveza pozdravio u ime zagrebačke župe.4 Nakon što su gosti iz Poljske uzeli zajutrak u hotelu »Esplanade«, provezli su se autima po gradu te su im pokazane znameni* tosti našeg belog Zagreba, u koliko je to bilo moguče za tako Ikratko vreme, jer su sa vlakom u 12-20 sa.ti več otpu* tovali u Beograd.
Brat Zamoyski predao je bratu Perkoviču svoju sliku sa posvetom za* grebačkoj župi i sliku delegata svih so* kolskih saveza prigodom osnutka Sve* slovenskog Sokolskog Saveza u 1925. godini, na čemu bratu starosti hvali* mo, palk mu i ovim putem šaljemo naš bratski sokolski pozdrav »Zdravo«!
*	4	'	4	л* . t1,!1 4 i4U4-
,,ђ»Ј!2 *♦.*.•» Л - m* ХЛ:	44 1	.♦
P®;' 5; i.1 >/$*-«* ♦	• 4 * *, лЧ*<
• % •*4 4 ч< •* «	и‘<
*i 4 * 4V> ' V«	4 4
."'	“*	'4	,ij	-	4-.: <4 *	«	•■
v^s	*	V4 .v* , v&s
*s*S
$РШда
Slovenski pregled.
Uspeh III. medjusletske utakmice ČOS u Pragu.
U »Sokolskom Glasniku« do sada smo opširno izveštavali o pripremama za III. medusletske utakmice ČOS, koje isu počele u februar u o. g. sa ski* jaškim utakmieama, a o kojima smo detaljnoi več izvestili naše članstvo. Danas čemo dati izveštaj kako su za* ključene te velike priredbe, koje su bile ujedno i proslava lOgodišnjice op* Stanka čehoslovačke republike po So* kGilstvu. Kako ogroman opseg je za* uzimala priredba vidi se po troško* vima, k o ji su uračunavši sve pripre* me postigli visinu od preko 400.000 Kč.
Utakmice su sadržavale sledeče grane: takmičenje za prvenstvo čki* nica; višeg odelenja članova i članica; srednjeg odelenja članoiva; nižeg ode* len ja članova i članica; utakmice u nastupima na pozornici; naročite utakmice za članicc i takmičenja so* dolskih konjaničkih odelenja.
U borbu za prvenstvo ČOS stu* pilo je sedam članica, od kojih je po* Stigla prvo mesto s. Bedriška Von* dračkova iz Vinograda sa 83"84%. — Od članova je takmičilo za prvenstvo ČOS 20 brače, svršilo pa je utakmicu samo 15 brače. Prvak je postao br. Jan Gajdoš iz društva Brno I., koji je postigao 206‘80 tačaka ili 94%. Medu ostalima takmičili su i poznati borci br.; Tintera, Efenberger, Šupčik, Ve* sely i drugi. Odustao je za vreme utakmice br. Vacha i br. Šupčik.
U višem odelenju članica bilo je na takmičarskom prostoru 17 vrsti, od koijih je postigla prvo mesto vrsta iz Žižkova sa 347'75 tačaka ili 89'16%. Drugo mesto je pripalo vrsti Praškog Sokola, treče vrsti iz Vinograda. Kao pojedinka bila je prva s. L Sychrova iz Brna I. sa 59-5 tačaka ili 99‘1%. — Članova je takmičilo samo 10 vrst; u višem odelenju, prvo mesto osvojila je vrsta iz-Vinograda sa 552"65 tačaka ili 89-13%, koja dobiva kao prva Liitzov štit. Drugo mesto ima vrsta iz Bratislave, treče pak h Zlina. Kao po* jedinac je najbolji br. Jan Karafiat iz Moravske Ostrave i Vladimir Pokor* ny iz Vinograda sa 97"75 tačaka ili 97-75%.
Utakmice članova u srednjem odelenju pokazuju sledeče komične uspehe:	Prva je vrsta iz Brna I. sa
577-25 tačaka ili 93%. U kup no je tak* mičilo u tom odelenju 128 vrstiju sa 1002 pojedinea, od kojih je postigao prvo mesto br. František Hospodka iz Nemeckega Broda. Isti broj tačaka pa imaju još brača Jiri Napravnik iz Ko* širjeva i Karel Martinasek iz Kopriv* niče, Svi su postigli 97"75 tačaka i %.
U nižem odelenju je takmičilo 135 ženskih in 173 muških vrstiju. Rezul* tati su sledeči: kod članica je iznela pobedu kao prva, vrsta Sokola na Vi* nohradih sa 96'92%, kao pojedinka pa s. Jana Bendova sa 100%. Ukupni broj takmičarki je iznosio 1155 sestara. Medu muškim vrstama odnela je po* bedu i prvo mesto vrsta iz Kralovog Polja kod Brna sa 586‘65 tačaka i 94"61%. Za pojedino« još nisu tačni rezultati priznati.
U takmičenju na pozornici je na* stupilo nekoliko vrsti s raznim pribo* rom, druge bez njega, neke na spva* vama, druge opet bez njih itd. U utak* mici na spravama je postigla prven* stvo župa Praška, bez sprava društvo Jihlava, s priborom Žižkov, bez njega pak društvo Prerov.
Članice taikmičile su i u slobodnoj utakmici, gde su postignuti sledeči re* zultati: bacanje loptc 58"80 m, bacanje
4	ikg teške kugi e 16'05 m, skok u da* ijinu s mesta 232 cm, skok u daljmu sa zaletom 520 cm, trosikok 908 cm, skok u .visinu s mesta 107 cm, sa zaletom 134 cm, trčanje na 60 m 8 sek. Va, na 100 y 12 sek., penjanje po užetu ua 5 m 12 sek., četveroboj vrstiju je svršio pobedom vrste Brno I., u ha* zeni je pobedilo društvo Benešov, u odbijanju Kromjeriž, u protrčavanji* ma Jihlava. Nadalje su se vršile i utakmice u skojkovima u vodu, u pli* vanju itd. U stafetnoj utakmici po* Stigla je župa Praška prvenstvo u 42 sek.
Utakmice sokolskih konjaničkih odelenja sadržavahu šesteroboj poje* dinaca, takmičenja u Skokovima, utak* mice vrsti i pojedinaca. U šestevo* boju je pobedio br. Dynybyl iz Praga, u Skokovima isti, u utakmici vrsti Sc* kol u Karlinu, kao poijedinac pa je i'zašao iz borbe kao pobednik br. Jan Bartunek iz Praškog Sokola.
Iz ovog kratko** opisa utak mi ca vidimo, kako velika je bila po opsegu ova priredba ČOS, koja je na ta j na* čin telovežbačkim radom na najdo* stojni ji način proslavila lOgodišnjicu čehoslovačike slobode,
Utakmieama je prisustvovao u ime JSS brat starosta Gangl. Prisutan ie bio još i brat Mačus, načelnik župe Maribor.
*
Zbirka ČOS za Bugare.
Zbirka ČOS za nesretnu bugarsku braču postigla je u kratkom roku preko 100.000 Kč, koje je predsedništvo ČOS odposlalo u ruke bugarskog po* slanika u Pragu, g. Borisa Vazova. Po* slanik se ČOS zahvalio vrlo lepim pis* mom, u ikojem vrlo visoko uzdiže So* kolstvoi.
čaju prostranstvo naše današnjice. Tako se i mi ovdašnji nadamo da če i vama pogled na ovdašnju braču izaz* vati slavnu perspektivu naše daleke zajedničke prošlosti, po kojoj smo plemiči medu narodima evropskim.
Neka bi tako Bog dao, da ova na* ša svečanost ostavi u dušama sviju nas plodna traga.
Kot skromen prispevek :k pokritju stroškov, ki bodo spojeni z našo pe;* inšestdesetletnico, prejmite drage vo* 1 jo priložene novce.
Zdravo!
V Ljubljani, 21. maja 1928.
Brat Peter Grasselli.
*
»Veleslavni Sokol II!«
Blagovolite sprejeti najiskrenejšo čestitko k veleslavni 20*letnici, obha* jani po krasnih uspehih v polnem raz* voju, ki naj se v bodoči dobi še po-* veča.
Iskrena zahvala za prijazno vabilo.
V	duhu z Vami kličem:
Zdravo!
Ivan Vrhovnik.
ljcn, izvršeno je razilaženje zbora u pokrajnim ulicama.
Iste je večeri priredeno »Kosovsko veče« u dvoirištu Sokolskog doma, gde se skupilo do 3000 Sokola. Pevačka društva »Mokranjac« i »Vardar« pe* vala su u zborovima pesme iz krajeva Južne Srbije. Mostarsko sokolsko dru* štvo je i'zvelo vežbu »Kosovska epo* peja«. Brat Radenkovič je recitovao pesmu »Na Vardaru«. Članovi Narod* nog pozorišta Kralja Aleksandra izve* h su kosovsku večeru iz »Boja na Kosovu«. Taj je čin prikazivan zato, da se naglasi, kako je nesloga velikaša bila uzrok kosovskoj katastrofi, pa da to hude primer i za sadašnjost. Oko ponoči je zaključeno ovo veče.
28.	juna na Vidovdan bili su na sletištu »1 asina česma« rano ujutru pokusi Sletište je bilo veoma lepo ure* denoi Brdo je s jedno Strane sletišta | amfiteatralno iskoriščeno i upotreblje* i no kao glavna strana sletišta. Po tome su brdu izradena mesta za sedanje i | stajanje. S toga brda pada pogled rav*
Pokusi članskih prostih veibi na sletištu.
Ispod ove Dušanove g radi ne hita* le su pobedonosne vojske;, odavde su oglaša vane na j veče svečanosti; što ih je ikada imao naš narod: proglas car* stva, proglas patrijaršije. kao i jedna od največih kulturnih« manifestacija: proglas Dušanova Zakonika. Neka bi, dakle, Beg dao ua se i naša sokolska svečanost u svoj svojoj skromnosti pridruži tej visoko j tradiciji, te da : ona znači jedan novi praznik našeg novog carstva, praznik i kulturni i na* cionalni, a iznad svega praznik brat* skih oseeaja, koji su nam danas naj* potrebni ji.
Zaista, bračo i sestre, ni sa koga mesta naše velike države ne če se bo* 1 j e i dalje videti ponosne sokolske za* stave nego danas sa ovoga Dušanova grada. I ni u jedan čas nije potrebnije bilo da se čuje silna sokolska pesma bratstva, snage i discipline, nego što je potrebno danas u času trzavi:a. koje vidimo unutra i prohteva koje vi* dimo spolja. Niti ima uzvišenijega mesta iznad svih trenutnih teškoča ne* go što je visoki most naše sokolske ideologije, našeg sokolskog zaveta i naše sokolske širine pogleda.
no u grad cara Dušana, vidi se večito sura Šarsplanina, a desno su ograuci skopske Crne Gore.
U isto vreme održan je u opštin* skom parku -svečan vidovdanski po* men palim junacima <:d Kosova do danas, koji položiše svoje živote za naše oslobodenje i ujedinjenje. Po* men je obavljen u prisustvu Kraljevoig izaslanika, velikog župana, 2 minista* ra., konzula prijateljskih država, nada^ lje zastupnika JSS i starešinstva župa i društava, koja su došla na ovaj slec i ogTomncg broja gradanstva.
U 9‘30 je otpoičelo na sletištu raz* vice člansko« župskog barjaka (dar N j. Vel. Kralja). L’ 9 sati stigli su na sletište Kraljev izaslanik komandant 111. armije g. Milovanovič, gg. ministri Vujičič, Stankovič i O brado vic, vel. župan g. Naumovič, predsednik skop* ske opštine g. Sapundžič, predstavnik Lužičkih Srba brat Juraj "Cziš, Stani* slav Lekenberg sa 15 poljskih Sokola biciiklista, predstavnik starešinstva Sa* veza ruskih Sokola u inostranstvu ge* neral brat Poljanski, starešina Ruskog Sokola u Jugoslaviji brat Artamanov, predstavnik Jugoslovenskog Sokol*
Proste vezbe vojnika s puškama.
Dobro nam došao brate Lužički Srbine! Dobro nam došli bračo Rusi, bračo Čehoslovaoi i bračo Poljaci! Srečna bila manifestacija bratstva, ljubavi i viteštva, koju ste došli da či* nimo ne radi pompe, nego radi zna* menja koje osečamo.
Nigde kao u ovim krajevima ne može se oceniti koliko je zlo narodna nesloga, i kakvu veličinu može da oboiri sitna uskogrudnost:	jer nigde
nisu posledice tih naših negdanjih ma* na bile teže nego ovde. Na ovim ognji* štima s toga čemo crpsti i najbolj u pouku da nam budučnost zavisi od sloge, discipline i široke svesti.
Pod kulom cara starih vitezova na* pojimo se duhom novog slovenskog viteštva!
Daleko- preko negdanjih plemen* skih okvira mi smo se zavetovali ju* goslovenskom jedinstvu, i još dalje od toga,, zavetovali srno se i zavetujemo se opšte Slovenslkom bratstvu i soli* darnosti.
Zdravo, bračo Sokoli, i sestre So* kolice! Živela sloga svih Slovena!
Iza govora brata župskog staroste, koji je bio toplo primljen i pozdrav*
skog Saveza zamenik starešine brat Duro Paunkovič i mnogi drugi.
Odmah je otpočelo svečano razvi* janje zastava sokolske župe Kraljevič Marko, koje je Kralj južnosrbijan* skim Sokolima poklonio. Nasuprot Kraljevog izaslanika, predstavnika vla* i Sokolstva stajali su sokolski stare* šine sa sokolskim zastavama. U pro* eelju kapetan g. Petar Šaletič držao je Kraljev poklon župsku zastavu, na ko* joj je u zlatnom vezu ispisano: »Ale* ksandar, Kralj Srba, Hrvata i Slovena* ca, sokolsko j župi Kraljevič Marko u Skoplju«. Do kapetana sa leve strane držao je narednik Predislav Uzunovič naraštajsku zastavu na kojoj je tako* der u zlatnom vezu napisano:	»Ale*
ksandar. Kralj Srba, Hrvata i Slovena* ca, podmlatku sokolske župe Kraljevič Marko«. Na obema zastavama leprša* le su široke plave trake na kojima je bleštao državni grb i natpis Petar.
Razvijanje zastava prati muzika sa molitvom. Zastave prinose Kralje* vom izaslaniku, koji prilazi starešini sokolske župe Kraljevič Marko br. Toši Zivkoviču i pružajuči mu zastave kaže:
Dva značajna Sokolska pisma.
v
Slet Sokolske Zupe „Kraljevič Marko“ u Skoplju na Vidov-dan.
Po unapred odredenom programu krenule su župe Mostar, Novo mesto. Veliki Beokerek i Tuzla u posete dru* štvima Južne Srbije. Vest da je VI. pokrajinski slet JSS odložen radi ne* milih dogadaja u Narodnoj skupštini, našla ih je gotovo pred vratima Skop* lja, pa jer su bile več na terenu Južne Srbije., oibišle su tamošnja društva. Novo Mesto je otišlo u Kosovsku Mi* trovicu, Veliki Bečkerek u Kičevo i dalje prema Ohridu. Mostar u Š ti p, a Tuzla u Strumicu. Njihov boravak u tim mestima je učinio dubok dojam na gradanstvo i narod iz okoline. Ta* ko je dovršen jedan deo pohoda so* kolskih župa sokolskim društvima.
Slet sokolske župe »Kraljeviča Marka« otpočeo je zapravo 27. juna u vidovdansko predvečerje U 7 sati na večer bio je na Trgu Kralja Petra so* kolski zbor, kome je prisustvovalo oko 15.000 ljudi. Čim je muzika odsvirala sa kule Oficirskog Doma uvertiru »Kosovo« od D. Jenka uzima prvi reč u ime Jugoslovenskog Sokolskog Save* za, zamenik staroste JSS br. Dura Pa* unkovič, koji kao najviši predstavnik Sokolstva otvara sokolski zbor rečima:
Srce mi se nadima puno radosti što vas, draga bračo i sestre, vidim okupljene ovde u našem carskom Skoplju na Vidov*dan, kao dan našega narodnoga ponosa i bola. Sleteli ste iz svojih gneizda cele naše Jugoslavije, da time manifestujete jedinstvo naroda Srba, Hrvata i Slovenaca i ljubav za ovaj naš divni kraj. Sokolstvo je Jnl° največe pobornike narodnog i držav* nog jedinstva tako. da se ši;enjem So* kolstva u masi i sve slojeve najbolje služi velikoj ideji jedinstva našega na* roda, a u tome jedinstvu leži spas i. sreča naše Otadžbine.
Govor br. Paunkoviča burno je pozdravljen. — Zatim je uzeo reč g. veliki župan Jovan Naumovič, iza nje* ga je pozdravio Sokolstvo predstavnik vojske, načelnik štaba treee armijske oblasti general g. Ko'stić.
Pozdravili su još sokolski zbor br. Cziš Lužički Srbin, koji nije /nao za odgodu sleta, zastupnik poljskih bici* klista Sokola, koji su u Južnu Srbiju pošli na biciklima nezavisno od glav* ne delegacije, koja nije došla i zastup* niei beogradskih i zemunskih ruskih Sokola.
Kraljev zastupnik je pozdravio zbor, burno pozdravljen od Sokolstva (koga je bilo preko 2000) i naroda.
Zbor je zaključio iskrenim sokol* skim govorom predstavnik starešinstva župe »Kraljevič Marko« u Skoplju. starosta br. Toša Živkovič, koji govor donosimo u celosti:
Bračo Sokoli, sestre Sokolice!
Srečan sam, da vas mogu pozdra* viti sa doibrodošlicom u ime župe Kra* ljeviča Marka, kojoj ste dragi gosti! Dobro nam došo najmili brate Luži* čki Srbine; dobro nam došla bračo sa dalekih strana Poljske, Rusije i Čeho* slovačke, hvala vam svima na časti, koju nam učinisto svojom posetom! Dobro nam došli i vi bračo iz župa jugoslovenskih! Svi nam doleteste kao starija brača, da obidete brata najmla* dega. Došli ste da svome najmladem i zato najmilijem drugu, Sokolu Južne Srbije još više ispunite dušu idejom Jugoslovenslkom i Sveslovenskom.
Još u oči oslobodenja ovih kraje* va naš je Soko počeo savijati svoja gnezda u Južnoj Srbiji, i proleteo je po ovoj klasično j zemlji kao prvi ve* snik, da se sa severa več približuju osloibodilačke srpske armije. Ali pra* vog razmaha Sokolstvo je našlo ovde tek u poslednje vreme, ovih posled*
-	njih godina, ono je još dakle u pr vom zaletu, i njemu če vaša poseta ostaviti najlepšu moralnu pomoć.
Ne zamerite nam ^stoga, starija bračo, ako vidite da naš rad još nije svuda jednako razvijen i da naša or* ganizaeija nije stigla završenstvo sta* rij ih župa.
Budite uvereni, da na sjajnom Ju* gu naše prostriane države, na starim kulama careva i velmoža naših, naši Sokoli drže budnu stražu, koja neče nikad zadremati. Budite uvereni da Sokoli Južne Srbije nose u svome sr* cu ono isto oduševljenje za našu drža* vu, i ono isto bratsko osečanje narod* nog jedinstva, koje je i vas ovamo do* velo. Budite uvereni, bračo i sestre, da narod i omladina Južne Srbije ni u jednom stoleču i nikad nije bila po* nosnija, nego ova, koju vidite u sokol* skim redovima, jer nikad nije osečala da pripada večem i ponosnijem naro* du nego sada.
Videči vas, bračo i sestre, okup* ljene ovde iz raznih i dalekih krajeva našeg troimenog naroda, ovdašnjim Sokolima šire se grudi, jer u tome ose*
Malo je danas ljudi, a na žalost i u našem članstvu, koji bi sa toliko takfa i ljubavi p radii priredbe i život svojih društava, kao upravo ova dva »uzor*brata«.
Brat Peter Grasselli.
Brat Grasselli najstariji je član po članstvu, a po svoj prilici i po gods* nama naše organizacije. 65 godina on je neumorno radio i potpomagao rad svog ljubimca »Ljubljanskog Sokola«, pa evo vidimo ni za 65 godišnjicu ga nije zaboravio.
Drugi brat je umirovljeni katolički župnik Ivan Vrhovnik, veliki nacionalni radnik naročito na polju rada »Družbe sv. Cirila i Metoda«. Svoje društvo So* kol II. u Ljubljani, Ikoje je niklo upra* vo u njegovoj župi potpomaže on mo* ralno i materialno od svega početka, pa ga nije zaboravio ni sada prilikom proslave 20 godišnjice <?pstanka dru*
štva i ra'zvića društvene zastave, koju sliku donosimo na naslovnoj strani lista.
*
»Ljubljanskemu Sokolu«
v roke društvenega staroste brata Bo* gumila Kajzelja
tukaj.
Mili mi brat starosta!
Počalstil me je »Ljubljanski So* kol« s posebnim vabilom na javno te*
Brat Ivan Vrhovnik.
lovadbo, ki jo je priredilo društvo včeraj kot uvod k proslavi svojega 65 letnega jubileja.
Ob tej priliki ste mi izkazovali, bratje, toliko nezasluženo, več ko bratsko pozornost, da smatram za svojo dolžnost, zahvaliti Vas najto* pleje za laskavo skrb, ki ste mi jo po* svečali.
Od vsega srca želim, da se Vam posreči ves program jubilejske dru* štvene slavnosti tako izborno kakor včerajšnja prireditev, ki je sijajno po* svedočala vedni in neprestani napre* dek Vašega ismotrenega sokolskega dela.
Prcdajem vam dar Nj. Vel. Kralja da ped ovom zastavom uvek budete s,Kupijo n j n pustim redovima za napic« dak sokolske ideje i časti kralja i Otadžbine. Živeo Kralj!
Živeo Kralj! odjeknulo je i/ bilja* da sokolskih grla.
Iza toga preuzima zastave starešin na župe br. Tošo Živkovič te i K sa sledečim govorima, koje u celosti do* nosimo, predaje članstvu i naraštaju župe.
Govor prilikam predaje osveeene župske zastave bratu Straha nji Dorde« viču:
»Dragi brate!
Prcdajem Ti ovu zastavu«svctinju cele župe i molim da je čuvaš kao oči Tvoje, ž rit v Lij uči se pod njom svagda onako, kako Ti to sokolska dužnost nalaže.
Trudi se i nastoji i sam, da se u redu našem pod ovom zastavom nadu .svi svesni gradani i gradanke Južne Srbije. Prcdajem Ti jo sa žeLjom da jc no«>iš sa ponosom, jer je ona izraz neizmerne ooinske ljubavi našega IJzvišenog Prvog Sokola N j. V. K ralja.
Daj Bože, da pod njom naš narod iz ovili k ra jeva, prema uzvišenoj želji Darodavaoca, oseti neizmerno blago« stanje, za kojim je vekovima žudio!« ' •
Govor priliko m osveeene zastave župskog podmladka bratu Bordvoju Bogo je viču članu podmladka Sokol« s.vog društva u Skoplju:
»Dragi brate, predstavnice omla« dine naše —• budučnosti naša!
Predajem Ti ovaj viidni znak na« šili sokolskih ideala. Ponosi se njime jer je 011 oličenje Кга1ја«Оса naše oitadžbinc, i same otadžbine! Okupljaj pod njim mnog obrojnu braeu i sestre svoje, i uoini, 'koliko do Tebe stoji, da svi u vršenju sokolskih dužnosti sva« jih budu dostojni visoke časti, im je ovim divnim znamenjem njena.«
Obavivši predaju zastava Živkovi« se okreee Kraljevom izasla« niku^ generalu g. Milovanoviču rečima: Gospodine generale! U ime eelo« kupnog našeg Sokolstva, u ime Sokola •lužne Srbije ja vas molim, da našem prvom Sokolu, našem uzvišenom Kra« lju budete tumač naše največe sokolske Ma,godar n osti i odanosti. Uveravam Vas, da če Sokolstvo Južne Srbije umeti eeniti ovu veliku pažnju Nj. Vel. Kra« 1 ja i ovaj visoki dar južno«srbijanskorn SokoJštvu, i da če se ono svojim- na« cionalnim radom na širenju sokolske ideje u ovim našim južnim, pitomim Kraljevima odužitii časno Kralju i Otadžbinj.
Br aeo i sestre! U znak svoje blago* darnosti kliknimo: Živeo naš Kralj! Masa je dugo 'klicala Kralju i Kraljev« ■»kom Domu, zatim je muzika zasvirala nimnu.
Posle razviča sokolskih zastava Joirmirana je sokolska povorka koja je oiojila 2937 sokolskih pripadnika sviju kategorija te odmah ikrenula u grad. Ude je izvršen defile, k o ji nije nilkako zaostaja« za vojničkim. Sokoli su deri« lovali pračeni svojini fanfarama. Na« stalo je burno i oduševljeno klicanje Sokolstvu, Kralju i vojsei. Naročito yeliko oduševljenje izazvala je pojavi Hižnosrbijanskih sokolskih četa u na« jodnoj nošnji. Poljski Sokoli na toč« k o v ima i Kusi takoder su dugo i odu« ševljeiKj pozdravlja,ni od naroda i g ra« (lanstva, koga je bilo preko 40.000 po ulicama. Cela masa je pozdravljala, kao da si bio u sredini sokoJskog Pra« ga. Znaci dakle da je narod shvatio i osetio velicinu sokolske misli
koja
uči«
brat
U 3 časa po podne Skopsko Na« rodno Pozorištc Kralja Aleksandra I. priredilo je besplatnu predstavu »Boj na Kosovu«.
U 5 časova po podne na okiee« nom sletištu kod Tasinc česme prire« den je javni sokolski čas u prisustvu oko 40.000 do 45.000 glcdalaea.
Nastup na sletište izvršen je ta« čno u 4'45 min. ovim redom:
1. Brača Rusi iz Jugoslavije na« stupaju sa ukupnim brojem 74, od Kojih su 3 predli jaka, 1 voda i 69 vež« bača. Iz veli mu 4 proste vežbe skladno i lepo.
2. Sokoli seljaci nastupaju sa ukupnim brojem od 180 sa 2 prednja« ka i 1 vodom. 1'zveli su proste vežbe »Seljački radovi« od br. Vojinoviča dobro.
3. Naraštaj ženski nastupa u ukupnom broju 200 sa 4 vode. Izvodi proste vežbe »Dunje rankc« od s. Ku« bičkovc i br. Štefana.
4. Vojska nastupa u ukupnom broju 780 sa vežbama br. Jehličke.
5. Naraštaj nimški nastupa u uk up« nom broju 340 sa 4 prednjaika i 1 vo« dom. Izvodi proste vežbe.
6. Članice nastupaju sa ukupnim brojem 180 vežb., 4 prednjakinje i 1 vodom. Izvele su proste vežbe od s. Jugove vrlo dobro, naročita kola.
7. Članovi nastupaju sa ukupnim brojem 680 vežbača, 1 vodom i 8 pred« njaka. Izveli su veižbe br. Vidmara dobro, a naročito su uspela kola.
8. Mornarica istupa ih 80 vežbača sa 1 oficirom.
9. Nastup na spravama.
Podela vežbanja na spravama.
1. Skoplje sa II vežbača uzinia vratilo.
2. Rusi sa 8 vežbača uzimaju raz«
loj.
sa 8 vežbača užitna sa 9 vežbača uzinia
8 vežbača uzima
3. Mostar <onja.
4. Tuzla r az bo j
5. Beograd sa konja.
6. Novo Mesto sa 7 vežbača uzi« ma razboj.
7. Beograd sa 8 vežbačica uzima mali razboj.
8 Novo Mesto sa 7 vežbača uzi« ma vratilo.
9.	Beograd sa 8 vežbača uzima vratilo.
Na sletište je istupilo ukupno vežbača Sokola 1274 mušikih, 380 žen« sk ih dakle sokolskih pripadnika s ve« ga 1654 vežbača.
Vojnika i mornara istupilo jc ukupno 860, svega 2514 vežbača.
Publika je sa velikim interesom i ijubavlju pratila vežbanjc, oduševlje« no odobravala i naročito pljesikala kod lepših momenata vežbi što je dokazi« valo da su te vežbe shvačene.
Na svršetku je pala jaka kiša pa su otpale večernje akademije na sle« tištu. Mesto toga je bila akademija mostarskog sokoJskog društva u so« kolskom domu sa 5 tačaka. Mostar je kao i uvek do sada dostojno izpunio svoju dužnost.
Sutradan 29. maja je 1500 učesni« ka načinilo izlet na Kosova polje, ostali vratili su sc svojini ikućama.
Izmedu, Sokolstva i naroda vladala je za čitavo vreme sleta potpuna har« n> 'idja. Svi su razumeli što su Sokoli i šta hoče i da njima upravlja i zapo« veda samo volja koristiti narodu i dr« žavi. To je jedan od prvih i najglavm« jih uspeha, tim više, što jc to u o/im urajevima uopšte bio prvi veiči istup Sokolstva, a naša jc želja da ne b'. bio poslednji. — Zdravo.
Književnost.
Sokolske reči Dr. Laze Popoviča.
Iz štampe, a pod redakeijom bra« ‘:l Dušana M. Bogu no v i č a iza«
je knjiga »Sokolske reči dr. Laze I apoviča«, II. deo. гГо jc ona j deo pi« saiiog rada br. dr. Laze Popoviča, ko ji se odnosi na rad posle I. Sijkolskog . abora, t. j. ц.(К1. 1919., kad još ncor« ganiziraiio Sokolstvo nije moglo da sledi i upoizna.se s tim važnim mo« men tima stvaranja jugoslo venske sc« ko Is k e ideologije _ To je razlog, da ‘n je urednik skupio i prema karakter« nun osobinama sadržaja sastavio, te c,r*e jedmi sokolsku, eelinu t j pisani r«d god. 1919., dok je J. deo izašao 1925. a sadrži pisani rad do god. 1 'H- — Cena je knjiži 20 Din zajedno sa poštarinom. —• 1. i II. deo zajedno stoje 40 Din (kad se kupe ujedno). — 1 osebno I. deo stoji 30 Din. — HI. deo (zavržni) izači če krajem ovc go« duie. — Društva imadu na svakih 10 komada jedanajsti komad, koji ostaje društvu.
i N e.s ni c biti ni jedno sokolske ^njižnice a ni svesnog pojedinca, koji IU oi itnali ovc sokolske literarne umotvorine brata dr. kaze Popoviča. Narudžbe prima i kaneelarija JSS.
*
Knjiga vredna preporuke.
LI nakladi ČOS izašla je prošlih ilana knjiga, koja bi ,imala postati va« Žan priručnik prednjacima. Brat Josip
Stali napis.io je delo »Na letnom vuž« balistu«, k(. -a ol radujc na 272 stranico 30 satni raspored praktičkog telovež« bačkog rada na letnim vežbalištima. Pis ac je svoja iskustva crpio iz prak« tičkog rada na letnom vežbalištu So« kola u Nymburku,, koji ima, kao što je poznato jedno od najidealnijih let« nm vežbališta u čehoslovačkoj uop« ste. Sadržaj knjige je vrlo lako razum« ljiv svakom prednjalku, koji na teme« lju njenog rasporeda vodi preko čita« vog leta telovožbu na letnom vežba« lištu. Preporučamo, da se ta knjiga prevede na naš jezik, jer mi imamo vrlo mnogo društava, koja rade samo leti u sl o bodi radi pomanjkanja pri« kladijih vežbaonica i vežbališta. Knji« žica bi mnogokome prednjaku pomo« gla i olakšala rad. Sličnom stručnom liteiaturom nismo baš bogati, nasuprot vrlo, vrlo siromašni!
*
„Solnčenje".
Pod tem naslovom jc spisal Ivo Zor knjigo, v kateri obširno razprav« 1 ja o sol n čn ih kopelih- z ozirom na zdravje, šport in sploh telesno kulturo.
—	Učiteljska tiskarna v Ljubljani, k’ je omenjeno delo založila, se jc, dobro zavedala velike potrebe in pomemb« n osti te izdaje. Zato je knjigo krasno opremila z naslovno sliko in umetir« ško izdelanimi posnetki, pri katerih sodeluje poleg avtorja samega še sve« tovno priznana plesna umetnica Lydia Wisiakova — V prvem poglavju nas
s kratko črtico povede pisatelj v ono dobo, ko jc bila telesna kultura vsak; danja potreba, ko so zaničevali in prc 'zirali pomehkužene in negojcne ljudi. Z izbranimi besedami nas poživlja na (ielo, ki bo težko, a plodonosno. —
V	drugem odstavku nam podaja naj« potrebnej.še, kar moramo vedeti, če hočemo s pridom izrabljati solnčno dobroto. Ker smo jako senvitiv« ni, deloma po lastni krivdi, deloma zaradi okolščin, moramo svoje te.’.o najprej s posebnimi vajami spraviti v pravo, prirodno stanje, potem smo še« le vredni solnčnc ljubezni. D tem pc« stro razpravlja mladi pisec v tretjem poglavju. —■ Kdo naj se solnči in kdo ne, nam pove točno četrti odstavek. Nič manj važnejša pa ni nastopna razprava: kdaj, kje in kako naj se solnčimo. — Oljenje je pri solnčenju važna zadeva posebno za ljudi, ki so '/a solnoc »slabo sprejemljivi«, to so plavolasci. Ti ljudje navadno pretira« vajo, ker si žele biti bronasto rjavi.
O	tem razpravlja pisatelj v šestem poglavju.. — Kako se moramo pri soln« čenju ozirati na zdravje, čitamo v predzadnjem poglavju. — Ker je med
narodom razširjenih toliko napačnih naziranj o solncu in njegovi dobroti, jih je pisec v posebnem poglavju na« ■vedel in utemeljil. — Iz vsega nave« denega razvidimo, da je ta knjiga za vsakega prijatelja zdravja in smiselne telesne kulture neogibno potrebna. Prcdpogojno pa jo morajo imeti vse sokolske organizacije, da sc iz nje prc« dava članstvu in naraščaju. — Prizna« ni strokovnjak dr. Živko Lap a j«
ii	e je h knjigi napisal pomemben piedgovor. — Posegajte po tem delu, zakaj solnčenje je najcenejša in naj« pravilnejša pot, ki nas vodi nazaj k prirodi! Solnčnc kopeli nas obvarujejo degenerativnih bolezni:	.tuberkuloze,
rahitide, revmatizma itd. — Ne zamu« dite prilike in ne tavajte po temi ne« znanja v tem oziru, da sc nam največja dobrota vsemirja — ljubo solnee
—	ne zameri. Nazaj k prirodi! — Vsa« ko sokolsko društvo bi si moralo na« baviti vsaj en izvod te lepe in korist« ne knjige. — Cena knjigi je 12 Din, s pošto I Din več. — Sokolska društva morejo knjigo naročiti tudi v pisarni JSS.
Iz starešinstva JSS.
Savezni dan uplatila su za g. 1927. društva (X. iskaz):
Pivnice, Šiil, Starigrad, Podgorica,
V	rbnik.
DELOMIČNO NA RAČUN SA« VKZNOG DANA UPLATILA SU ZA G. 1927. DRUŠTVA:
Župa Banja Luka; Prijedor; župa Bjelovar: Kupinovac, Križevci; župa Celje: Trbovlje, Šoštanj; župa Kranj: Tržič, Železniki; župa Ljubljana: Dol. Logatec, Ježica, Kamnik, Ljubljana I., Ljubljana II, Loška dolina, Vič. Žiri; župa Maribor; Beltinci, Oplotnica, Prevalje, Središče; župa Mostar:	Pe«
rast; župa Niš: Surdulica, Vranje; žu« pa Novi Sad:	Bačko	Gradište,	Novi
Sad, Petrovaradin; župa Novo Mesto; Gradac, Semič; župa Rijeka na Suša« ku: Novi Vinodol; župa Skoplje: Pri« zrcn; župa Split: Don ja Kaštela, Mil« na, Vranji e; župa Vel. Bečkerek: Vel. Kikinda; župa Zagreb: Krško.
Sokolska društva, koja još do danas nisu platila Sav. dan za g. 1927., iako je rok potekao već 15. dec. 1927.
Župa Banja Luka: Bos. Petrovac; župa Bjelovar:	Grubišno	polje,	Ko«
privnica, Podravski Kloštar, Sokolo« vac. Vel. Zdenci, Virovitica, Vukovje; župa Celje: Rogatec, Vranska, Žalec; župa Kranj; Dražgoše, Kranj, Moj« strana, Stražišče, Škofja Loka; župa Ljubljana: Domžale, lg«Studcnec, Ko« menda, Moste, Radomlje, Ribnica, Ši« ška Št. Vid nad Ljubljano, Vače; žu« pa Maribor; Čakovec, Dravograd, Uo« če, Jarenina, Križevci pri Ljutomeru, Marenberg’ Maribor, Pragersko, Ptuj, Gor Radgona, Slov. Bistrica, Sv. Lo« vrenc na Pahorju; župa Mostar: Da« nilovgrad, Krivodol, Ncv.esinjc; župa Niš:	Aleksinac, Boljevac, Caribrod,
Knjaževae, Kraljevo selo, Lazovo, Ne« gotin, Malčevo, Kuršumlija, Pirot, Prokupljc, Vlasotinei; župa Novi Sad: Backo Petrovo selo, Bački Brestovac, I iig, Kulpin, Ti tel; župa Novo mesto: Bojanci, Mirna peč, Straža«Valtavas. Št. Janž, Št. Jernej; župa Osijek: Dar« ila^ Čepin, Mirkovci; župa Rijeka na Sušaku:	Gospič, Kastav, Koreniea,
KraSica, Ogulin, Srpskc Moravice, Šk rijeva, Sv. Jura j; župa Sarajevo: Bugojno, Čaj niče, Gorazda, Sjetlina, Vlaseniea, Zenica; župa Skoplje: Be« rovo, Bogdanac, C-arevo selo, Dcvdcli« ja, Kičevo, Kocane, Ohrid, (Priština, Pirova, Tetovo, Veles; župa Split: Igrane, Jelša, Pučišča, Podgora, Po« s tira, Stobreč, Supctar, Vis; župa Ši« benik:	Betina, N.in, Novigrad, Stan«
i	Ovci, Tepljuh«Biočič, Vodice; župa Vel. Bečkerek: Bašahid, Čenta, Kova« čica, Boka, Perlez, Potiski sv. Nikola, Srpski Aradae, Srpski Ttebej, Srpski Krstur, Srpska Crnja, Sanad, Veliki Btčkerek, Vršac; župa Zagreb: Bizelj« sko Jasenovac, Kostanjevica, Okuča« ni, Pakrae, Petrinja, Rajhenburg, Sev« nica, Sisak, Virginmost, Zagreb T.
XIV.	SKDNICA STARESINSTVA JSS 25. juna 1928.
Brat starosta Gangl izveštava o III. medusletskim utakmicama ČOS u Pra« gu, kamo je išao da vrati poisetu koju su učinili brača Čcsi nama u Beogradu na našim medusletskim utakmicama 1925 g. Organizacija bila je sjajna. Bra« ta V a ni ček a i sestru Malu video si svugde. Takmičilo je 3500 članova i 1500 članica, ukupno dakle 5000 takmi« čara.
Brat tajnik dr. Riko Fux pismeno' pozdravlja celo starešinstvo i moli za meisec dana dopusta za lečenje — odo« brc n o.
Brat načelnik dr. V. Murnik izve« štava starešinstva, da če se prebirna utakmica za Amsterdam održati 7. i 8. jula o. g. na letnom vežbalištu Ljub« Ijanskog Sokola.
Ozlcdni fond isplatio je šokolslkom društvu Ljubljana I. za jednog brata Din 560’—. Brat Marolt je na to izve«
S	ti® još o efektivnom stanju Ozlednog fonda JSS
XV.	SEDNICA STAREŠINSTVA JSS
2.	jula 1928.
Zamenik staroste br. Kajzelj izve« štava, da je 28. o>. m. sa 5 članova Ljub« Ijanskog Sokola prisustvovao voj ni čk oj proslavi Vidovdana i tamo zastupao kSavcz.
Zatim je odobrena dobava raz« gledniea /.a Savezni dan.
Brat Marolt je izvestio, da je za« stupao Savez kod. otvorenja Sokolskog d; ma u Cenknioi. Daje tu gradevinu za uzor praktičnosti i solidnosti Taj na« ert neka bi preuzela. sva društva, koja ,<ane graditi novo domove. Svečanost je u svakom pogledu vrlo lepo uspela.
Statistički odsek javlja društvo Ljubinje, koje predlaiže župa Mostar.
—	Pritnljeno.
Iz prosvetnog odbora JSS.
Gledom na zaključak glavne skup« štine JSS i zbora župskih prosvetara: Da sc održi SaveV.na prosvetna škola u trajanju od 8 dana (meseca augusta) i da to hude u jedilom manjem letova« lištu Slovenije, gde ima Sokolski dom, i da je svaka župa oba vezana, da u tu školu poišalje po jednog učesniika; za« ključio je PO JSS, da ovu školu odloži na božične blagdane i to s više razlaga. Spomenuti eemo samo nazvažnije:
1. Potrebno jc, da se referenti i koreferenti dobro spremo za svoja prc« davanja.
2. Sada jc glavna sezona u letovali« šlima Slovenije.
3. Večina jačili župskih rade ni k a je sada ili u intenzivnom radii, ili pak na dopustu
4. Radi pokrajinskog sleta i lako« atletskih utakmica itd.
U sledečem Sokolskom Glasniku otvoriecmo člankom br. R. Bičaniča, malu anketu odnosno polemiku o tom pitanju, da se čuju nizna mišljenja za ovu školu, a ne moguče samo jedne žu« pc ili jednog brata.
Iz župa.
Iz sokolske župe — Celje.
ZLET ŽUPE CELJE.
Sokolska župa v Celju je prelo« žila svoj župni zlet v Šoštanju na ne« deljo 2 septembra t. 1. Vsa d usedaj izdana navodila ostanejo v veljavi, spored zleta bo isti, kakor je bil do« ločen za 24. junij. Na večer 1. septem« bra ob pol šestih je v Šoštanju župna odborova seja z že večkrat objavlje« niin dnevnim redom.
Pričakujemo, da se bodo bratska društva s šc večjim veseljem popri«
jela priprav ‘za župni zlet in pohitela do zadnjega brata in sestre na zlet v Šoštanj. Sokolska župa v Celju.
PROSVETNO TN MANJŠINSKO DELO V CELJSKI SOKOLSKI ŽUPI.
Podati točno sliko o sokolsko«pro« svetnem delu v župi je nemogoče iz enostavnega razloga, ker nekatera dru« šiva pomanjkljivo izpolnijo mesečna poročila, nekatera društva pa takih poročil sploh niso poslala v tem po« slovnem letu.
Udejstvovalo sc jc 17 društev, nekatera več, druga .manj. Po dovršc«
nem delu prednjačijo društva: Celje, Hrastnik, Rogaška Slatina, Sv. Jurij in Trbovlje. Nikakega prosvetnega dela niso opravila društva:	Gornjigrad,
Mozirje, Rogatec, Vransko in odsek Rimske Toplice.
V splošnem je položaj boljši kot lansko leto v tein času. Izvršilo se je do sedaj: 20 predavanj, 210 nagovo« rov, 12 društvenih večerov, 22 razgo« vorov, 8 izletov, 3 koncerti, 12 zabav, 27 gledaliških predstav, 103 kinopred« stave, 15 plesov, 3 akademije in 4 dru« ge prireditve.
Posebno je naraslo število nago« votov pred vrsto, ki jih smatram za najučinkovitejše in najuspešnejše ter obenem najlažje izvršljivo sredstvo za povzdigo duševne sokolske vzgoje. Nekaj dobrih in izbranih besed, izrc« čenih v telovadnici tekom par minut je več vredno in ostane bolj v spo« minu kot dolga predavanja. Nasprotno pa sc je priredilo do sedaj premalo društvenih večerov in izletov. Pirvi največ pripomorejo h gojitvi družab« nosti med članstvom in tako h poglo« b i t v i čuta solidarnosti in bratstva. Po izletih pa se uspešno propagira sokol« sko misel, kakor smo mogli v celjski sokolski župi na zadnjih izletih opa« žiti.
Razveseljivo je, da imamo v župi zaznamovati le malo števila čisto za« bavnili prireditev, ki bodo pa seveda ostalo potrebno zlo še nadalje.
13 društev ima svoje knjižnice. V kolikor vsebujejo te knjižnice pred« pisane sok. minimalne knjižnice, razen celjskega društva, tega ni sporočilo vkljub opozoritvam nobena drugo društva! Ostalih 10 društev v župi pa sploh nima nilkake knjižnice.
V kolikor je razvidno iz poslanih poročil, razen celjskega društva, ki jc pridobilo za »Glasnik« nekaj novih naročnikov in 15 oglasnikov, ni no« beno drugo društvo ničesar storilo za naš prepotrebni sokolski tisk. Rubri« ko »Sokolstvo« v celjski »Novi dobi« vzdržuje le celjsko društvo, ostala društva dosedaj niso ničesar prispe* vala za to rubriko.
Vsem društvom se jc odposlala okrožnica, v kateri se je podalo nekaj misli in navodil za prosvetno delo v društvih. Pozvala se jo tudi močnejša društva, da pošljejo k sosednjim dru« štvom predavatelje, ker tega župa iz finančnih razlogov ne more storiti.
Dne 23. junija 1928 se bode na seji župnega odbora v Šoštanju skle« palo o prireditvi župne prosvetne in upravne šole v letošnji jeseni.
Priključujem šc kratko poročilo o župnem manjšinskem delu.
V smislu sklepa župnega občnega zbora se je stopilo v stik z maribor« sko župo, ki je sklicala na binkoštno nedeljo v Mariboru sestanek zastop« nikov manjšinskih društev iz naše in mariborske župe. — Naša župa je sta« vila na tem sestanku naslednje pred« loge: 1. vrši se naj prihodnje leto v Mežici velik propagandni zlet vseh žup pokroviteljic ali vsaj bližnjih žup ali vsaj mariborske in celjske sokol« ske župe; 2. vse župe naj priredijo nabiralni dan za ustanovitev, oziroma pomnožitev knjižnic pri manjšinskih društvih; 3 organizirajo se naj preda« vanj.a, oziroma pošljejo napisana pre« davanja in nagovori majšinskim dru« štvom; 4. stori se naj primerne ukrepe za likvidacijo narodno « obrambnih društev .ter se naj manjšinsko delo in narodno obrambno delo koncentrira v sokolskih manjšinskih odselkih.
O	teh predlogih bode seveda še sklepal Savezni manjšinski odsek, ki bo menda v kratkem zboroval.
Za naše manjšinsko društvo Ro« gatec so poslali dosedaj: župno stare* šinstvo 17 knjig, društva (Jel je 17 'knjig, Vojnik 2 knjigi, Sv. Jurij 5 knjig in Hrastnik 1 knjigo, skupno se je torej nabralo 42 knjig. Kdaj bodo , tozadevno izpolnila svojo dolžnost tudi druga društva, ko so vendar vsa društva soglasno sklenila na občnem zboru poslati najmanje 2 knjigi, pred« vsem sokolske vsebine. Rogatcu, ki ži« vi, kakor znano v težkih razmerah sre« ■li nemškutarstva?!
Župa je pokroviteljica društvoma Mežica in Črna. Mežici je pomagala župa lansko leto pri njenem nastopu dvema vr&tama članov in eno vrsto članic. Denarne podpore je poslala te« mu društvu 500 Din. Za Črno je na« brala župa lani 130 knjig, letos je po« dala zopet 14 knjig, tako da ima to društvo že majhno knjižnico. Dobilo je tudi denarne podpore 500 Din. Z ozirom na veliko število sokolskih pri« reditev, pri katerih mora župa in pred« vsem društva Celje sodelovati ter iz finančnih razlogov ne bo mogla župa sodelovati pri prireditvah teh dveh društev v letošnjem letu. Z.ato bo župa gotovo prihodnje leto na propagand« nem zletu dobro zastopana. Do jeseni bo župa poslala tem društvom tudi napisana predavanja in nagovore.
(a bi ne bila nekatera društva tako malomarna, bi bil lahko položaj v župi v vsakem oziru ugodnejši in v tem oziru zaslužijo dotična društva vso grajo.
Vkljub vsem zaprekam pa imamo vendar zaznamovati od lanskega leta tudi na sokolskem prosvetnem polju napredek! Vendar ne smemo ostati na pol poti.	Dr. Mejak.
ж
TELOVADNI NASTOP SOKOL* SKEGA DRUŠTVA V CELJU.
V	nedeljo, dne 10. junija 1028, je stopilo — kakor običajno vsako leto
—	naše društvo' pred javnost, da po* inaže uspehe svojega dela v telovad* nici. Ravno letos, ko je nastopilo tako veliko število članstva kot še ne od prevrata semkaj, bi si želeli mnogo* hrojnejšega obiska našega občinstva. Tudi je bil program nastopa prav čedno sestavljen, posebno so ugajale tkzv. posebne točke, kakor telovadna ura naraščaja na letnem telovadišču, simultane vaje članov na treh brad* ljah ter vaje članic na gredeh.
Nastopili so vsi telovadni oddelki. Prostor ne dopušča, da bi se vsako posamezno točko nastopa do pod rob* nosti ocenilo. Kratko rečeno, bile so le pri tej ali oni vaji opaziti majhne hibe, ki pa niso motile celotne vtiska izvedb. ,So to napake, katere se je izkušalo pri vežbi odpraviti, v katere pa posamezniki vedno in vedno zupa* dejo. Na vzročen je z iztegnjenimi ro* kami, na predklone z vzleknjenim kri* žem in na dobro kritje posamezniki še vedno premalo pazijo. Vsako po* pravljanje obleke in las med izvedbo, ki ni neobhodno potrebno, se mora opustiti. Z vsakim gibom se mora po* kazati vso resnost našega dela!
Vsesplošno so ugajale obvezne vaje za pokrajinski izlet v Skoplju. prav posrečeno prikrojene za to le* tošnjo prireditev. Orodna telovadba je pokazala, da imamo izvrsten mate* rijal v članstvu in naraščaju.
Nastopilo je 59 članov, 44 članic, 42 moškega naraščaja, 19 ženskega naraščaja, 6Д ženske doce in 20 moške deee. Med člani smo opazili tkzv. sta* rejše brate, ki pa so pokazali s svojim mladeniškim nastopom, da jim ta označba še ne gre! Vojaštvo je kot vsa zadnja leta tudi letos sodelovalo pri naši javni telovadbi in s svojim vseskozi strumnim nastopom le še po* večalo izredno lep uspeh prireditve. Na orodju je nastopilo 7 vrst članov.
Za Celje dosti premajhno je šte* vilo moške deee in ženskega naraščaja. Tozadevno mora prednjački zbor mi* sliti na primerne korake, ki s,e naj store pri starših, ki naj nam predvsem izročo svoje sinove v telovadnico. Mi* slim, da ni treba posebe poudarjati, da je dober in zanesljiv naraščaj naj* trdnejša podlaga vsakemu društvu.
Bratu načelniku Poljšaku, sestri načelnici Grudnovi in vaditeljem, ki so pokazali, kaj zmore složno in resno delo, naj bo uspeh javne telovadbe v največje zadovoljstvo in zadoščenje za požrtvovalnost in trud, ki ga pri* naša vaditeljstvo v naši organizaciji s seboj! Vaditeljstvo in vsi, ki so na* stopili ter pripomogli k prav povolj* nemu rezultatu naše prireditve, so za* pisali v zgodovino »Celjskega Sokola« zopet nov časten dan!
Bratje in sestre .ter naraščaj, 'na* dajlujmo našo trudapolno sokolsko pot, ki ji ne ve nobeden umrjočih konca!	Dr.	M.
ODDELEK STAREJŠIH BRATOV SOKOLSKEGA DRUŠTVA V CELJU.
Evo jih naše tkzv. starejše brate, po večini stare sokolske borce. Z br. načelnikom kot vaditeljem tega oddel* ka jih je 13 samo na sliki, sicer šteje ta oddelek 19 bratov, pa jih ni bilo vseh k slikanju.
Po letih spadajo menda že vsi res* nično k starejšim bratom, vendar je le malokateremu izmed njih videti, da leze že v četrti ali celo že v peti križ. Kdor si jih je že ogledal pri telovadni uri — ki jo imajo dvakrat na teden — kako strumno korakajo, kako so še gibčni na orodju in kdor je videl njih mladeniški nastop pri letošnji društveni javni telovadbi, ta jim bo moral priznati mirne duše, da dajo še marsikakega mlajšega člana v koš!
Našemu društvu, kojega življenje' v telovadnici od prevrata sem ni bilo še tako živahno kot letos, je oddelek starejših bratov v veliko moralno oporo.
Starejši bratje, ostanite društvu zvesti, skrbite, da se Vaš oddelek še pomnoži. — Koristite tako sebi in do* movini!	Dr.	M.
•
Iz sokolske župe — Zagreb.
ZAKLJUČNA VEŽBA SOKOLSKOG DRUŠTVA II. U ZAGREBU.
Naše društvo konsekvonto i tačno izvršava program, što ga je izradio na zajedničkoj sedniei društveni upravni i prosvetni odbor sa prednjačkim zbo* rom. Dok smo u godini 1927. svoja nastojanja posvetili organizaciji dru* štva, odseka, organizaciji rada, i admi* nistracije, u ovoj godini odlučili smo, da solidnim unutarnjim i sustavnim radom upotpunimo sve praznine i usavršimo naše sokolsko delovanje. Dobro organizovani prosvetni odbor, prednjački zbor, tajništvo, blagajna i statistika, rad društvenog lekara, na* stojanje i staranje svih pripadnika na* šeg malog i mladog društva povezali smo u celinu. Neke rezultate tog unu* tarnjeg irada prikazali smo na ovom mestu; to su I. i II. idejna sokolska škola našeg društva, I. prednjački te* čaj, uspešni ispiti naših prednjaka i prednjačica. Danas čeme* opisati za* nimljive vežbe članova i članica, što
su ib vežbali na zaključnoj vežbi u subotu, 16 juna o. g.
Osim običajnog svestranog rada u kategorijama članova i članica odr* žani su kroz ovu radnu godinu (sep* tembar — juni) dvije posebne škole: Članovi su prošli posebnu školu trča* n ja i lake atletike, a članice su s vršile potpunu školu elemenata ritmičke gimnastike. Time smo telovežbeni rad u našem društvu doveli u sklad sa na* merama i programom T. O. ,ISS*a. — Težište ženske telovežbe su ritmičke i proste vežbe, a naši vežbači treba da sc privuku korisnoj i slobodnoj te* love/bi lake atletike. Kod toga dakako ne smemo zapuštati ni ostale struke našeg sokolskog sustava telovežbe, čega smo se mi čuvali. Školu frčanja i lake atletike, a isto talko, i školu cle* menata ritmičke gimnastike vežbali su članovi i članice, kao jednu četvrt na* šeg ličnog veižbovnog sata, u Ikojem sc izmonjuju vežbe na spravama, proste i redovne. Osim ovih posebnih škola' radili su naši članovi i članice i ostale obvezatne vežbe Župe i Saveza, što če pokazati na sledečim javnim nastupi* ma našeg društva.
Zaključnu vežbu otvorio je zame* nik načelnika i društveni prosvetar brat Hrvojc Mac a novic nagovo* rom, u kojem je istakao, zašto pri* redujemo o vaba v nastup, zapravo z.i* ključni ispit naših članica i članova, i zamolio je brojnu publiku, prisutne sokolske radnike i tchničare, da ta j naš rad prestrogo ne ocetne, jer je to prvi pokušaj takvog kolektivnog rada u našem Sokolstvu.
Članovi (vodi brat H. Macanovič), njih 16, u kratkim zelenim hlačicama i bosi, elastično, uvežbano i ispravno vežbali su p.redvežbc za frčanje, sva stupnjevanja školskog i stilskog trka, otpuštanja i disanja u hodu. U četve* rostupu vežbali su nekih dvadeset efi* kasnih vežba rastezanja, napetosti, otpuštanja, zamaha relaksije i odma* ranja, uvek sa tačnim disanjem u rit* mu. Naporne i energične vežbe zavr* šene su umirujueim frčanjem, hodom i disanjem — U 35 minuta nepresta* nog kretan ja i vežbanja vrlo pregledno je prikazano stupnjevanjc vežbi od hodanja na prstima, do frčanja i teških vežbi rastezanja u pokleku, do kompli* kovanih predvežbi za skok u vis i ba* canja pa spojeno olakšavanje do umirujučeg disanja u hodu.
Članice, njih 16, u okusnim belim hitonima, takoder bose, nastupile su elegantno i ozbiljno. Vodio ih je brat Josip K ram er še k, njihov mar* ljivi voda i učitelj. Na zvuk gonga vežbale su u prvom delu temeljne ele* mente .ritmičke gimnastike. Hodanjc, vežbe ravnoteže i sluha pokazale su skupnost i sigurnost vežbačica. U dru* gom delu vežbale su sestre pojedine delove tela, tu su analizovane kretnje 'nogu, ruku, trupa, ramena, vodenja ruku, sagibanja, vežbe prsnog koša i drugi elementi. Sve to pregledno je pokazalo brojnim gostima i gledaocl* ma svo bogatstvo ove grane telovežbe. U trečem delu izvedeno je nekoliko elemenata manjih sastavaka, gde je nekoliko elemenata spojeno u zaob* Ijenu celinu. Četvrti dio bile su vežbe koncentracije i disanja. Sastavljanjc suprotnih istovremenib gibanja ruku i nogu, glave i trupa, bez brojenja i bez glazbe 'uz potpunu skladnost celine, pokazuju najbolje ozbiljan, stručan i dugi rad i veliku moč koncentracije. Vežbe disanja, slohodne i gracijozne, sa stopnjevanjem, bile su vrlo efektne i umirujuče.
Nakon vežbe podelio je zamenik načelnika članovima i članicama sve* dodžbe idejnih sokolskih škola, pred* njacima svedodžbe o položenem ispitu, i biranim rečima setio je vežbače i pri* sutnu publiku zadaea i ciljeva Sokol* stva. Izrazio je nadu i želju prednjač* kog zbora, da kod sledeeeg nastupa pcikažu još bolje i savrišenije rezultate sokolskog rada.	—	T.
*
Iz sokolske župe — Novo mesto.
SOKOLSKO DRUŠTVO U METLIKI
priredilo je u nedelju 1. Vil. o. g. na večer na svom letnom vežbalištu aka* demiju, koja je moralno i materialno vrlo dobro uspela uz prisutnost m no* gobrojnog gradanstva. Nastupili su svi odredi: deca i naraštaj, članice i članovi, .svih vežbajučih bilo je 94 oso* ba. To je dokaz, da može sokolsko društvo i u manjem kraju vršiti pravu svoju zadaču, ako je njegovo vodstvo u dobrim i požrtvovnim rukama i ako provejava društvo zdrav duh želje 1 volje za napretkom. Raspored so raz* vijao naglo. Svi nastupi bili su samo* svesni, tačni i precizni, kao što mogu biti ako su dobro i brižno pripremljeni Oboja deca (20) nastupila su ljubkim skupinskim vežbama, ženski naraštaj (12) je bez pogreške izveo lepe vežbe sestre načelnice, dečaci (12) vrlo ži* vahno su 'se razgibali u primernim igrama, muški naraštaj (6) pa je sa iz* dašnim prostim vežbama zaklučio prvi Jco rasporeda. U drugom delu je na* stupilo članstvo, i to ponajp.re članice (9) .sa snežnim grudama vrlo dobro, zatim vrsta članova (6) na preči. Videli smo zdrava, krepka tela, koje pravilno uzgaja vežbaonica, a neke vežbe bile su preteško izabrane. Dvadosetorka članica izvela je u lepoj skladnosti na*
ročite proste vežbe sestre načelnice, čianovi (9) zaklučili su telovežbačkt taspored odlično izvedenim skupni* skim vežbama. Konačno isu se sve ka* tegorije razvrstale u alegoričku skupi* nu, iznad koje se na štitu dignula Ju* goslavija, pokazujuči mačem na ne*
: slebodenu zemlju. Misaonost i sliko* vitost skupine povečalo je žarko osvet* lenje. Sve telovežbačke tačke je spret* no pratila na glasoviru sestra Mueho* va, a za vreme odmora svirala je lepo uvežbana domača glazba pod dobrim vodstvom brata Drobniča. Čestitamo društvu na opštcm uspehu, uvereni, da ga čeka pod takvim tchničkim vod* stvom dugačak put smotrenog rada i stalnog napretka.
Iz sokolske župe — Kranj.
ZLET GORENJSKE SOKOLSKE ŽUPE V RADOVLJICI DNE 17. VI. 1928.
Ob priliki proslave 20*letniee ob* stoja bratskega sokolskega društva v Radovljici je priredila Gorenjska so* kolska župa dne 17. VI. t. 1. svoj zlet v Radovljico, ki je lepo uspel. Bilo je deževno jutro, vkljub temu je vladalo na peronu jeseniškega kolodvora ži* vahno vrvenje vseh oddelkov sokol* skega društva iz Jesenic, ki so se na* meravali udeležiti župnega zleta. Brat načelnik Buh je z veseljem javil bratu starosti dr. Obersneiu., da vkljub sk,rajno slabemu vremenu manjka iz* med 44 prijavljenih .telovadcev in te* lovadk samo 1 telovadec. Toda brat starosta je bil vkljub temu še vedno skrajno slabe volje in to seveda za* radi obetajočega slabega vremena tega dne, v katerega izboljšanje ni veroval noben optimist. Toda vedno veseli Jeseničani si niso dali pregnati dobre volje, kmalu so se začele po* pevke vse tja do Radovljice, ki je še vsa spala v globokem snu. Nikogar ni bilo i.z Radovljice ne na postaji, ne pred sokolskim domom, da bi voščil došlim bratom in sestram vsaj dobro jutro. Kmalu za gorenjskim je privo* zil v Radovljico tudi ljubljanski vlak s številnim članstvom in naraščajem z bratom župnim starostom in načel* nikom na čelu. Kmalu po 8. uri so sc pričele izkušnje za popoldanski na* stop, in sicer za člane, članice, moški in ženski 'naraščaj. Že izkušnje same so dokazale, da je udeležba od strani društev veliko večja od lan'slkega leta. Po izkušnjah so se oh 11. razšli vsi navzočni oddelki na skupne obede, nakar so sc vsi oddelki z,brali ob 13. na radovljiški postaji, da se dočaka tudi ostalo članstvo, moško in žensko tlečo iz spodnjega okrožja. Baš ko je prisopihal vlak iz smeri Kranja s šte* vilnim članstvom in deco, je solnce lepo posijalo skozi oblake, kar je po* vzročjlo boljše razpoloženje. Tik 'nad postajo se je formirala povorka, v ka* teri je korakalo 160 članov v krojih, 60 članic, 80 moškega, 40 ženskega naraščaja in nad 300 moške in ženske deee, skupaj okrog 700 oseb. Po* zdravljena in obsipana s cvetjem od narodnega prebivalstva Radovljice in okolice je krenila povorka z železni* carsko godbo, župnim starešinstvom z 6 članskimi in 3 oaraščajskimi pra* pori na čelu skozi mesto na telovadi* šče pred sokolski dom, k jer je bil stik. Z balkona sokolskega doma je staro* sta radovljiškega društva brat Pegan iskreno pozdravil v imenu domačega društva vse članstvo, naraščaj in dcco, predvsem pa saveznega odposlanca brata ing. Zelcka iz Ljubljane in šte* vilno narodno občinstvo. V markam* nih besedah je orisal 20*lctno delova* nje sokolskega društva v Radovljici, njega silne boje za obstanek in naprc* dek, spominjal se v iskrenih besedah umrlih borcev, ki so si pridobili ne* venljivih zaslug za ustanovitev in raz* voj društva, predvsem ustanovitelja in prvega društvenega staroste brata dr. Janka Wilfana, dalje mecena in gra* ditelja sokolskega doma br. Ivana Derniča ter narodnega mučenika in izbornega .telovadca br. Boštjana Oli* pa, ki mu je društvo na njegovi rojst* ni hiši vzidalo spominsko ploščo ob slavnosti dograditve doma leta 1921. Točno ob 15 se jo pričela župna javna telovadba ob veliki udeležbi občin* stva, ki je došlo iz vseh krajev Go* renjske. Otvoril je moški naraščaj (66 po številu), ki je lepo izvedel proste vaje za vsesokolski zlet leta 1922. Tu .sc je opazilo, da so nekatera društva pričela z vež,banjem teh vaj šele tik pred župnim zletom in naraščaja vkljub slabi izvežbanosti niso poslala k dopoldanskim izkušnjam. Takoj za moškim naraščajem je prikorakala moška in ženska deca (280), ki se je razgrnila po vsem telovadišču, tako da je bilo premajhno. Izvedla je 3 skupne proste vaje razmeroma dobro, le v nekaterih primerih se je opazilo, da so nekatera društva vežbala vaje nekoliko drugače. Prvič na sokolskem župnem zletu se je z veseljem opazilo, da je vodstvo naraščaja in deee pover* jeno v večini društev učiteljskim ose* bani, ki so ta dan tudi vodile deeo pr. nastopu. To je pravilno, želimo le, da bi bilo tako tudi v bodoče. Nato je nastopil ženski naraščaj (40) s sku* pinskimi vajami na 4 konjih ob sprem* ijevanju klavirja. Ta točka bi bila brezdvomno najlepša tega dneva, ako
bi se skupine izvajale ob spremljeva* nju godbe. Čvrstih korakov je priko* rasalo na telovadišče 108 krepkih te* 'ovadeev, ki .so dobro izvedli proste vaje za pokrajinski zlet v Skoplju. Kritje in ravnanje je bilo dobro, le pri nekaterih smo opazili, da ne morejo stati v »pozoru«, temveč so si v eno* mer popravljali predolge lase, pas pri hlačah ali slično. Treba bo v tem po* glciiu temeljitega pouka od strani prednjakov, da se te napake odpra* vijo. Med telovadci smo opazili nekaj starejših bratov, starih nad 45 let, in sicer iz Jesenic, ki bi bili lahko vzor 20—25=ictnim mladeničem, dobrim te* lovadecm posebno iz Radovljice, ki smo jih opazili —■ kot gledalce. Nato so prikorakali na telovadišče vsi od* delki, nakar jih je z balkona pozdravil v imenu JSS savezni delegat brat ing. Zelenko, ki je med drugim vzpodbujal članstvo k čim večji udeležbi na po* krajinskem zletu v Skoplju. Zahvalil se mu je župni starosta brat Janko Sajovic, ki je nato v lepih besedah omenjal velik napredek od lanskega leta ter poudarjal, da ne smemo biti nikdar zadovoljni s tem, kar imame in znamo, temveč moramo stremeti na* prej za duhom časa. Po raznoterostih moš.ve in ženske deee se jo pričela orodna telovadba članstva in narašča* ja. Pri članstvu smo opazili nekaj iz* bornih mladih in elegantnih telovad* cev, predvsem v škofjeloški in jeseni* ški vrsti na drogih, žal, pa so bili le začetki vaj dobri, popolnoma dokon* čane vaje pa so bile le redke. Tudi v vrsti na bradlji, ki so jo tvorili telo* vadci iz več društev, smo opazili ne* kaj izbornih telovadcev. Čas bi že bil, da	bi	.se	naši telovadci odločili za	se*
stave,	ki	jih popolnoma obvladajo,	ne
pa da nastopajo s prvinami, ki so se jim slučajno posrečile prejšnji večer doma v telovadnici. Javno telovadbo so zaključile članice (60) s prostimi vajami za pokrajinski zlet v Skoplju. Izvedle so. vse sestave dokaj dobro, le kritje in ravnanje bi bilo lahko mnogo boljše. Žal, da te lepe vaje niso prišle do popolne veljave in to zaradi tega, ker ni bilo rediteljev, da bi	obdržali na svojih mestih publiko,
ki	se	je	med izvajanjem prostih	vaj
razgrnila po telovadišču.
Z letošnjim župnim zletom smo lahke zadovoljnejši kot z lanskim v Kranju in v Bohinjski Bistrici, pri ka* ter h obeh je nastopilo pri javni telo* vadbi le 250, letos pa 552 oseb, torej 302 osebi več. Osobito nekatera dru* štva so pokazala na župnem zletu svojo silo in pojmovanje skupnega dela, predvsem Kranj, ki je postavil na telovadišče 132 oseb. Škofja Loka 94 in Jesenice 91 oseb. Lepa udeležba je bila tudi iz društev Bohinjska Bi* strica, Koroška Bela*Javornik, Straži* see Dražgoše, Radovljica in tudi Tržič se je popravil. Z Bleda je nastopilo pri prostih vajah 8 telovadcev, članic, naraščaja in deee pa ni bilo. Zleta se niso udeležili društvi Gorenja vas* Poljane in Železniki zaradi slabega vremena in oddaljenosti, z Mojstrane pa so prispeli številni člani kot gle* dalci. Natančnejše številke za vsa dri'štva i.n vse oddelke se bodo r iz* glasile na prvi župni odborovi seji. Ako hi bilo vreme letos ugodfiejše, da bi bila godba boljša ter organizacija zleta in predhodno priprave na telova* dišču tako urejene Ikot hi morale biti, potem lahko trdimo, da bi bil letošnji župni zlet eden najlepših na Gorenj* skem tekom zadnjih let Z župnim zletom smo dovršili šele prvo tretjino letnega javnega programa. Čakajo nas še tekme v lahki atletiki, za katere se bo treba temeljito pripraviti in ki se bodo vršile jeseni. Za tem pa se bo treba poleg redne telovadbe v telo* vadnicah in na planem posvetiti naj* intenzivneje vsem panogam zimskega športa, tako da bo naša telesna vzgoja vsestranska in da bo odgovarjala po* troham časa.	M. Sušnik.
*
Iz sokolske župe — Niš.
IV. ŽUPSKI SLET »MORAVSKE SOKOLSKE ŽUPE«.
Moravska Sokolska župa .priredila je svoj IV. župski siest 3. i 4. juna u Pirotu i Caribrodu. Slot na krajnjem istoku državne grianiee imao je svoj naročiti smisao. Oduševljenje s kojim su Sokoli dočekani od Strane gradana u Caribrodu i Pirotu, dokazuje da ju* gosloveniska sokolska misao ima svoj stvarni osnov u otsečanju najšireg slo* ja našega naroda. Sokoli i njihovi go* sti sa ovoga sleta nose uverenje, da Sokolstvo zna za svoj cilj, i da sva.kim korakom ide k njemu i napred. Gra* dani pak ističu uverenje da je osnov Sokolstvu pravo i ljubav svome naro* du i svemu Slovenstvu, i da če kroz zdravo i krepko telo Sokolskog nara* štaja pobediti zdrava Sokolska Misao.
2.	juna Sokoli iz Zaječara, Alc* ksinca, Leskovca, Prokuplja i Surduli* ec, zajedno sa Niškim Sokolima krc* nuli su iz Niša zajedničkim vozom ta* ko da su u 7 čaisova u večc stigli u Pirot, gde su ih Pirotski i Caribnodski Sokoli očekivali sa dvema muzikama i mnoštvom gradanstva. Srdačan doček, povorka kroz varoš i sokolski marš muzike izazvali su, iako je bilo kišno vreme, gradanstvo da se .pridruži ovim sokolskim i narodnim manifestacija*
ma. Sokoli su razmešteni po zajednič* ki m prenočištima u školama, a za go* ste su bile spremljene postelje po ho* telima i privatnim stanovima.
Prvi sletski dan osvanuo je po* zlačen odblescima ranog jutarnjeg sunea. Pridolazi jutarnjim vozom i/.
Niša još jedan znatan broj gosti ju. U Pirotu vri. Sletištc, na Tijabarskoj pi jaci, u sredini donje varoši, puno.
Okolne zgrade okičene pirotskim čili* movima, na ulazima preko ulice ka.pije sa skladnim sokolskim nadpisima. Zdravo! odjetkuje sa raznih struna. Mcšavina i žagor. Tribinc se punc.
Veliki župan niške oblasti g. Raškovie došao je takode na slet. On uvek čini čast Sokolstvu i raduje se njegovom napretku. Prisustvovao je od ranog jutra probama i ostao za svo vreme sa Sokolima. Neka mu je i na ovome me* stu najlepša hvala, jer je i na svome visokem položaju zadržan svoju 1 j u* bav ka Sokolstvu.
U tijabarskoj osnovnoj školi »Iz* ložba čiilimova« privlači pažnju pose* tioca, ali se svi rado vračaju ipak na »Probe«. Probe teku odmercno i » skladno Brat Vojinovič, delegat Save za na načelničkoj visoko j tribini po* smatra i beleži. Verujemo da če i nje* gov izveštaj biti povoljan za ishod ovoga sleta.
Stafetnu trku na hiljadu metara dobija društvo Leskovac. 1 ovile se gosti interesuju, i pobedilae biva is sreno i srdačno pozdravljen. U 10 i 45 Starešina Župe brat Miličevič pr e* daje Saveznu Povelju Kralja Matijaša bratu Milanu Stevanoviču starešini NiŠKOg Društva. Brat Stevanovič krat* ko ali jezgrovito zah val jujuči prima povelju, ali ističe da smatra svoje od* likovanjo kao odlikovanje Niških So* kola, te pozdravljajući Nj. V. Kralja i Savez, pozdravlja i sve Sokole Sokol skirn Zdravo!
Obrazovana povorka pokazala je viličinu Moravskih Sokola. Povorka se zaustavlja pred opštinskim domom, gde na pozdrav starešine odgovara » predsednik Pirotske Opštinc g. Dža* džie. Sokoli pozdravljajo predsednika trostrukim Zdravo! kredu .i kod Soko* lanc se razllaze.
Pirotski slet Moravske Sokolske župe dokazuje da je Sokolska Misao počela da zri i ovamo, gde se Sokol* ska društva inače izdržavaju samo na* pornim radom nekoliko vrednijih čla* nova. Učešče Sokola i gosti ju u Piro* tu, samo sletištc i slet, vežbe članova na sl e t ii i raspoloženjc svih učesnika, sve u skladu sa divnim danom i jar* kim suncem posle tumornog i kišnog vremena, uzdigli su ovu sokolsku ma* nifistaeiju na, do sada najbolju i nap več u manifestaciju Moravske Sokolske'
Župe
Kraljev izaslanik pukovnik g. Ni* količ, Ve! ki Župan g. Raškovič i dru* gi visoki gosti bili su na svojim počasnim mestima kad je starešina pi* rotskih Sokola brat Ljuba Novakovič, najpre zahvalio Nj. V. Kralju i po* zdravio piisutne velikodostojnike, pa otvori ) Slet pozdravom Sokolima, koji su uvrščeni u stavu mirno saslušah bratsku reč brata Novakoviča. Posle intonacije Narodne Himne početo je sa izvodenjem sletskog programa.
Muška, pa ženska deca, muški pa | ženski naraštaj dali su ono što su oni mogli dati. Železnička škoda Niške Že* lizničke radioniee poikazala je izvršne vežbe i odličnu diseiplinu. Ovi mladiči čija je budučnost u večitom fizičkom radii, nalazc u Sokolstvu pomoč za svoje duhovno razvide koje im inače u iadionieama nedostaje, te su vrlo marljivi i vredni pohvale i na ovome mestu. Posle njih nastupa jedan deo vojske. Rad na spravama, članice i članovi isa prostim vežbama ostavil? su d obar utisak na prisutim goste ali su prednjači sa veslima požnjeli naj bol ji uspeh. IJ mornarskom odelu, de* ve tka sa veslima koje svako ima eizna* ku talko da se lepo čita ,»NAŠ JA* DRAN« sa ritmičkim pokretima koji izražavaju veslanje, talase, zamor i odmor, činih su oni takvu sliku da je utisak ostao neizgladljiv. 1 posle sleta	|
se jo o njiina pričalo. Za njima vojska sa orožjem završila je popodnev* ne vežbe več oko 7 časova u večer.
Akademija u večer održana jc pred mnoštvom publike u sali hotel »Naoionala« koja za ovake svrhe niti jc bila udobna niti dovoljna. Pa ipak i utisak sa nje bio je dobar i skladan D o česa n je drugi sletski dan, koji je sve Sokole i goste odveo za Caribrod, gde su na pijači priredene kratke vež* bo i privučeno mnoštvo gledaoca, me* štana iz Caribroda.
Izletniei su se iz Caribroda vra* tili popodnevnim vozom za Niš, osta* vili uz ogromno oduševljenje braeu i sestre u Pirotu. Više od poloivine go* stiju ostalo je u ■ Nišu, a ostali su, is* pračivani redom od Niških Sokola ukrcavali se na svoje vozove noseči sa sohom neizgladive lepe uspomenc sa IV. župskog sleta Moravske Sokol* ske Župe.	Inž. S. T.
*	*
Iz sokolske župe — Maribor.
JAVNA SMOTRA RADA MARIB. SOK. ŽUPE.
Dana 16. i 17. juna o, g. održan je u Mariboru VIII. slet Marib. Sokol Župe. Kiša, koja je gotovo oba dana nemiliec padala, nije mogla da spreci
izvođenje slet. programa u njegovom punom opsegu. Oba sletska dana pru* žila su nam svojim programom vcrnu sliku ncumornog ali i plodnog sokol* skog rada ovc naše pogranične župc, a narodno jc gradanstvo, i pored sla* bog vremena, u dostojnom broju po* setilo nastupe Sokola i odalo im za* služeno priznanje.
Sa zadovoljstvom ističemo da su sokol, svečanostima prisustvovali sta* rosta i načelnik Jug. Sok. Sav. brača Gangl i Murnik, komandant mesta brig. deneral g. Spasič sa gospodom Vel. Župan g. Schaubach, potpreds. opštine br. Dr. Lipold, ministar na r. g. Dr. Kukovec, narod. posl. Dr. Pivko, i drugi odlični gosti.
Več prc podne u subotu počeli su da pristižu, železnicom i autobusima. Sokoli i gosti sa teritorija župe, a po podne istoga dana otpočele su utak* mice na letnom vežbalištu mar. sok. društva. Takmičenja su trajala celo posle podne prvoga, i od ranoga jutra do podneva drugoga slet. dana. Liko je takmičenje bilo vcoma otežano uslcd kise i studeni, te raskaljanoga terena, ipak su pokazani rezultati za; dovoljili. Sokoli su i ovaj put pokazali, da ne poznaju prepreka.
Takmičilo je 36 vrsta, od kojih je bilo 12	vrsta	članova,	6 vrsta	članica,
10 vrsta	muškoga i 8	vrsta ženskoga
naraštaja. Utakmičara je bilo 254 i to: 86 članova, 45 članica, 69 naraštajaca i 54 naraštajke.
Uspesi su sledeči:.
a) članovi — u vrsti:
1. Maribor 38775 tačaka (od 420) 92-32%.	II.	Studenci	357-75	tačaka
85" 18%.	III.	Središče	345’50	tačaka
82-26%.
Članovi — pojedinci:
I. Janko Šket —- Št. Lenart 60 ta* čaka 100%. II. Janko Pertot —■ Ptuj 59 75 tačaka 99-58%. 111. Vlado Venim
— Maribor 59-50 tačaka 99'16%.
b) Članice — u vrsti:
I. Maribor 329 (od maks. 360) '91-38%. II. Št. Lenart 246‘5 68'47%. III. Ptuj 219-5 60-97%.
Članice — pojedinačno:
I. Cizel Olga — Maribor; Šket Ivanka — Št. Lenart i Šentjure Angela
— Maribor po 50 tačaka 100%. II. Pajn* hart Elvira — Maribor 47"5 tačaka 95%. III Golčer Jožica — Maribor 47'— ta* čaka 64%.
e) Muški naraštaj — u vrsti:
L Ptuj 276 tačaka (od 300 maksim.) 92%. II. Mur. Sobota 272"75 tačaka 90-91%. III. Maribor 27L— 90'33%. Muški naraštaj — pojedinci:
I. Farič J. — Ptuj; Zrim Jože — Mur. Sobota 40 tačaka 100%. II. Tiva* dar Jože — Mur. Sobota; Kučan Kal.
— M. Sobota; Gorup Dušan — Mari* bor; Drobina J. — Ptuj svi 3975 t. 99-32%. III. Boltižar Stjepan — Varaž* din; Kranjc F. — Ptuj; Pipan Boris —-Maribor; Paher Karel —■ Maribor; svi 39-50 t. 98-75%.
d) Ženski naraštaj — u vrsti:
L Maribor I. (od 300 maks.) 275 tačaka 91'66%. II. Maribor II. 260 ta* čaka 86-66%. III. Št. Lenart 25375 ta* čaka 84-41%.
Ženski naraštaj — pojedinačno:
I. Pipan Mira — Maribor 40 ta* čaka 100%. II. Gregoretič Dora i LTr* bas Erna —- Maribor 39’5 tačaka 9875%. III. Tušak Milena, Vodenik Sanka, Marguč Slava i Smerdu Ljubica
— Maribor po 39 tačaka 97-50%.
Pred javnost je istupila Župa na akademiji uveče prvoga, i javnem vež* bom po podne drugoga dana.
Akademija je održana u Nar. Domu, a njen program, koga je otvo* rio mar. sok. orkestar, ispunilo je 7 društava svojim nastupom u 11 taca* k a. Program je bio bogat i raznovr* stan; izmenjivale su se proste vežbe sa ritmičnim študijama, vežbe na spra* vama i dr. Posle pojedinih tačaka za* dovoljstvo gledalaca kulminiralo je do divljenja. Več u 1 tačei ljupko izve* dene »vežbe sa Lpiricama« malih de* vojčica (uvežbala agilna sestra Pipa* nova) izazvalo je kod publike odušev* Ijenjc, Ikojc je sa svakom daljnjom tačkom raslo. Ptujski muški naraštaj dobro je izveo vežbe »Naprej« (Mur* nik), kao što i članovi istoga društva proste vežbe lanjsk.oga ljubljan. po* kraj. sleta. Naraštajke sok. društva Studcnaca (raden. predgrada) — i nji* hov- uč br. Cilenšek •—• mogu biti pot* nuno ponosne svojom lepo izvedenom »igrom sa loptama«. Ali, »polka u dvoje« žensk, naraštaja Slov-. Bistrice (uvežbala uč, sestra Komar) požnjela je neobičan uspeh. Gledaoei su bili iznenadeni preciznošeu i eleganeijom izvođenja ovc jednostavne, ali efektne male kompozicije. Frenetičnim aplau*. zom — sa neuspelim zahtevom da se ponovi — nagradena su zasluženo, še* storica brače iz Ljutomera, koji.su po*
kazali mnogo uspeha izvodenjem, teh* nički neobično teškog, »Kruga«; neka 1 unapredak nastave sa istom ustraj* nošću. 1 sestre iz Konjice (Slov.) do* bile su zasluženo priznanje za svoju skladnu »noenu fantaziju«. Bespre* korno izvedene skupino na Šved. klupi naraštajki Mur. Sobote, svedoče nam da Sokolstvo u Prekmurju živi i na* preduje uprkos svih smetnja. Neka je br. lločcvaru svaka čast za njegovo stremljenje ka modernizovanju sokol, telovežbe. Sjajan nastup marib. »uzor* ne vrste« na vratilu, potpuno zaslužuje ta j naslov. Ali, ritmieke študije »Po* vest« i »Carmen« (br. Mačusa) svojom kompoztcijom, i nada sve izvodenjem, ostavile su nezaboravan utisak. Pet naraštajki koje su izvele »Povest« s ja j no su rešile svoju tešku zadaču. Koliko li plastične preciznosti i blagog ritma u njihovim produhovljenim po* kretima. Teško je bilo neverovati da negledamo pred sobom članice kakvog stalnog baleta. Sa ne manje uspeha iz* vela su i brača drugu kompozicija »Carmen«. Br. Mačus je pokazao za* vidan smisao za kompozicije ritma, kao i sreču u izboru članstva za izvo* denje istih. Ove dve kompozicije toplo preporučujemo i ostalim bratskim žu* parna. Gosti su, kao retko kada, žalili, šlo je akademija time več bila svršena.
Po podne drugoga dana krenula je brojna povorka Sokolui sa fanfarama
i	zastavama na čelu, na sletište gde je održan javni nastup župe. Na zasta* vama ukrašenomc vežbalištu pozdravio je goste starosta župe br. Julče Novak, završivši svoj govor sa trokratnim »Zdravo« kralju Aleksandru i kralj, domu. S iskrenom dobrodošlieom, i bodreči na sokolski rad, pozdravio je goste i Sokole br. dr. Lipold, potpreds. marib. opštine Savezni starosta br. Gangl oduševljenim je rečima pozdra* vio sokolske vrste u ime Saveza. Ista* kao je kulturni i nacijonalni značaj Sokolstva za Jugoslovenstvo, te, seča* juči se desetgodišnjice Oslobodenja istakao zadače Sokolstva u budučnosti. Posle ovih, oduševljeno primi jenih go* voira, otpočelo je izvodenje programa. Nastupile su sve kategorije, i njihovi nastupi, obzirom na raskaljanost te* tena, potpuno su zadovoljili. Nar oči to su zadovoljili nastupi naraštaja žen* skoga i, osobito muškoga, te uzorne vrste. Oduševljeno je pozdravljen na* stup »starije brače«. Toplo su bile
primljene ;i pozdravljene proste vežbe članica, .sastavljene za Skoplje, koje su istkane iz elemenata sokol, telo* vežbe i narodnih kola, pračene melodi* jama narodnih motiva. Kao i uvek, nastup naše narodne vojske pod vod* stvom potpor. br. Ogorclca izazvao je eduševljenje. Nove, vrlo efektne vež* be sabljama, burno su nagradene. Pro* gram je završen nastupom članova sa skopljanskim pr. vežbama, koje su, u glavnome, dobro izvedene. 1 nebo je nagradilo Sokole za njihov trud, pa je sunce, pred kraj nastupa, punim sja* jem obasjalo celo vežbalište i na nje* mu dične Sokole.
Prvi župski slet ove župe održan je na Vidovdan 1914, god., posle koga su nastala nemilosrdna preganjanja mnogih odličnih Sokola. Kako pre Oslobodenja, tako je i danas rad ove župe na naeijonalnom osveštavanju ve orna oteščan, ali za to vrlo važan po narod i državu, usled čega bi ova župa smela da- očekuje mnogo više moralne
i	materijalne potpore i od države, a naročilo — i od samoupravnih faktora.
D. SOKOLSKO DRUŠTVO ORMOŽ
je priredilo, dne 10. junija t. L, svoj letni javni nastop s sodelovanjem ,sre= diske sokolske godbe. Nastopili soa stara vrsta članov (13), ženski nara* ščaj (14), moška deca (16), ženska deca (18). moški naraščaj (8), člani s pro* stimi vajami (35), članice s prostimi vajami (17), člani na orodju v treh vrstah (drog, bradlja, koza) ter kon* čno deca z igrami. Prireditev je bila prav povoljno obiskana, udeležilo se je je poleg domačega članstva tudi članstvo iz Varaždina in Središča, ka* tero slednje je sodelovalo tudi pri prostih vaj članov in članic. Vaje so bile skrbno naštudirane in dobro izvajane. Telovadbo je vodil ormoški načelnik brat Porekar. Pohvalno je omeniti nastop vrste starejših bratov, katera bi lahko našla pri vseh društvih več odmeva.
*
Iz sokolske župe — Sušak -Rijeka.
OKRUŽNI SLET U ALEKSAN-DROVU (KRK).
U nedelju 8. t. m. bio je ovde slet
1.	okružja župe Rijeka*Sušak. Posebni i/letnički parobrod donco nam je lepi broj brače i sestara iz Sušaka sa vla*
»DEČVA«.
Žene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahte* vajte pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenske Matice in Dečjemu domu.
stitom fanfarom. Radi jake bure nije stigao parobrod, koji je imao dovesti* braču iz mesta duž Hrv. Primorja pa je stoga bio znatno okrnjen, a sami se program nastupa nije inogao izvesti, kako je bio urečen. — Prvi je nastu* pio naš muški pomladak u vežbama sa puškama (Mladi vojaci). Nastupili su upravo savršeno, što se je opažalo po burnom ploskanju i dugotrajnom odobravanju.
Nešto sasma novoga kod nas bio je nastup sušačkih članica na ručama. Iste su izvadale i žup proste vežbe batinama. U obim nastupima pokaza* le su mnogo dobre volje. Videlo se je, da su se svojski pripravljale. — Div* no je bilo pogledati zajednički. nastup sviju članova u prostim vežbama, a i na spravama. Pokazali su se junači* ma, kojima nema para!
Valja istaknuti požrtvovni i ustraj* ni rad ncumornog br. Petra Orliča i načelnika br. Rajmunda, koji su ulo* žili sve sile, da slet uspije što bolje. Uz njihov rad naš Soko dnevno na* preduje. — Od susednih brat. društa* va prisustvovalo je kako sledi: Krk 6 članova, Vrbnik 4 čl. i 6 žen. narašt., Baška 2 čl. Kako se vidi spomenuta. br. društva nisu se odzvala u dovolj* nom broju, što, se u buduče ne sme dogoditi.
Poslano.
SLOVENJGRADEC.
Dopis z dne 2. januarja 1928, na* slo vi j en na JSS v Ljubljani, v katerem smo objavili razne očitke proti vodite* ljem tukajšnjega Sokolskega društva, preklicujemo-.
V Slovenjgradcu, 19. aprila 1928. F. Cajnko 1. r. Kavs Ivan 1. r. Janko Zupančič 1. r. Puncer Albert 1. r.
Za sokolski dom v Slovenjgradcu so se zavezali plačati g. Cajnko 300 Din. g. Kavs 50 Din, g. Zupančič 50 Din in g, Puncer 100 Din.
MALI OGLASI
Oglase prima po naplati uprav-ništvo Sokolskog Glasnika u Ljubljani, Narodni dom. Svaka reč pri svakom objavljivanju SO para, najmanii iznos 5 Din.
Za zdravje sokolske mladine!
V vsaki sokolski mladinski knjižnici mora biti knjižica: Dr. Ivan Robida, Da ste mi zdravi, dragi otroci! Broš. Din 3 Ljubke povesti, ki obravnavajo razna poglavja iz zdravstva. - Noročila na založništvo: Učiteljska knjigarna v Ljubljani.
Za francoski jezik.
Vsem, ki se zanimajo za francoščino, priporočamo iz svoje
zaloge Brežnik, Francosko-slo-vensko - nemška konverzacija.
V platno vez Din 35 —, Naročila izvršuje založništvo: Učiteljska knjigarna v Ljubljani.
Znamenita povest v slovenskem prevodu I
Sokolskim mladinskim knjižnicam priporočamo: Swift-Flere, Guliverjeva potovanja. (Lilipu-
tanci). Bogato ilustrirano. Vez. Din 42 —, Naročila izvršuje Učiteljska knjigarna v Ljub jani.
Oglašujte u Sokol. Glasniku!
ALB. RUTAR
PUŠKAR CELJE, Slomškov trg 4
priporoča vsakovrstno lovsko in žepno orožie, municijo in vse lovske potrebščine.
ilueuAHa
MLMRTINOVA Ul-tt-15
гжтттмм
ИНДУСТРИЈА СОКОЛСКИХ ПОТРЕПШТИНА
Б PA H KO ПАЈ1ЧИЋ
ЗАГРЕБ, Куковићева ул. 13
Главни добављач Југословенског Соколског Савеза
(Брзојавни наслов: Трикотажа Загреб
Израђујем све врсти соколских потрепштина за јавни и излетни наступ чланова, чланица, нараштаја и деце тачно по пропису J. C. С. Надаље преузимам израдбу сваковрске трикотаже за пластити и ту1)п рачун. — Надаље препоручам се браћи за израдбу најмодернијих цивилних одела, која no најновијем кроју израђујем у властитој радионици.
□ цасшасшаиасшаиасшоа
а	а
l Ivan More g
sodavičar o § Kladezna ulica 19 § g Ljubljana g
□ □ аооааапп-паавоооапоп
AL01Z fUIHS - MM
ШШШ. ICIEHBUHGOVA №. i
priporoča bogato zalogozlat-nine, ur in srebrnine. Popravila v lastni delavnici točno in solidno.
T vornica meril in lesna industrija, preje last tvrdke Lavrenčič & Co.
Slovenjgradec.
Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike.
Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in pnnik-Ijanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd — Prodaja na obroke Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tvornica dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška t. i
■im--*-*--*-*-**-********..***.-*.*******
*
Sla?a renomirana tvidka
M. URBAS
LJUBLJANA, Slomškova ul. 13 (poleg mestne elektrarne)
Izdelovanje pristnih kranjskih klobas
Razpošilja od 5 kg naprej v vsaki množini po najnižji ceni
Mestna hranilnica ljubljanska
Ustanov. 1.1889. (Grddska štedlonica).
TELEFON ŠTEV. 2016	+	POŠTNI	ČEK 10.533
Ljubljana, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki, nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
STAMPILJE
ETIKETE
REZBARSTVO
llllllllfcienilffll LJUBLJANA Sv. Petra c. 13.
*
♦
*
♦
*
Galerija naših mož
naj krasi stanovanja, društvene prostore in dvorane!
*	1. Trubar	8. Gregorčič	15.	Gangl
*	2. Vodnik	9. Aškerc	16	Parma
*	3. Slomšek	10. Tavčar	17.	Župančič
*	4. Prešeren	11 Levec	18. Kersnik	
*	5. Levstik	12. Erjavec	19.	Maister
*	6. Stritar	13. Jenko	20.	Finžgar
* *	7. Jurčič	14. Cankar			— 	
*
*
*
♦
♦
♦
*
*
Velikost: 61‘5 X 47-5 cm Slika a 10 Din Naročila izvršuje založništvo:
Učiteljska knjigarna v Ljubljani,
FRANČIŠKANSKA ULICA 6
* ♦ ♦ * * * * * * * * * * * * ♦ * ♦ * * *
■***-■****
TVORNICA
Dobra vina, domačo gnjat, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
IVAN BRICELJ
v Štopanji vasi pri Ljubljani.
Na Planlrju.
Priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
IVAN BRICELJ
Ljubljana, Dunajska cesta 16
Strokovna izvršitev telovadnega orodja. Delo solidno, cene zmerne.
I
!!!
's
„DISKOBOLOS“
STANE VIDMAR nasl. AVGUST KOZMAN
LJUBLJANA, Sv. PETRA C. 75
Vhod Vidovdanska cesta štev. 22—24
Telefon št. 2890
PRVA JUGOSLOVANSKA TVORNICA
telovadnega, športnega in gasilnega orodja in potrebščin. Zimsko-sportne potrebščine.
Lestve vseh vrst.	j;
Specijalna trgovina športnih potrebščin: Tavčarjeva ulica štev. 1 p
ZAHTUEVAJTE
rti/Mi
fB. Silit. UMI, јјјјјј [EM ŠTEV- 6
priporoča fine mesne izdelke, vsakovrstno sveže meso, perutnino, divjačino ter izborne mesne konzerve in paštete.
TELEFON 29-73	  NIZKE	CENE!
KAREL HLUPIČ
STRUGARSKI MOJSTEFV LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 16
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela; n. pr.: stojala, električne lestence, kije za telovadbo, krogle i. t. d., i. t. d.
| MILKO KRAPEŽ - URAR j
LJUBLJANA, JURČIČEV TRG 3
se priporoča	И
K vsem bratom in sestram. J
Engelbert Franchetti
frizeur za dame in gospode
/ v Ljubljani, Dunajska cesta 20
/ priporoča svojo elegantno urejeno brivnico in posebni od-» delek za damsko friziranje, barvanje in izvrševanje lasnih J izdelkov. — Specijalist za striženje dečje frizure.
II
D
Oružie - municiia
za lov, šport I obranu
u svim svetskim fabrikatima. Preporuča veliki izbor preciznih flobert pušaka počam od 260D.
Eg* ŠFUriK LJUBLJANA
i
1
Za veliki cenik poslati 5 Din u pošt. markama
i
i
M J
MAGNEZIJA U KOCKAMA
za telovežbu se dobiva najjeftinije kod DROGERIJE ,,Sft NITAS“ — CELJE
Pismene narudžbe se izvršuju od m ah.
Zajtrkovalnica Al. ščurk
Ljubljana, Dunajska c. 12
priporoča vedno sveže de-likati sne izdelke ter pristna domača in tuja vina.
HOTEL JUGOSLAVIJA - KRK
Tko želi jeftin i ugodan
ljetni odmor.......
Dobra domača te bečka kuhinja. Prvorazredna dalmatinska vina. Moderni radioaparat! Cijela opskiba sa sobom 57 - 62 Din.  neka traži informacije kod vlasnice
Marice Festini
ZEUEZARA VARES
■t1,fi
mm
|J - hJt
3* > ^јчГ *<	*•*	•*
!• '/t\- i ''•* • !‘i
l-V
‘TkV’' ■- r
mm
i
Salonska pec za ugljcn
Poštanska I željeznlžka slanica; Vareš — Majdan Brzojavna adresa: Željezara Vareš Telefon inlerurban broj: 2, 3, 4 i 5
Rudarski proizvodi: hematit sa garantovanom sadržinom željeza od 60% na više. Prženi siderit i limonit.
Proizvodi visokih peti: sivo željezo taljeno sa drvenim ugljem za ljevaonice. Belo željezo i besemersko željezo za Čelik.
Metalni odijevi: od bronza, mjedi, bakra, aluminija - sirovo
i apretirano. Specialni fosforni bronz za velika naprezanja.
Strolni delovi: za svakovrsnu industriju. — Kompletne transmisije itd.
Odljevi od Sivog ieljeza: vodovodne i plinske cevi sviju dimenzija prema normalijama nemačkih inženjera sa kol-čakom i pelešoin, sa svim armaturama. Građevinski ljev, kao stupovi, armature za kanalizaciju, kompletne Ijevane ograde itd.
Trgovatkl ljev: specijalni ljev otporan protiv vatre i kise-linama. Strojni ljev kao reinenice, ležaji, spojke, slogovi (Radsatze) u sirovom stanju i aprfetirano u vlastitim ra-dionicama.
Za izvršitev modernih portretov ter vsakovrstnih fotografičnih slik, kakor: skupin, povečav, interjerjev i. t. d. se pri poroča
Foftografični AT ELIJ E
„VIKTOR"
LJUBLJANA
Knafljeva ulica 4
nasproti Narodni tiskarni
M. TIČAR
LJUBLJANA
veletrgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami
na malo
na veliko
priporoča cenj. društvom svojo bogato zalogo najrazličnejših karnevalskih predmetov kakor: konfeti, serpentine, guir-lande, kotiljone, krep-papir etc., po najnižjih konkurenčnih cenah! Zahtevajte ponudbe!
za vrtove in polja nudi
SEVER & KOMP. ^
-------------- I
LJUBLJANA ^
^ Cenik na zahtevo! ^
CELJSKA POSOJILNICA, d. d.
KAMNOSESKA INDUSTRIJA USTANOVLJENA 1860.
Alojzij Vodnik
LJUBLJANA, poleg GLAVNEGA KOLODVORA
Cerkvena umetna dela: altarji, prižnice, obhajilne mize itd. Marmornate plošče za mobilje, elektromonterje, stroj rje, trgovske pulte, mesnice kopalnice, stopnišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kspele Marmornati kamini za salone in ele gantna stanovanja, kameniti lijaki za kuhinje i. t d.
Selitve
v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom
Slovenia
transport
Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36
Telefon št. 2718
Posojilnica v Mariboru
Ust. I. 1882.
r. z. z o. p.
Narodni dom
Tel. it 108
Sprejema hranilne, vloge v tekočem računu in na knjižice in jih obrestuje z dnevno razpolago po 6 °/o, proti odpovedi na 3 mesece po 8u/o. Daje posojila proti vknjižbi po 8%, na menice po 10%.
Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000'—, rezervnih zakladov nad Din 5,000.000'—.
V CELJU
S)
o
STANJE GLAVNICE IN REZERV NAD 8,000.000 DIN STANJE HRANILNIH VLOG NAD 65,000.000 DIN
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih izplačuje točno in nudi zanje najboljše obrestovanje in največjo varnost. Izvršuje vse bančne, kreditne in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. —
PODRUŽNICA V MARIBORU IN ŠOŠTANJU
МЕДИЋ-ЦАНКЈ1
творнице уља, фирнајза, лакова и боја
ДРУШТВО CA O. Ј.
Централа у Љубљани. — Власник Фрањо Медић Творнице: ЉУБЈБАНА-МЕДВОДЕ. Подружнице и стоваришта: Марибор и Нови Сад
ВЛАСТИТИ ДОМАЋИ ПРОИЗВОДИ:
ланено уље, фирнајз, све врсти лакова, емајлно-лакастих и уљених боја. Хемијско чисте и хемијско улепшане као и обичне земљане боје свију врсти и нијанса, кистова, стакларског кита итд. марке „МЕРАКЛ“ за обрт, трговину и индустрију, за железнице, поморство и ваздухопловство
ЦЕНЕ УМЕРЕНЕ	ТАЧНА и СОЈ1ИДНА ПОСЈ1УГА
£2 £2 £2 £2 £2
£2 £2 £2 £2 £2 £2 £2 £2 £2
£2
£2
£2
52
ва
JADRANSKA PLOVIDBA D. D. * SUSAK
sa svojih 60 parobroda podržava službu na 47 redovitih pruga, uzduž cijele domače obale, Albanije, Grčke i Turske do Smirne, u vezi sa Rijekom, Trstom i Venecijom. Sva točna kretanja parobroda razabiru se iz plovidbenog reda, kojega društvo šalje na zahtev badava. — Društvo ima u Sušaku vlastiti odpremni ured (Speditions bureau).
Izdaje Jugoslovenski Sokolski Savez (E. Gangl). — Odgovorni urednik dr. Riko Fux. — Ureduje Redakcijski odsek. — Za oglase odgovara Vlado Simončič. — Tiska Učiteljska tiskara u Ljubljani,
za nju odgovara Francfe Štrukelj.