"PROLETARBT je delavski ust ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATIOn. S. P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE I \ DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. ST. — NO. 1272. »iUr»< as »mM»«lm t>tor Dinrtii t. lgtTT «t Uw r»*t offu. %> Okkmrn- p» ■ tÈm At af Coagr— « Hurt »rd. UTt. CHICAGO I' L 28. JANUARJA, (JANUARY 28.) 1932 LETO—VOL. XXVII. SLEPA SEKTAM POLITIKA Y VOLILNI KAMPANJ11932 NOVE STRANKE S SVOJIMI MOJZESI NASTAJAJO KAKOR GOBE PO DE2JU Socialistična struja «lina, ki pride v predsedniški kampanji kot delavska stranka resno v upoštev Vse polno Mojzesov se je pojavilo, ki zatrjujejo ljudstvu, da vedo za pot v obljubljeno deželo. Dokler so mislili za-eno z milijoni ameriških delav-cev, da ni nikomur sile, da se bo del0 vedno lahko dobilo in da je prosperiteta "here to stay"r so pridno agitirali za demokratske ali republikanske "odrešenike". Eni, katerim se tega ne more očitati, pa so životarili v pozabljenosti. Zdaj je kajipada drugače. Dela se več ne dobi, kdor pa ga ima, mora garati trdo sko-ro zastonj. Bossi so arogantni, groze venomer in razmetavajo žaljivke. »N i prijetno biti delavec—zaposljen ali nezapos-ljen—v teh časih. Socialisti smo na tako krizo opozarjali ne šele predlanskem. Od začetka našega gibanja smo ljudstvu predočevali, da so gospodarske krize svojstvo kapitalističnega sistema. Bile so prej, imamo jo zdaj in vsaka je hujša od prejšnje. Ako Jt>i znalo ljudstvo misliti, bi se poglobilo v soeialiScič-na tolmačenja gospodaiekega razvoja v sedanji uredbi in se ob enem ORGANIZIRALO, da se bi zavarovalo proti mizeriji, v kakršno je pahnjeno danes. Toda vsakdo je imel delo ter "primerno" plačo, da se jim je zdelo važnejše glasovati za dva in ppl procentno pivo kakor pa za svoje ŽIVLJENSKE interese ! Zdaj hočejo milijoni bednih NAGLO pomoč, ki pa v danih okolščinah nikdar ne pride. Socialisti ne obljubujejo ČUDEŽEV. Socialisti se ne razglašajo za Mojzese, ki bi udarili po skali, ali storili kako drugo copernijo, da se bi začela cediti med in mleko ter padati sladka mana. Socialisti uče, da delavstvo ni in ne bojdoseglo ničesar brez jake, KONSTRUKTIVNE organizacije. To pa milijonom ne ugaja. Všeč pa jim npr. Rev. Cox, ki zna imenitno zabavljati čez Mellona in druge kapitaliste, ki zahteva pet milijard v pomoč brezposelnih, ki prireja romantične pohode in zborovanja, položi venec na gro»b neznanega vojaka, se ovije v a-meriško zastavo in ob enem zatrjuje vladi—in s tem kapitalizmu—svojo . lojalnost! Ušesa bednih niso v stanju razumeti, da so bili taki preroki tudi v prejšnjih krizah in da je imel v krizi leta 1894 "general" Coxey, ki je prvi vodil armado brezposelnih v Washington, ti- V tej številki NA 4. STRANI Jontezo* članek .. ..„ , ...i . o Jugoslaviji Članek A. P. KRASNE se nadaljuje na 6. strani. soče več pristašev kakor jih ima danes katoliški duhovnik Cox. Coxeyjevo armado pred Štirideset leti so oblastniki razpršili, medtem ko danes dovoljujejo brezposelnim paiadira-ti. Izprevideli so, da je to bolj varno kakor p« če se bi ORGANIZIRALI politično m industrials PROTI sedanjemu neredu. Rev. Cox obljubuje, da bo ustanovil stranko nezaposlje-nih, oziroma jo je že ustanovil. Dosegal ne bo ničesar,, dasi mu kapitalistični tisk daje vtelvko prostora v svojih kolonah. Zdi se mu to varnejše kakor pa OGLAŠATI socialistično stranko. Slednja je privatnim interesom RES nevarna, medtem ko jim Rev. Cox vzlic svoji poštenosti in iskrenosti ni. Naxl deset političnih gibanj je že v deželi, brez socialistov in komunistov, ki se formirajo v Apolitične stranke", da posežejo v predsedniške volitve s svojimi kandidati. Mojzesi, ki jim načel ju je jo, so dobri govorniki in dobri kritiki. Vsi kritizirajo Hooverja in pripovedujejo, da imamo krizo. Delavci ploskajo. Kakor stotera slična gibanja prej, bodo tudi sedanja šla v pozabljenost. Socialistično gibanje ostane, in komunistično, dokler se zopet ne ¿družita v eno. Delavci, v teh časih preizkušnje je vaša naloga, da ste na straži pred zavajalci! Prepričajte ljudi, da si škodujejo, če cepijo svoje sile. Strnite jih pod zastavo socialistične stranke, kamor bi imeli spadati vsi člani delavskega raizre-da. DVOJNA MERA NE BO REŠILA PROBLEMA 2e dolgo let bi imelo ameriškoo ljudstvo 'prilike citati toliko o Hawajih kakor poslednje tedne. Kongres, časnikarji in državniki se ukvarjajo z njimi. Hawajski otoki (na severnem Pacifiku) so od leta 1898 teritorijalna posest Zed. držav. Prebivalcev imajo nad 300,000. Tvorijo ga domačini mal*J»kega pokol en j a, dalje Japonci, Kitajci, Portugalci in Američani. Slednji so tam naj»*c kot vladni uradniki, člani vojne mornarice, bossi, ravnatelji m slični činovniki. Klima je tropična. Nedavno je bilo pet domačinov obtoženih posilstva 20-letne Američank« M rs. Thalije Massie, ki je žena častnika ameriške vojne mornarice. Sodišče je obtožence "zaradi pomanjkanja dokazov o njihovi krivdi" oprostilo. Mož onečaščene žene ter njena mati Granville Fortescue sta s pomočjo dveh ameriških mornarjev enega obtoženca pozneje ugraibila, ga potisnila v svoj avto in umorila. Med domačini je vsled tega vzplamptel silen srd nad Američani. Tako se je to začelo. Mnogi ameriški kongresniki in d™*» politiki zahtevajo, da se Massieja ter Mrs. Fdrtescuejevoi oprosti. Domačini so z d^B&o^racijami izrazili, ida hočejo zanju najstrožjo kazen. Ameriška premoč bo odtočil* njima v prilog. Honolulu, kjer sta se oba zločina izvršila, je v "moralnem oziru", kakor pravi governer Judd, precej "liberalno" mesto in za ženske brez spremstva zvečer ni zunaj. Vsled tega groze Američani Havajskim otokom z nekakšno civilno diktatur0» ki pa bi bila za varnost žensk pred posiljevalci prav tako potrebna recimo V Clevelandu. Zločin posilstva bi morala ameriika javnost soditi enako, pa naj ga izvrie Hawajci a^ pa pokvarjenci v C leve I and u ali Chicagu. Ameriški mornarji se na Hawajth ne obnašajo* napram domačinkam prav nič dostojno, zato dvojna mera ne more rešiti takega problema. Na sliki je scena pred policijskim stanom v Honolulu takoj ko se je izvedelo o um*u, ki sta ga izvršila omenjena Američana. sov. unija ima načrt za zboljšanje živ-ljenskih razmer Sovjetska vlada je z vidika, da bo sedanji petletni načrt docela uspešen, izdelala nov nadaljevalni načrt, katerega termin bo istotako pet let. Do loča predvsem povečanje gradnje stanovanjskih hiš, sanitarnih naprav, živilske produkcije, obrata oblačilne industrije itd., da bo s tem dvignjen življen-ski standard ruskega delavca. HOCA AU SUŠA ZA DELAVSTVO NI KRUŠNI PROBLEM Varanje s prohibicijo zopet v - teku.—Smith priznava resnico, o kateri je 1. 1928 molčal. razlika v kazni za ukradeno jabolko in vzeto blagajno Paul Sweringer v New Yorku, kaznovan radi malih tatvin večkrat prej, je prišel nepovabljen v neko stanovanje, se v kuhinji ne-opažen vsedel in začel jesti jabolkp. Zalotili so ga in lzr°ifi D»® 18. j««2pe bil obsojen Via 15 let jece. Sweringer se je izgovarjal, da je bil gladen. V Garyju, I itd i & na, so obtožili župana Johnsona Wa-je denarja iz mestne blagajne. Težko mu tbo priti do živega. In če mu dokažejo, da je kradel nelegalno, mu ne morejo nič drugega kot odstaviti ga od županskega urada. Politišni so si pač skovali zakone v svoj prid, zato |>a je prišel v veljavo pregovor, da male tatove obešajo in velike izpuščajo. v V Hamondu, Ind., so aretirali dva mlada bančna klerka, ker sta poneverila $3,200. Vrgli so ju v ječo in deležna bosta stroge kazni. Bankirji pa, ki so u-kradli na svoj načrn stoti-sočake in milijbne ter pripravili vlagatelje skoro ob vne^so na prostem. Matthew Voli, podpredsednik A. F. of L., hoče, da kongres legalizira 2.75 pivo, ako pa ne, je zagrozil, da bo delavstvo zahtevalo odpravo prohi-jbicije. Mr. Voli ima sloves kot intelektualni vodja Ameriške delavske federacije. Glavno, kar v teh časih določno zahteva, je 2.75 procentno pivo. Al Smith, demokratski predsedniški kandidat 1. 1928, je v svojem govoru 22. jan. dejal,, .da ni niti najmanjše možnosti za odpravo 18. amendmenta. Odpravljen bo le, če se zanj izreče velika večina držav. Ako jih ostane 13 za prohibicijo in vse druge proti, bo ameUdment i v naprej veljaven, ker večina ne bi bila zadostna. To smo vedeli tudi leta 1928, toda fimith je bil takrat predsedniški kandidat, pa je volilce varal s prohibicijo. VeČina senata je nedavno pri nekem glasovanju izjavila, da je za nadaljevanje te hipokrit-ske postave v sedanji obliki. Ce hoče ljudstvo, spremembo, mora glasovati proti politikom obeh»strank, ker ga oboji varajo z gonjo o moči in »uši, ob enem pa kolektajo graft. tudi legija že ve, da je i £d ami ia 1/ ril ii i vciivA DDCTonen vact ,0ï fUvUft I DUJU velika brezposelnost in resna kriza v deäeu Ameriška Legija se je za spremembo postavila na socialno stališče in zahteva 6-urni delavnik pet dni v tednu in takojšnjo zaposlitev 1,000,000 brezposelnih, ki bodo s svojimi milijoni zaslužka pripomogli nadaljnemu milijonu do služb. V svrho takojšnje zaposlitve priporoča legija lastnikom hiš, da naj nemudoma začno s popravili. Dalje je Legija proti potratnemu trošenju zvezne vlade in zahteva, da svoje gospodarstvo ekonomizira. Isto zahteva tudi Ameriška trgovska komora ter ves kapitalistični tisk. Vlada naj namreč ukine vse biroje, ki so bili u-stanovljeni, da bi koristili ljudstvu, in naj ohrani le one, ki so "koristni trgovini in industriji", z drugimi besedami, privatnim interesom. RADI CERKVE IN DRUGIH NEPRILIK Stavke, izgredi in požigi v borbi med »strujami in pa proti vladi.—Izgon jezuitov. Socialistična lista v lllinoisu Na konferenci illinoiskih socialistov, ki seje vršila 24. jan., je bil nominiran za governer-skega kandidata Roy Burt, za državnega tajnika Adolph Dieifuss; za javnega preglednika A. A. Anderson, za generalnega pravdnika Kellam Foster, za superitendenta naučnih ustanov Meyer Halushka, za zveznega senatorja Chas. Po-gorelec in za kongresnika at large Owen Geer ter George Koop. Konferenca je bila dobro po-sečena in razprave posebno na popoldanski seji so bile stvar-ne. Sploh je bila ta konferenca ena najbolj živahnih, kar so jih imeli socialisti v tej državi po vojni. BRIGO ZA BEDNE ODKLANJAJO VSI MORpGGI Obupni apeli lokalnih oblasti na governerje in zvezno vlado za pomoč družinam neza-posljenih. Padec zunanje trgovine Ameriška zunanja trgovina je v prošlem letu v primeri z isto dobo leta 1930 nazadovala več kot dve milijardi dolarjev. . Soc. kandidatje v Westmoreland County Socialistična stranka v okraju Westmoreland, Pa., je nomi-nirala popolno ' listo kandidatov, med njimi Antona Zornika starejšega za poslanca v penn-sylvandko zakonodajo, njegovega sina pa za kongresnika. Anton Zornik je nominiran tudi za delegata na konvencijo soc. stranke, ki bo v Milwaukee ju. Uncle Sam je imel srečo V tožbah proti raznim oddelkom federalne vlade so zahtevali v prošlem letu razni to-žitelji od "strica Sama" nad eno milijardo dolarjev odškodnine, dobili pa to le blizu ftetft milijonov. Revolucija španske republike nima gladkega tira. Od časa do časa se pojavljajo izgredi in večkrat tudi stavke, npr. v Barceloni, ki jih vodijo eks-tiemne struje. Ponekod prirejajo izgrede pristaši katolišike cerkve, ki so monarhisti, v Madridu in mnogih drugih mestih pa so še vedno pogosto dogajajo izgredi proti klerikalizmu, katerega hoče republika oslabiti iz razpustom jezuitskega reda in s konfisciranjem njegove. Lastnine. Jezuitski red je bil ustanovljen v Španiji pred 400 leti. Njegov originator je Ignacij Lojolski. Papež je z ozirom na ta čin španske republike dejal, da mu krvavi srce ob tugi, ko se preganja jezuite, te zveste viteze Boga in cerkve. Jezuiti v Španiji lastujejo ne samo ogromno zemlje, nego tudi industrije ,toda so se proti takim slučajem Zavarovali že pod monarhijo s tem,' da so imovino prepisali večinoma na ime kompanij ali pa na zaupne privatne osebe. Država jim bo torej za zdaj mogla vzrt le tisto, kar je direktno uknjiže-no kot njihova lastnina. Preganjanje opozicije na Poljskem Diktator Pilsudski skuša z drastičnimi metodami zatreti opozicijo, kar pa se mu ne posreči, četudi je spravil že mnogo voditeljev nasprotnih strank v ječo. Obtožence obsojajo njegovi sodniki na podlagi zakonov o veleizdaji, ki so bili v veljavi pod carizmom. Dne 13. jan. je bilo obsojenih več o-pozicionalnih poslancev na da ljse zaporne kazni, mnoge pro-tivnike pa drže v zaporu mesece in celo leta brez obravnave. Zatrjevanjepredsednika Hooverja ter drugih besednikov zvezne vlade, da bo privatna dobrodelnost kos problemu podpiranja brezposelnih in njihovih družin, se ni uresničilo. V Chicagu so bili kapitalisti pri volji prispevati le do pet milijonov dolarjev, več ko pet milijonov pa so zbrali med svojimi delavci, od katerih še vedno kolektajo. S 1. februarjem bo zmanjkalo denarja v Čikaškem pomožnem fondtrin kakor poročajo Daily News, bo 480,000 ljudi, ki zdaj prejemajo podporo, ostalo brez živil in tisoče drugih tudi brez strehe: Zupan Cermak in Listi apelirajo na državno zakonodajo ter- go-vernerja, da naj dovoli v ca namen 15 do 20 milijonov in to do 1. februarja, kajti pozneje bo morda že prepožno. S tem mislijo, da bodo gladni vprizo-rili izgrede, ki jih bo oblast pač lahko udušila s krogljami. To pa bo situacijo poslabšalo, pravi v posebnem članku omenjeni dnevnik, kajti vojaki prinašajo s sabo kroglje, ne kruh. Država jim tiaj torej da hrane, da jïfri ne bo treba krotiti g^ad s krogljami. Edina država, kjer močna skupina poslancev pod vodstvom socialistov in govemerja res deluje v pomoč brezposelnih, je Wisconsin. Na predlog socialističnega , senatorja Pola-kowskega je legislatura v Ma-disonu dovolila z enim glasrm večine dvanajst milij^ov dolarjev v ta nemen. Se izplača imeti socialiste v javnih uradih ! Trgovska in osebna pisma Poštni department domneva, da je izmed pisem, ki jih dobiva za dostavljanje, 75 odstotkov trgovskih in le 25 odstot kov privatnih. Zborovanje socialistične eksekutive v St. Louisu Eksekutiva soc. stranke bo imela svojo sejo v S . Louisu dne 30-31. jan., ki bo bržkone zadnja pred konvencijo. Vsi člani odbora nastopajo med potoma na shodih. ZELO IZREDNA ZIMSKA SUKA Devet novih lokalov Urad soc. stranke sporoča, da je bilo prošle dneve ustanovljenih v raznih krajih devet novih lokalov. 1 N« dtcrmbra, niti na prva tri todna januarja ni bilo v INinoiiu, ' »diani. Oh ni in drugod v tam pasu t« nikaka aima. Voda ni it nobonkrat tam ranila in otroci tor odrai&fcii so ob običajni simski spori. Farma itm to rrama sicar ni poaobmo ljubo, bolj pa ao ga uboino d ruš in« v mastik. Na sliki jo farmar r Gahannfu, O., ki jo po raku, "kar dano« lahko štor», no ndlaJajika jutri", isoral 13 akroT aamlja, da aru jo pomladi na bo trsba. t OasDiöii iz ase act i ama / X«. * «, 0A1I lzel° priporočanj da igro pre-9003 Sle A ▼ CMUTt ¿¿tate, ker boete imeli potem nar« domu Clev«land, O. — Soka Št. 1 v «tarem poslopju Slovenskega narodnega dama na St. Clair ave. v Clevelandu je žaridče aktivnosti. Izmed vseh sob v tej veliki zgradbi je ta najbolj saposljena. V najemu jo ima ie nad 12 let klub št. 27 JSZ. Tu ima svoje seje klub, njegov pevaHi zbor "Zarja" ima v nji %aje najmanj enkrat na teden, tu zborujeta klubova ženski in uila Jinski odsek, tu se vrše se-atai.ki raznih odborov, katerih aktivnosti segajo« ne le v slovensko naselbino, nego po vsem ta*~cu, tu je klubova čitalnica m knjižnica in naše družabno shajališče- 'iu se postreže ljudem z informacijami, v kolikor jim je mogoče ustreči, tu se sklepa o agi aciji za naše liste; delajo načrti za priredbe, tu so se vršile že neštete diskuzije in mnogo predavanj. Knjižnica je z novo doba J slovenskih in angleških knjig «ek> izpopolnjena in čitalnica dobiva mnogo listov, ki se jih posetniki pridno poslužujejo, fosebno samci imajo tu prijetno družabno shajališče kjer se pogovarjajo o tem in onem, ali pa čiiajo. Mnogi, ki pridejo v Cieveland na obisk, se oglasijo v tej sobi in pokramljajo a sodrugi. Na stenah vidite portrete Ka» la Manca, Abrahama Lin-colna, Eugena V. Debsa, Etbina Kristana, Jožeta Zavertnika in tudi* več drugih lepih eflik. Delo in sklepanje o delu, ki se vrši v tej sobi, je neprecenljive vrednosti za naselbino in one, ki se udejstvujejo v njemu. # V tej sobi sfta ležala na mrtvaškem odru tudi sodruga H. • Myjon in Fr. Jerina. . iz sobe št- 1 prihaja ne le toliko več užitka na predstavi. Videli boste prizore, v katerih umetnik Gorkij predstavi vse silno trpljenje žene z dna, ki jo v življenju pretepajo, ki jo spremlja glad in postane je-tična od vsega hudega. Edino, kar dobi lepega, je tolažba, tolažba starega potnika, ki je bbgve odkod in ji na vpraša nje pripoveduje, kako bo tam— onokraj groba—lepo sprejeta in ji bodo dali mir in pokoj. Laže sicer stari romar, a srni lijo se mu ljudje na dnu in jim laže njim v korist in tolažbo. Propadli 'baron in zapit akter, mladi Vaška Pepel, ključavničar Klešč, čevljar Alijo-ška, posestnik nočnega azila in njegova žena Vasilisa, dekle Nastja in drugi ter poleg teh &e bosjaki brez imen in brez besed—vse to se bo vratilo pred vašimi očmi v panorami te drame. , Vloge imajo Mary Debevec, Frank Kovačič, August Komar, A. Eppich, Fr. Mak in drugi, katerih imena vam bodo razvidna na tiskanem sporedu- Vsi so se poglobili v svoje vloge, tía jih podajo kolikor najbolj mogoče dovršeno. Eni so že naši stari igralci, KITAJSKA S fRAN SLIKE »premeni bsedilo, ako se mu b0 zdelo potrebno. . Po 'končanem dnevnem redu je predaval s. Josko Oven o Rusiji. Za predmet si je vzel petletni načrt za zgradbo velike industrije v sovjetski Uniji. Govoril Je nad eno uro. Njegovim izvajanjam so navzoči pazno sledili. V četrtek 28. jan. sodeluje naš klub pri sklicanju shoda v dvorani SNPJ., na katerem bo govoril James H. Maurer. V sredo 10. feb. bo v isti dvorani shod, na katerem bo pojasnjeno o položaju premogarjev v Kentuckyju. V nedeljo 7. feb. vprizori klubov dramski odsek v dvorani CSPS. komedijo "Trije vaški svetniki".—P. O. Z mandžur*kega bojišča »o prihajalo v «ret na/več le japonske slik«, ker do kitajskih vojakov časnitki fotografi inozemskih listov po zaslugi Japoncev niso mogli blizu. Tu pa je slika, ki prikazu>e kitajske vojake v t renči h bliru Muk d ena, od kjer pa jih je japonska premoč izgnala. Pciiamezne neorganizirane čete Kitajcev se se bore proti usi-Ijivcem. Japonci jih nazivajo za "bandite" in pod to pretvezo pobijejo vse od kraja, kadar jim pridejo v roke. Tudi par sto Japoncev j« *e P*dlo v bojih z "banditi". V Girardu imajo klub št-222 sel delavca, kako si zaslužek sii 8em se najprvo v Forest Z vzhodnega Ohio Bridgeport, O. — Dne 16. jan. so v enih rovih spet utrgali plačo 6c pri toni premoga. 2e dozdaj je bil zaslužek ne-Kar zaposljenih, ^elaj° dVa lniLted™: »ednik pen^ila^Te delavske federacije, finančni komisar Blaine že zdaj. Datum zborovanja sporočimo pravočasno. Klub št. 11 se s svojim dramskim odsekom ter pevskim zborom spet pripravlja, da poda občinstvu primeren program; da-li bo v njemu igra "Španska muha", ali pa morda "Medved", boste izvedeli iz poznejših sporočil.—Joseph Sn°y. Shod v četrtek 28. jan, v dvorani SNPJ. Chicago,411--V četrtek 28. januarja ob 8. zvečer bo govoril na shodu v dvorani SNPJ. sloviti ameriški socialistični voditelj James H. Maurer. Shod sta aranžirala češka soc. organizacija in k hib št. 1. Nastopil bo tudi Češki socialistični pevski zbor "K,ari Marx". Vstopnina prosta. Članstvo klmba št. 1 ter vse drugo delavstvo je vabljeno, da pride na ta shod in čuje govor ki je bil vrsto let pred- Pomankanja je i lavci tarnajo. mnogo. De- JSZ., v katerega bi moral po drugi nove mojem prepričanju spadati sle- taoči—vsi pa pridejo na oder z hemi Slovenec v naselbini. U-odločnostjo, da vam čimlepše pam, da se to prej ali^slej zgo- predstavijo to Gorkijevo svetovno znano dramsko delo. di, pa se bo v Girardu res lahko pisalo, da je najnaprednej- Režijo ima s. Josip Skuk, ki ša slcvenska naselbina. je svoj čas imel ta vosel pri •^Cankarju". Vstopnice so samo 50c in so veljavne tudi zvečer na plesni zabavi. Klub št. 27 se je potrudil, da boste imeli priliko, videti klasično dramo, portret iz življenja v nižinah, na občinstvo pa "Proletarca" dobivajo v Girardu razen nekaj izjem-^_,vsa-ko slovensko stanovanje. Izmed vseh je Proletarec tu najbolj razširien slovenski list. ' ohranui, pa četudi znaša le Cityju, kjer delujeta naša sta-par dolarjev. Ali tako pač ne ra znanca in sodruga Ratajc in bo ostalo, s tem soglašamo vsi— Zaje. in tudi to moramo razumeti, |da bodo spremembe na boljše za delavce prišle edino kadar si jih bo delavstvo znalo izvo-jevati. Po mojem mišljenju postane Girard res lahko VZORNO na' predna naselbina, kajti pogoje ima, ali izginiti mora tisti strah pied izgubo dela in šikanira- mnogo agitacijskega nego tudi S|ov. nar. dom Prilike, videti veiiko kulturnega dela. Dolgoletne aktivnosti "Zarje" so en oo*az, in delti kluba na dramskem polju drugi. Tudi širjenja literature in delavskega ča-¿*>pisja naš klub .ne zanemar-i*. V nedeljo 31. januarja ob 2:30 popoldne vprizori klub. št 27 v Slov. nar. domu slovito Gorkijev0 delo "Na dnu"—socialna drama v 4. dejanjih. Prvič—tudi pod avspicijo našega kiuba—je bila vprizorjena v Cievelandu leta 1926 ob veliki udeležbi z dobrim uspehom. Nad dvajset oseb nastopa v tej urami, ki se v realnem življenju vrši neprestano povsod, kjer so na eni strani bogataši in na drugi množice proletar-cev, izmed katerih so mnogi globoko "na dnu". V tej Gor-kijevi drami bcete videli različne tipe obrtnikov, nekdanjih profesionalcev, artista, propa- Slovenci v Girardu imajo lep Slovenski dom s prostorno dvo- nji, ki je danes velika ovira rano. V pritličju so trgovski aiuivnostmi. Delo v klubu vi* prostori, spodaj je velika klet, si na ramah le nekaterih sodru-se zanaša, da ga bo nagradilo le oder je premajhen za kake gov. Priredb bi moralo biti več z veliko udeležbo. Ljubitelji večje sporede. Prostora je in bi se jih tudi aranžiralo, če naše dramatike v sosednih na- zadaj na stavbišču dovolj za bi bilo zanje med rojaki več selbinah so istotako vabljeni, povečanje, le denarja manjka, smisla ter potrebnega razumevanja in sodelovanja. Ko sem bil pred nekaj tedni v Lorainu, O., so mi veliko pri- da pridejo v nedeljo 31. jan. v V Girardu so zastopane s^svo take predstave, so redke. Joaeph Jauch. jimi društvi razne slovenske podpome organizacije. Tudi Dela se tu v splošnem boljše kot v povpr^lni drugi naselbini, katere sem dozdaj obiskal. Agitacija prve dneve je bila u-spešna. Upam, da bo taka vseskozi, a zdaj, ko to pišem, seveda še ne vem. / Sporočim vam prihodnjič. pevski zbor imajo. Tu so se povedovali o kompanijski spi Z agitadle v Ohiu In Pennsylvania Poroča ANTON VIČIČ. vršili koncerti naših starokraj-skih pevcev. Na klubovih priredbah sta govorila že Anna P. Krasna in Jos. Snoy ter pred njima mnogi naši agitatorji. V Clevelandu sem bil okrog tri mesece, a ne smatram, da sem svoje delo v tej veliki naselbini že dokončal, zato se ob priliki še povrnem. Polje je veliko. Dne 2. jan. sem „ se poslovil od družine Leo Poljšak, kjer je bil moj dom skozi ves ta čas. Bil sem pri nji dobro postre-žen in šli so mi na roko v vsakem oziru. Nedavno sem se mudil na agitaciji v Girardu, 0-, in okolici, kakor sem deloma že po- jonaži in diktaturi. Možno je, da je v Lorainu bojazen bolj upravičena, toda delavci bi se je morali otresti. Zdi se mi pa ,bolj in bolj, da v Girardu zanjo Aktivnosti kluba št. 1 JSZ Chicago, JIII. — Na prošli seji kluba št." 1 dne 22- jan. je podal tajnik Bernik celoletni pregled klubovega dela, katerega bo priobčil tudi v "Prole-tarcu". Imeli smo glasovanje o sedežu bodočega zbora JSZ., ostalim članom, ki jih ni bilo d™,.«.... SNPJ.. p. n.^C'™ cstliirs je član eksekutive soc. stranke. Ob tej priliki bo na poti v St. flA>uis, kjer obdržuje eksekuti-va sejo in ob enem njeni člani nastopajo na shodih.—P. O. mesta Reading in socialistični kandidat za podpredsednika v nosti tu rojen Poljak. Prod tremi tedni je dobil poškodbe v rovu, katerim je končno podlegel. s Klub St. 25 v Powhatan Pomtu je svojo prireditev, ki se bi imela vršiti 30. jan., preklical. Povabljen je bil tudi naš pevski zbor "Naprej" in se bi odzval. Upam, da bo klub imel priredbo enkrat pozneje in da se potrudi za čimvečji uspeh. Maškaradno veselico priredi klub št. 11 s svojim pevskim zborom na pustno soboto 6. feb. Pridite vsi, kdor le more, ma-skiran, kajti izbrane maske raznih vrst dobe nagrade. » Prihodnje zborovanje vzhod-noohijske Konference JSZ. bo Sodrugi na North Side imajo priredbo Chicago, III. — Klub št. 20 JSZ.,. v katerem 60 naši srbski sodrugi, priredi v nedeljo 31. jan. v svojih prostorih na 2250 Clybourn Ave. zabavo s koncertnimi točkami, govori in de-klamacijami. Vstopnina je 25c za osebo. Igral bo klubov tam-buraški zbor. Zabava se prič-;ne ob 7. in program ob 8. zvečer. ■■■■JI ročal. Bil sem tu prvič. Spre d.ega, plemiča, filozofskega ro- jel me je s. J. Kosin ter odve-marja Luko in druge, tudi ta-[del k s. Dobrovoljcu, kjer so kc/zvane "lumpen-proletarce",! mi določili stan. Videl sem, da katere so nametali skup valo-'sem prišel med zavedne, dobre Vz!ic temu klub ni tako živa- ni tehtnega vzroka. Vsakdo, hen kakor bi bil, če bi v na- ki ima kaJ vpliva, bi moral bla-selbini ne bilo tako napetih od- ,žiti nasprotstva, ki nastanejo nošajev. Bojazen, da bodo 12 <*ebnih sporov, in ne pustiti, ljudje ob delo, če pridejo na | se razlijejo v maščevalne raš shod, ali če so aktivni v nagib«. Toleranc» in zaupanje klubu, jako škoduje. Zelo |Je Pot v prijateljstvo, dvomim, da je ta strah v toliki j Priznam, da se to lažje zapi-meri upravičen in smatran, da še nego izvaja v praksi. Pri-so razprtijam precej vzrok o- znam, da ljudje v bojih porab-sebnotfti, kakor pač v vsaki na- ljajo sredstva, ki so jim) na raz-seluni. polago. So tudi naselbine, kjer Girard, ki je čedno mesto, ¡naprednega gibanja v njih še ima nad 9,000 prebivalcev. Je (nikdar ni bjlo, toda v Girardu zelo blizu večjega industrial- (se to ne more reči, zato p a je nega mesta Youngstown in na | moja iskrena želja, da bi pri-nasprotni strani Girarda je ne- šlo med prizadetimi do boljše-kaj milj oddaljeni Warren. ' ga sporazuma. Naši rojaki v Girardu so v Bil sem tudi pri rojaku A. glavnem zaposljeni v strojarni Anžičku, ki je mislim foreman (tannery). Delavnik je še ved- v strojarni. Svoječasno je bil no 12 ur na dan, kar je v teh že naiočnik Proletarca več let na seji, pa pošlje tajnik glasov- na Blaine. To bo zadnja seja niče na dom s pozivom, da naj jih izpolnijo ter vrnejo. S. Garden je" podal daljši o-snutek priporočil v angleščini za agendo konvencije soc. stranke. Po razpravi je bil izvoljen poseben odbor, da se o njih še posvetuje in doda ali klubov ter društev Prosvetne matice pred konvencijo JSZ!, na kateri bomo izvolili tudi delegata. Na dnevnem redu bo tudi poročilo delegata, ki je bil poslan na prošlo konvencijo soc. stranke države Ohio-Pripravite se na konferenco v Ne bo veselice Powhatan Point, O. — Zaradi zaprek, ki so se pojavile, je klub št. 25 sklenil, da se vese: lico, določena na dan 30. januarja, odloži za nedoločen čas. Prosimo, da nam ta preklic oprostite. V danih okol-ščinah nismo imeli druge poti-John Mrzel, tajnik. 44 PROLETAREC" JE PREMAJHEN LIST določen pomen in vsak karakter predstavlja na svoj način senco razmer, krivice, pogreza-oja in pokvarjenosti. Ako imate Ameriški družin- svojimi bližnjimi rojaki. Po-menek je bil obširen. Izmenjavali smo mnenja o tem in onem in »oglašali, da le skupnost, močna organizacija, nas mki koledar iz leta 1921, vam privede k uspehom. moderne tehnike in velike delavske rezervne armade. Nedavno je kompanija znižala plačo od 10 do 15 odstotkov. Danes je sicer težko misliti na kak odpor, ko je edina mi- klubom in društvom Atl želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? tSr- OGLAŠAJTE JIH V PROLETA RCU i t i a meni je zagotovil, da pusti ljudi kar se prepričanja tiče v miru in da tudi v drugih ozirih ne išče pretvez za spore, dogo-de pa se vseeno radi okolščin, kar pa on ne more pomagatir Na agitaciji vzamem izjave raznih naših ljudi «rezervirano. Ne rečem, da sem pripravljen verjeti vse kar so mi tu ali tam povedali, vem pa, da bi se z dobro voljo nasprostva ublažila in mogoče celo odpravila. S tem bi bila odstranjena velika ovira, ki danes zapira razmah posebno kulturnemu delu- V prejšnjem dopisu sems o-menil tudi druge naselbine o-krog Girarda, kjer sem bil na agitaciji. Zdaj sem na polju todega premoga v Penni. Ogla- Od aprila 1929, ko je bila oblika "Proletarca" spremenjena iz revije v Časopisni format, prinaša vsled povečanja blizu še enkrat toliko gradiva kakor poprej—pa je postal vzlic temu premajhen. . Povečanje aktivnosti naših klubov na agi-tacijskem in kulturnem polju ter znatno zvišanje števila naročnikov—to dvoje polaga na list večje zahteve. Naloga uredništva je, da preprečuje enoličnost gradiva. Čitatelji morajo dobiti v listu osmih strani raznoterosti, drugače izgube zanimanje zanj. Radi tega mora biti en del lista za objavljanje važnih dogodkov, tikajo-. čih se socialnih pioblemov, treba je nekaj člankov, kaj zgodovinskega, potrebno je prinašati eno ali dve povesti, kako krajšo črtico in.pa poročila funkcionarjev klubov ter dopise in članke sotiudnikov. Do poldrugo stran porabljamo za angleško gradivo. Nekaj prostora vzamejo slike in opisi, oglasi pa ponavadi mnogo manj kakor povprečno v drugih jugoslovanskih listih.. Sploh so oglasi v "Proletarcu" v prošlem letu padli za več k0 tisoč dolarjev, dasi je cirkulacija lista za par sto naročnikov napredovala. * Največ preglavice ima uredništvo zaradi prostora, fiamenjen dopisom. Iz prošle številke je npr. izostalo 11 dopisov,, ki so vsi dobri, agitacijske vrednosti in zanimivi ob enem. Ene moramo krajšati. * Drugi čakajo na priliko priobčitve. Nujnosti gredo v list sproti. Potrebovali bi še dve strani za poročila iz naselbin in uverjeni smo, da bi bil potem "Proletarec'^ veliko bolj zanimiv. Precej prostora vzamejo od časa d0 časa tudi tisti dopisniki, ki pošiljajo enako gradivo več listom. Ker so vsi naši časopisi majhni, so čitatelji vseh na škodi zaradi tako vzetega prostora. Le kratka naznanila, ki so nič drugega kot naznanila ali obvestila, bi se lahko pošiljalo vsem listom enaka. Ce pa dopisnik utegne, bo svoji «tvari SAMO KORISTIL, če pošlje VSAKEMU listu DRUGAČNO besedilo, tudi če opisuje eno in isto stvar. Čitatelji in naročniki "Proletarca" so npr. sko-ro vsi tudi čitatelji dnevnika "Prosvete". Zaradi tega bi dopisnik ne smel pošiljati obema listoma enakega spisa. Angleški dnevniki Imajo lokalno cirkulacijo in zato si oni lahko privoščijo priobčevanje enega in istega gradiva, kajti le malokateri Cikažan bere tudi kak detroitski ali elevelandski dnevnik in obratno. Slovenski listi pa zahajajo v večji ali manjši meri v skoro vse naselbine in vslc 1 tega je njihova cirkulacija splošna. Mi smo velikega kroga dopisnikov veseli, ker to znači, da si je list pridobil med ljudstvom popularnost in vsled tega se tudi število sotrudnikov v naselbinah veča. Pioblem prostora pa je vsled tega čezdalje težji in ga. bo .treba rešiti, bodisi s povečanjem «lista za 2 strani, kar pa pri tej cirkulaciji ne bo še mogoče—saj ne v teh časih—ali pa z uvedbo manjših črk, kar bi istotako pomenilo znatno povečanje lista, ker bi šlo vanj pač precej več gradiva kakor zdaj. Toda tudi stroški za tisk bi se povečali. Toliko se nam je zdelo potrebno pojasniti, da bodo oni, ki listu pomagajo in vanj dopisujejo razumeli, čemu stvari v vsakem slučaju ne moremo ..priobčiti takoj prve dni po prejemu- Upamo pa, da se bo dobil kak izhod, in če ne prej, se bomo pogovorili o njemu na bodočem zboru JSZ. meseca maja. MASKARADNA VESELICA a SLOGE ST.US.N.P.J. pp V SOBOTO VEČER 30. JAN. 1932 V SOUTH SIDE TURN DVORANI 9 Igra J. Zajnerjev orkester. $ 100.00 v gotovini za nagrad« maskam milwaukee, wisconsin vstopnina 40c za osebo. ♦........................».......»...............Q...........................»..........MM......S.............................................M M M M M M M M II I M M MIM11 Pohod brezposelnih pod vodstvom Fathra Coxa v Washington White Valley, Pa. — Bolj ko se depresija ovija ameriškega ljudstva, bolj se oglašajo razni Mojzesi, ki ga hočejo rešiti, seveda vsak po svojem receptu. V Pittsburghu službuje katoliški duhoven Father Cox, kakor ga v obče imenujejo. Po zapadni Penni je zelo znan vsled svojih kritikujočih nastopov in dobrodelnosti. Odločil se je tudi za pohod brezposelnih v zvezno glavno mesto. Zbral je precejšnjo "armado", kateri sem se pridružil tudi jaz, prvič ker sem brez posla, in drugič, da opazujem to manifestacijo pod vodstvom duhovnika. Zgodaj dne 5. januarja se je jela viti dolga vrsta avtomobilov in trukov po William Penn Highway, za njimi pa so korakali •pešci z zastavami, kar je pokazalo, da je bil pohod slabo aranžiran, kajti pešci bi morali iti naprej več dni prej. Ker ta pehota ni zmagovala poti preko pennsylvanskih March", so izdali svoj proglas, hribov, se je kmalu vrnila, ki pa je dobil malo odziva. ke kupujejo razni listi in kažejo jih v kino glediščih, tako, da so še denar napravili na račun brezposelnih. Po obedu smo se odpeljali na pokopališče znamenitih ameriških osebnosti, kjer je grob neznanega vojaka. Na ta grob je položil Father Cox venec in tako je bil s temi ceremonijami pohodu brezposelnih dan pa-triotični pečat. Tudi na pokopališču so množico filmirali z vseh strani. V svojem govoru je Cox dejal, da je naša naloga dobiti v Washington vlado, ki bo iz ljudstva za ljudstvo. Demonstracija je bila s tem zaključena in armada se je začela vračati. Rev. Cox je s svojimi pomočniki priredil resolucijo z zahtevo, da naj kongres določi pet milijard dolarjev za javna dela in v pomoč tistim brezposelnim,. ki so za preživljanje odvisni od dobrodelnosti. Izročena je bila senatorju Davisu. Resolucija sama je lepo sestavlje na in se glasi radikalno, toda ni nevarna. Tudi komunisti, ki so si nadeli ime "Rank and File Committee in Father Cox's POVODNJI SPREMINJAJO POKRAJINE -o» zgornji dvorani; v spodnji se običajno prvomajsko priredi-boste pa krepčali. jtev in upam, da nam* preskrbi Udeležite se te priredbe, ne dober program, bo vam žal, kot vam še ni bilo Ko ae je v zadnji povodnji to zimo uJal jez naraščajoče reke Tallahatchie, ki m izteka v Mississippi, je ogromni tok vode popUvil 40,000 akrov rodovi tne zemlje ter jo razoral. Nastali ao tudi slapovi, kakor vidite na tej sliki. Farmarji imajo ogromno škodo. Povodnji iSo divjale v raznih krajih ob r®*" Mississippi in ved jezov je podrtih. V Mississippi ju je voda pdplavila nad 800,000 m^rov zemlje. Tisoče ljudi >e bilo pregnanih. nikdar, kadar ste se udeležili "Nadinih" zabav. "Nada" ima še vedno ono prvenstvo, da zna "skomandirati" dobre plesne veselice za vse, 'stare" ali "mlade" (sicer pa starih itak ni nič, smo še vsi mladi.) Kdo bi se kislo držal in cmeril, ako je Hoover popolnoma pozabil, kaj je obljubil, ko je hotel postati prezident; saj nam to nič ne pomaga, in da nekoliko pozabimo na vse križe in težave, s katerimi *smo oblagadarjeni, se udeležimo te veselice, pa bo vsaj za nekaj ur kratkočasno Razmere so pri nas po starem. Med Slovenci bi bilo lahko več uspešnosti, če bi tisti, ki pravijo, da so napredni, delali složnejše, v ta namen pa se bi morali navzeti nekaj idealizma, katerega zdaj le malo poznamo. Oziroma jih je le malo, ki ga poznajo ali imajo. -*- Shod, na katerem boste culi o rudarjih v Ky. Chicago, III. — Odbor za pomoč premogarje.m v Kentucky-ju sklicuje s sodelovanjem C»e-in fletno.—Na veselo svidenje, neral Defense odbora ter čepkih v soboto 30. januarja v dvorani SNPJ.—Članica "Nade". cialistične-metode za izhod iz bom razlagal, ali za vsakega Mnogi so skušali doseči cilj s pomočjo "ukradene" vožnje v tovornih vlakih, toda železniški čuvaji so bili budni ter vse take aretirali. Dne 6. jan. je naša armada dospela v Harrisburg, glavno mesto Pennsylvanije. Množico je nagovoril Pinchot. Naslednji večer sm0 prišli v Washington. Na poti nas je večkrat namakal dež. Mnogo jih je obolelo. V Washingtonu so nam dali za prenočišče na razpolago vojašnico, vojaki pa so nam naslednjo jutr0 servirali zajutrek in obed. Po zajutreku je vsa množica, broječa okrog 12,000 oseb, odkorakala preu kapitol. kjer' sfe je zbralo tudi mnogo radovednežev, skupno okrog 20,000, kakor so poročali listi. .Washington še ni videl tolikšne mase brezposelnih. Casniških fotografov je bilo vse polno, istotak0 onih, ki so nas filmirali, da ni bilo tega slikanja ne konca ne kraja. Sli- Zahtevo za izdanje pet milijard je v dobro preudarjenem načrtu predložil že davno socialistični voditelj Norman Thomas. Kmalu je za njim to stvar osvojil W. R. Hearst, in zdaj Father Cox. » Cox se načelno od starogar-distov, ki vladajo Ameriko, nič ne razlikuje, je pa svoje vrste značaj, kakršni so med katoliškimi duhovniki redki. V Pittsburghu podpira brezposelne že par let. V javnost je prišel vsled podpiranja stavke šoferjev, ki vozijo avtotaksije. Vzpodbujal jih je na vztrajnost. Bila je izgubljena in nato je voznike podpiral zaeno z drugimi brezposelnimi. Na radio govori vsak dan. Veliko kritizira in njegovi govori se glase tako radikalno, da bi mu bila pravica govora na radio ta koj odvzeta, če bi bil socialist, kakor je bila odvzeta nekemu protestantovskemu duhovniku v Buffalu, N. Y. Toda dotični je socialist in je propagiral so- depresij. Cox med svojimi katoliškimi duhovnimi brati ni priljubljen, zelo popularen pa je med m \-so, kaiero je s svojimi g »vori popolnoma hipnotiziral.' V Wa shingtonu to dobr0 vedo, zato so mu šli pri tem pohodu precej na roko. Ko človek vse to nepristransko opazuje, mu pride nehote je v nji nekaj kar mu bo služilo na potu življenja kot najboljši nauk. Bubnov bo povedal svoje, ravnotako nekdanji slavni gledališki igralec, kateremu pravi Kvašnja, da še tisti-kiat, ko se človek poroči, je to preveč, in da je to ženi v pokoro za devet dolgih let. Gorki je videl potrebo pokazati ba- .... i i rona v vsej nagoti, takšnega na misel, da je ameriški kapi-;, ,__s . , , . . ,J ^ t kakršen je, potem k0 je obubo- talizem našel v Coxu človeka, ki mu lahko še prav pride. Joe Britz. to kar deli z drugimi, ravnotako tudi ono o čemur se lahko pomeni kasneje z drugim, ki je to videl in slišal. Nedeljo 31. januarja popoldne in zvečer rezervirajte za obisk predstave "NA DNU" in zabave istega večera v spodnji dvorani. DELAVSKI ODER, odsek kluba št. 27 JSZ. Zadnji poziv! žal in se udal mamljivim sred-j Chicago, III. — To je zadnje stvom. Živi od vlačuge kot črv vabll° onim» ki ljubijo dobre od jabolka in si za tako življe- maškaradne zabatfe, ker ma-škaradna veselica- ženskega Metropola pe pripravlja za »o**»^. 8krbi: poset drame "Na dnu" Slovenska gledališka publika doživel ne sreče n* pravice, če- spet napeto pričakuje nedeljo ravno priden. ; , . . 31. januarja,:- k0 jbo pnsostvo- Kaj je izhod iz teh simbolič- ,sedaJ' k° »o še po 35c. Pri bla- so. nih nižin — kje je nova pot — v soboto 30- Januarja bo Klešč, priden delavec, ki zmuči društva "Nada" štev. 102 SN-svojo j etično ženo do smrti, ni PJ- bo že prihodnjo soboto zvečer v dvorani -SNPJ. Ako še nimate vstopnice, kupite si jo e vala vprizaritvi kolosaln cialne drame "NA DNU". Zaveda se, da je to igra, ki Človeku da misliti, igra, ki daje izraza rafiniranim in grobim čustvom človeka, nekoč cvet in upanje naroda, sedaj NA DNU! Videti hoče nižine, v katere pade človek skozi razmere, navade, sebičnosti, ne- kje nova dežela za človeštvo? Nova vera Luke, tisto, ki jo ot znanjajo v Ukrajini, kaj je to? Vera v srečo in veselje človeštva in cilj delavca trpina. ste morali plačati 50c. Ta maškaradna veselica je tudi edina v tej sezoni. Za maske so pripravljena krasna darila v vrednosti $300, torej IZHOD? Udeležite se igre se ni nikomur bati> kdor bo pri-v nedeljo ob 2:30 popoldne in "mn,~ nanMV,ion" šel "mal0 drugače napravljen da ne bo dobil kake nagrade V NEDELJO 31. JANUARJA V SLOV. NAR. DOMU cleveland ,0. vprizoi i DELAVSKI ODER, odsek kluba št. 27 ■J. S. Z. štiridejansko realistično dramo "NA DNU" SPISAL MAllsiM GORKI J. Iz ruščine prevel P. Gol ja. REŽIJO VODI JOSEPH SKUK. Priče tek predstave ob 2:30 popoldne. OSEBE: KOSTILJOV, posestnik nočnega azil» ........ FR. KLEMENČIČ VASILICA, njegova žena ............................ MARY DEBEVEC NATAÔA, njena sestra ............................ FRÀNCES EPPICH MEDVEDJEV, njih stric, policaj .......................... V. OGRIN VAŠKA PEPËL, profesionalni tat ................ FR. KOVAČIČ KLEâC, ključavničar .............................. JOHN KREBEL ANA, njegova iena ............................ ANGELA SISK0VICH NASTJA, vlačuga ........................................ MILKA BABNIK. KVAÔNJA, trgovka s ètruklji ...................OLGA SCHUTTE BUBNOV, klobučar ............................................ A. KUKOVAC SATIN, propadli malopridnež ...................... LOUIS ZORKO BARON, obubožani plemič .......................... IVAN BABNIK AKTER, nekdanji slavni igralec ................AUGUST KOMAR LUKA, romar ...........f.......-......«................... ANTON EPPICH AUOÄKA, čevljar ........„.. L. SANABCR GUŠAVEC, dninar ......................................... FRANK MACK TATAR, dninar ...C.......«..............................' ANTON VEHAR in bosjaki bres imen in brei besed.__ Prvo, drugo in četrto dejanje se vrši v skopuhovem prenočišču. Tretje na dvorišču pred Kostiljevo hiéo. Čas: Začetek porrfiadi. Kraj: rusko meflto za časa carizma. IGRA SLOV. GODBA " BLED" Po ifri prosta zabava in ples v spodnji dvorani! VSTOJJNINAi popoldne m zvečer samo SOc, samo zvečer 35c. Prijatelji dramatike v Clevelandu in sosednih krajih, pridite vsi na to predstavo! . t*:, ... i sodite sami. Igra bo skoroda zadnjikrat vprizorjena za to darila, vredne ljubezni itd. Da, videti 'deseUetJ* v Clevelandu, toreil Udeleženci bodo dobro po-hoče človeka, brezmočnega, Požurite se v Slovenski narodni »treženi, in ravno tako tudi ple-zgubljenega človeka v vsej svo- dom> kjer lahko prisostvujete 8a,cl» katerim Johny Kochevar igri in zvečer greste na plesno 8 s\ojimi tovariši ne bo dopu- zabavo, vse samo za 50c. Vsakdo je naprošen, da ne pride sani, temveč da pripelje s seboj ženo, prijateljico, prija- Iz Puebla, Colo. >> Tukajšnja jeklarna, last Ro-ckefellerjeve Colorad0 Fuel & Iron kompanije, je nekaj povečala obrat. A Tu sta na zastrupljenju Sod pokvarjene prezervirane paprike umrla Pete Okačič, star 20 let in rojen v Pueblu, ter njegov stric John Okačič, star 58 let. Papriko je prezervirala fantova mati. Starejšega Oka-čiča so pokopali 15, jan. in fanta 18- januarja. Mladi Pete je imel veličasten pogreb po civilnem obredu, kar je tu nekaj izrednega. Bil je član druš. Sv. Trojice HiiZ. Kakor mnogo drugih hrvatskega pokole-nja, je uil on komunist in pravili so m«, da se je udeležil tudi Zadnjega pohoda brezposelnih v Wishington. .Tudi njegovi starši so v kom. klubu. V pogrebnem sprevodu je bilo nad sto avtov. Na pogreb je prišlo nekaj fantov iz Denver-ja <*d Komunistične lige, in eden teh je imel zelo primeren govor. Neki maši rojakinji, katera dela vsak dan, pa ni ugajal in je napravila proti tovariši-cam opombo, da bi bilo treba takega človeka kar obesiti. * -—............ Druš. "Orel" bo imelo kot in slovenskih socialistov v vedo 10. februarja shod v dvorani SNPJ., na katerem bodo rirz-ni gbvorniki pojasnili položaj podzemskih sužnjev v fevdalnem Kentuckyju. Vstop prost. Vabljeni vsi. ji razsulosti, propalosti — V NIŽINAH ČLOVEŠKE DRUŽBE, tam kjer zgubljava ime, tam kjer je le še senca nekdanjega plemenitega človeka. Kdor zna ceniti bisere dra-jte,ja- tovariša, tako da bo užitne in nauk za življenje lahko tek ¿imvečji. Človek uživa !e spozna globlji Gorkijev pomen treh žensk, vse zaljubljene, ali vsaka na svoj načiin. Dotaknil se bom samo problema: Katera ženska ljubi bolj globoko, čuti in doživi največ ? Ona, ki ljubi samo z razumom, rekli bi z glavo; ona, ki ljubi s srcem, ali ona, ki ljubi in živi samo svojim strastem? Odgovor na to dobite pri Vasilici, Nataši in Nastji. 2e to je vredno, da po-setite igro. 2enske poročajo, da bodo one najbolj zastopane v avdijenci!. , Filozofijo Luke in Satina ne Anton Zornik HERMINIE, PA. Trfttii« s ■dania klaf P«êi in prakli stroji posebnost Tel. Herminie 2221. stil, da bi se dolgočasili v SODRUGOM IN SIMPAT1ČARJEM S«j« klub« it. 27 JSZ. •• rrU mk prvi p*tak v mmcu ob 7:30 ir«c«r. Ž«ntk«|« odeeka prvi torafc ••ptambrni in novambr», druftM pa •kupaj • klubom v avgustu, oktobra m «tacaonbiii. Ura Uto. Mladinski anglaiki odsak ysak pa tak »»ran prra-ga ob S. avačar, tm v khabovib pro-atorib ▼ S. N. D. Sodrugi in »oA*-ginja, agitirajta in pridobivajte no» ▼ib članov in članic klubu tar novib naročnikov našamu glasilu Prolatar-cu. V organizaciji in izobmsbi ja na-ia moč. Pri«tof»ajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita «i daovnOi "PROSVETA" Stana sa calo lato m-oo, pol lata $3.00. Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) js trska sa novo društvo. Naslov sa lftat fta sa tajniltvo Is: 2657 S. LAWNDALE AVL. CHICAGO. IUL Želodčne nadloge povzroče kožne nered nos t i "Chicago, Dec. 11.—Skozi 10 let sem trpel vsled kožne nerednoeti na mojem obrazu in zaman sem poskusil razne zmesi. Potem so mi svetovali naj rabim Trinerjevo grenko vinu in sedaj so preftle moje želodčne ne-rednesti in moj obraz se je kaj h> tro izčistil. Jaz sem hvaležen za tako čudovito toniko. Vaš, John Holda, Kenneth Ave." To je naraven uspehu Ako notranji del telesa ni čist in ae sirupi zbirajo v ostankih, vodi to v koiiic nerednosti. Trinerjevo grenko vino očisti čreva in ojača ves si-tobem, tako da kožne nerednosti zginejo. V istem času zapeka, glavobol, slab dih in nemirno spanje zginejo s vsem^ drugimi simptomi bolezni. V vsi« lekarnah malih in velikih steklenicah. Ako *e ne dobi v vaAi so-¿edščini, pižite na Jos. Triner Co.t 1333 So. Ashland Avenue, Chicago, 111. VINKO ARBANAS 1S20 W. IStb St., Ckicaga. Ill Talsfon Ca aal 4S40. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svaia c v at lica ma plata, «vadba pegraba itd. Martin Baretincic & SoiJ POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tal. 147S. JOHNSTOWN, Pa Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON . Office hours at S724 W. 26th Strost Tel. Crawford 2S12. 1:80 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug &u>rs 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. dai>v. Except Wed. and Sunday <>niy by appointments, iocidence Tel.: Crawford 8440 UDELEŽITE SE Milwaukee Leader Največji ameriftki socialisti-Kni dnevnik.—Narainiaat $6.00 na leto, $8.00 xa pol Ista, $1.60 za tri mesece. Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. ÍHHHHHHHMHM^44 "New Leader" anglaiki aocialiatlčnl tadnlk Izhaja v Nsw Yortru Naročnina $2 na Isto, $1 na pol Ista. Najboljše ura je van aagle«ki ae-cialističnl list r Ameriki Mnogo slovenskih delavcev fa fita. Naročite si ga tudi vi Narofai-no sanj sprejema "Pro 1 starec". t t T ? t ? f f t t t T i X T T MASKARADNE VESELICE ženskega društva nada štev. 102 S. N. P. J. v soboto večer £ J0. JANUARJA i T X t t X i ❖ ■ V DVORANI S. N. P. J. 2657 SO. LAWNDA,LE AVE. Vstopnice v predprodaji 35c, pri blagajni 50c IGRA JOHN KOCHEVARJEV ORKESTER Vsega v izobilju. — Krasna darila z« maske. f ? T T 1 ▼ y ? T ? ? t T ? ? ? f t 1 t X 1 ? t ? S NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE -r NARODNA TISKARNA • 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL M« tiakaana v Slovanskaaa, HrvaSkam, Slovaikam, čaikam. Polivka« kakor tudi v Anglalkam in Natnikam jaaikn. .. Naia poaabnaat »a tiskavina aa drvitva in trgavaa. potem ko temeljito prevdarite vse okolscine, bos'e prišli do zaključka, da je vas denar res najbolj varno naložen v 1,00 BLUE ,SLA-D AVE • / • v , KASPAR AMERICAN STATE BANK CHICAGO, ILL. proletarec M «•< lsclaja IjiáUrt. likaj« TMk catrtek. i Mwái TUIwaa DruiW*. Ckic^r», III. ( JaiiU JugMlovtnak« S«ciaiU(Uni Z««M >J AJRO^NINA ta Z#dinjone d rta ve in Kanndo sa celo «4« M 00; sa pol leta «1.76; la êetrt leU $1 00 — ■a oaio lato $8.60; xa pol leta $2.00. Wwk rokovW te ogLan morajo biti ▼ naiem uradu naj do pondeljka popoldne m prioMitev ▼ ÉUrüki tekočega tedna. PROLETAREC VTéry Thursday by the Jugoslav Workmaa's Puhlkhinc Co., Inc. EatabMshod 190%._ ____ Prank Zaiti""' _____ Charlea Pogorelec 'iwHmù 91.76; SUBSCRIPTION RATES: and Canada, One Year $8.M; Six Months Month* $1.0#.—Foreign Countries, Om Toar $3.60; Six Months $2.00. Address. PROLETAREC W. 26th St.. Chicago, 111. t Rockwall 2S64. 546 Mooney in Billings t)ne 22. julija 1916 ob 2. pop. je *v San Fi.tnciscu na Steuart Streetu eksplodirala, bomba. Devet oseb je bilo ubitih in 40 ra-njrnih. Oblast je smatrala, da je nekdQ iz-vnil atentat na udeležence parade» ki &o manifestirali za p6jačatije ftHhade in mornarice-Zec\ držav. Vse mesto je kipelo patriotič-neg i navdušenja do 2. popoldne. Po eksploziji se je ljudstva polastil strah in ko je ta minul, je zavalovelo po osveti. Thomas J. Mooneyja, njegovo ženo, Warren K. Billingsa in več drugih, ki so bili osumljeni udeležbe pri zločinu, so aretirali. Končno »ta bila izbrana za krivca in žrtvi le Mooney in Billings. Billingsa so obsodili na dosmrtno ječo in Mooneyja v smrt. Na posredovanje predsednika Wilsona so tudi Mooneyju spremenili kazen v dosmrtni zapor. Množice, pijane patriotične propagande in vojne furije so tedaj brez vsakega obotavljanja verjele v njuno krivdo in zahtevale na svoj način čim-oslrejšo kazen. Le polagoma, skotzi vrsto let in po velikem ter dragem naporu Mooneyje-ve-Billingsove obrambe je prišlo na dan, da so priče, ki so jih dobili prosekutorji, namenoma lagale, in da je reakcionarna oblast izrabila priliko ter pritisnila pečat zločinstva na Mooneyja in Billingsa, ne da bi se potru-uua dognati, kdo je v resnici izvršil bombni napad. - Temu slučaju je posvetil precej pozornosti tudi poseben odsek \Vickershamove komisije, kaceio je imenoval predsednik Hoover, da pieisce funkcioniranje ameriške prohibicije, vzroke grafta v političnih uradih, delovanje juscice 111 pa vzroke lakozvanega zločinskega vaia. Ko je komisija lani poročilo obja-. viia, se je poglavje o MooneyjeYi-Billingsovi nadevi, dasi je obsegalo par sto strani, "izgubilo". Šele ko so nekateri senatorji pred ne-tedni zahtevali kopijo poročila, so ga "našli". V njemu Hooverjeva komisija sama priznava, fla sta Mooney in Billings po ne-doižiteij* v ječi in da se ni oblast, ki ju je,ob-sodila, nikoli potrudila iskati piavega krivca ali krivce. * * Vziic vsemu pa sta Mooney in Billings še vedno v ječi. V nji sta pustila že lepo dobo življenja. Komisija je uverjena o njuni nedolžnosti, sodnik, ki je predsedoval na Moo-iit-yjevi obravnavi, je proglasil pozneje ob-¿.jabo za krivično, mnogi drugi, ki so pomagali k obsodbi Mooneyja in Billingsa, so se po več letih pridružili obrambi, ali justica v Kaliforniji je bila za vse to slepa, ker je predeta z razrednim sovraštvom do delavskih agitatorjev. Mooney in Billings bosta prej ali slej oproščena, ker bo oblast v to prisiljena, toda kri— v.ce, katera jima je bila storjena, ne bo mo-g,a nikdar popraviti. Namesto, da bi od-p.avljala zločinstva in izrekla kazni nad pravimi zločinci, je sama izvršila največje hudodelstvo. . •. •*■ i -- Osebna svoboda Kapitalistično časopisje v boju puoti socializmu argumentira, da bo pod socializmom osebna svoboda uničena in privatna inciativa odpravljena. Socialisti do gotove meje priznavamo krivdo. Na primer, pod kapitalizmom je vsakemu prosto, da se v krizi kot je sedanja preživlja kakor se najboljše more. Tudi prositi sme na gotovih krajih, prezebati in umreti od glada. Pod socializmom ne bo te "svobode". Vsakdo bo moral delati, mogoče štiri ure, morda šest na dan, pet dni v tednu ali tudi manj, če bo produkcija zadoatna v krajšem Času. Krušne vrste ne bodo dovoljene, bertštvo odpravljeno in dobrodelnost bo vržena med drugo kapitalistično šaro. Take "omejitve" bodo delavcem položaj temeljito izboljšale, prikrajšana pa bo svoboda tistih, katerim zdaj pravimo kapitalisti, ker jim bo pravica izkoriščanja absolutno vzeta. PROLETAREC AU BODO OTETI IZ SMRTNE NEVARNOSTI? Na sliki zgoraj, v ospredju, je osem c.*noev, kj tl9 bili v Alabami aretirani in obto^ ii posilstvu dveh belih deklet, katerih slika je spodaj na Kavi. Zagovorniitvo trdi, da sta se dekleti peljala skupno z zamorci v tovornem vlaku, in da sta moralno pokvarjeni ter valed o kakem posilstvu ni govora. D *i«vno pravdništvo trdi obratno* Iz slike Spodaj na dtoni je razvidno, kolikšno je bil J zanimanje v času obravnave. Vsi Iq obsojani na smrt, toda vzet je priziv na vitje so - Za obrambo črncev se je zavzela organizacija za pospeševanje napredka med Z4. ncrskin ljudstvom, ki je najela med drugimi odvetnika Darrow« m Hayaa. Fante pa so pridobili iz propagandisticnih ozirov na svojo stran komunisti m obrambo so poverili njiho.i I. L. D. Ker med to in pa med Darrowom in Hay. .m ni prišlo do iporizumi, sta ae slednja umaknila. Kritiki komunistov trde, da obrambo namenoma vodijo tako, da poatansjo obtoženci žrtve justičriega umora, samo da bodo \ani kovali zaae svoj propagandisticni kapital. Vladi drŽave Alabame t-o poslale pro test preiti obsodbi številne delavske in razne liberalne organizacije. Tudi iz drugih dežel je bito poslanih mnogo protestov proti obsodbi. Mi vemo, da ni tako v Jugoslaviji Piše Ivan Jontez, Cleveland, O. V "Glasu Naroda" od 9. jan. viji. Toda—koliko jih je de-t. 1. je bil priobčen članek Ma-jlavcev tam, ki zaslužijo 56 di- politike. PUec trdi, da diktatura sploh ne eksistira, dikta- nih veličin v Jugoslaviji, ki od klanjajo vsako sodelovanje s sedanjim diktatorskim režimom, ki jugoslovanskemu narodu ni pustil niti toliko pravic, kakor Horthyjev režim Madža rom! Zavedni delavci so prav tako proti režimu in njegovi taktiki! Da, v novi "narodni skupščini" so res ljudje iz vseh vetrov, pripadniki bivših strank, toda to so sami uskoki in zraven ne politik i. Stranke, ki ofi-cielno ne eksistirajo, a kljub temu obstojajo, jih ne priznavajo več za svoje. Klerikalci, muslimani, radičevcir demokrati e (razen slovenskih) in drugi, so propagirali volilno abstinenco in njihovi voditelji so odprto izjavljali, da se "volitev" ne morejo udeležiti, ker ne predstavljajo izraza narodove svobodne volje. What's that, Mr. Pfeifer? Can you explain? In o nasilju pri "volitvah" 8. novembra—ali grožnje ne predstavljajo nasilja? i Dejstvo, da je dinar poskočil na zuriški borzi dan po volitvah tudi še ne znači, da je jugoslovanska notranja in gospodarska politika prava in zdrava. Ni vse zlato, kar ne sveti. Kako so gospodarske in politične prilike v Jugoslaviji trdne, nam bo pa povedala bodočnost. Svoboda v Jugoslaviji? Kakopak. Svoboda govora, tiska, združevanja tako y političnih kot telovadnih organizacijah je ukinjena. Ni je. Režim se brati z velekapitalisti, ki mu pomagajo in on njim. Režim zapravlja denar za besno oboroževanje, za svojo fašistično milico "Sokola" in za slepar ske "volitve". Režim naklada nove davke, kot da prejšnji niso bili že pretežki. Pa kaj bi dalje našteval, saj sem to vse že povedal! Kar sem napisal, sem napisal zato, ker mi je resnica ljubša od laži. Zavajanja ne trpim in sem zmerom pripravljen boriti se proti zavajalcem! Listnica uredništva Dopisnike opozarjamo na rian Pfeiferja pod naslovom 'narjev dnevno? Prokleto ma-(torsko vlado imenuje "vlado članek "Proletarec je premaj-"Jugoslavija v novi zarji", ki i0! Navadni delavcih—in teh je narodnega sporazuma", g je vzbudil mojo pozornost predvsem zato, ker piščeve tr- govo- hen list", priobčen na 2. strani, največ — zaslužijo povprečno riči o narodu, kako "lajka" mo- Dotični, katerim nismo mogli od 30—35 dinarjev dnevno (60 drega kralja, ki ga je čez noč priobčiti poslanega gradiva ta-ditve ne odgovarjajo resnici, j—70c am. denarja)! In koli-¡rešil politično nezdravih raz- kOj po prejemu, bodo iz nje-Pisec se v svojem članku tru- jih je, oženjenih, ki imajo mer, da je narod dobil zaupa- 'ga razvideli, kaj je vzrok. di prikazati Jugoslavijo in njene voditelje v popolnoma drugačni luči, kakor .drugi, ki Jugoslavijo in njene notranje-po-litične razmere dobro poznajo. Člankar uvodoma pravi, da se mu zdi, da so mnogi rojaki v Ameriki o vsem tem napačno poučeni in napačno tolmačijo jugoslovansko notranjo politiko. Zato je napisal omenjeni članek—menda zgolj zaradi ljubezni do resnice... Potem, ko prizna, da je svetovna gospodarska kriza prizadela tudi Jugoslavijo, čeprav je le ta poljedelska država, prizna, da eksistira brezposelnost tudi v Jugoslaviji, pa se po- samo po enega otroka? Malo, zelo malij. Porodna kontrola se ne sme prakticirati. In kaj je borih 35 dinarjev za delav- nje v novo vlado, ki si je nade Sodruga J. Britz in dopisnik la kot glavno* halogo zaščito iz Johnstowna sta že pred dve-narodnih interesov. Vse to ne ma tednoma poslala poročilo o odgovarja resnici. Jugoslavijo pohodu brezposelnih pod vod-sko družinb štirih, petih ali danes vlada dvorsko-vojaška stvom Rev. Coxa v Washington, več članov, ve lahko vsakdo, ki klika. Narod je ne mara. Rad Nam je žal, da nismo mogli je kdaj živel v Jugoslaviji sa- bi se je rešil, toda se je ne mo- njunih dopisov priobčiti preje, mo nekaj tednov. Cene življen- re, ker ima diktatura za seboj toda upamo, da so za čitatelje tudi v tej številki prav toliko važna. S. Nace Žlemberger ima že dalj časa pripravljeno zanimivo razpravo o zadnji stavki premogarjev v Ohiu in Penn-sylvaniji. Razen njegovega imamo pripravljenih več dru-„ gih interesantnih spisov, ki ča- skih potrebščin tam niso tako topove in strojnice. Na teh nizke, kakor meni mr. Pfeifer.1 sloni. Nasilja nad državljani Živila so mal0 cenejša, toda ne je bilo že mnogo izvršenega, mnogo in ne vsa. Sladkor in pa če g. Pfeifer to prizna ali kava na pr. postajata čezdalje ne. Kdorkoli reče besedo zo-večji luksuz za jugosl. delavce, per režim, se izpostavi nevarno-Obleka ni nič cenejša. Obutev sti, da pride v zloglasno Glav-skoro prav tako draga kot v njačo, kjer mu s puškinimi ko-Ameriki. Stanovanja v večjih piti mehčajo trdovratno bučo. mestih so v primeri s kupno Narod nima zaupanja v boljšo kajo na — prostor. Zato tudi močjo tamošnjih delavcev celo bodočnost. Nasprotno, ta se tukaj povdarjamo: s poveča-vzpne d0 nasprotujoče in obe- mnogo dražja, kakor v Ameri- mu zdi zdaj bolj črna kot kdaj' njem našega gibanja se večajo ne.n absurdne in neresnične tr- ki. O tem sem pisal lani v Pro- poprej. Narod ve, da od ve- tudi zahteve na list. O proble-ditve: "Vendar pa se lahko sveti. Jaz nisem poročal ne- likosrbske diktature nima pri- mih bsta naj se razpravlja v trdi, da kdor hoče delati, še resnice! čakovati nič dobrega. Zato je klubih, da pridejo delegatje na vedno lahko najde delo." Trdi Da se jugoslovanski krnel na-* pri zadnjih "svobodnih" "vo- prihodnji zbor JSZ. dovolj pose lahko marsikaj, toda te tr- haja v hujših škripcih kot kdaj litvah" večinoma' ostal doma učcn» o njih in skušajo najti ditve je treba dokazati! Član- poprej, ve tudi vsakdo, ki je ter s tem dal nezaupnico roži- Praktičen izhod iz te—zagate. | kar svoje trditve ne more do- 01| zadnja leta v Jugoslaviji, mu! "Volit" so šli le tisti, ki kazati. Da je njegova izjav a Vlada se trudi, da ¿a spravi iz so bili primoranidržavni na-neresnična, sem se prepričal na težke gospodarske situacije z meščenci, ki se jim je zagrozi-lastne oči tekom svojega pol- novimi davki. Davčni vijak lo z redukcijo, krtietje, ki so letnega bivanja v stari domo- je tako hud, da bi tisoče kme- jim grozili z rubežnijo zamdi vini—»brezposelnost je tudi v tov rado zbežalo s kmetov, ka- neplačanih davkov in .delavci, > Zphviu delavskega gibanji na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN Glasovi z druge strani Moon Run, Pa. — Naročnino Jugoslaviji težek problem, tudi morkoli, če bi se le mogli re- ki so jim njihovi delodajalci na" vaA ne b(>411 obnovila, tam je tisoče in tisoče delav- ¿¡ti zadolženih kmetij. Toda iatotako zagrozili z redukcijo, J® v»š opomin brez potre- cev, ki bi radi—še kako radi! teh ne morejo prodati. Kdo bi «e ne bi šli 4 Kazen bi se imela vsem zatožencem odme-rititi po § 59. lit. c. k. z. V "vzrokih" karakterizuje zatožba pomen delavskega gibanja sploh, zlasti pa njega razvoj v Ljubljani. Ljubljansko izobraževalno društvo se sprva ni mešalo v politiko in gojilo Schulze-Delitzscheve nazore; pa že 1871 prišel je Most v Ljubljano in njegov časopis "Freiheit" in pozneje PeukertoVa "Zukunft" s;a tako škodljivo vplivala, da se je društvo že v novembru 1882, ko je anarhist Waitz prišel v Ljubljano, izreklo za radikalni progi am časopisa "Zukunft". Društvo je bilo tedaj pod vodstvom Železnikarja, Tume in SUirma. Prizadevanju krojaškega pomočnika Ludovika Zadnika (po letu 1883) v društvu udomačiti zmernejsq obliko socjalne demokracije, (katero zajtopata lista "Wahrheit" in "Volksfreund"), so se z vso silo u-stavljali Zeleznikar, Tuma, Sturm in Kriegl, Ki ¿e tedaj bil načelnik društva, in vedno bolj so se imenovani približevali najhujšim anarhir siom. Večkrat so zatoženci, če ravno ne spodbujali k anarhističnim napadom, jih vendar odobiavali, tak0 je n. pr. Tuma odobraval umor Hlubeka. Te jzpovedbe Zadnikove so verodostojne, kajti pritrdile so nekatere tudi druge priče. Zeleznikar in Tuma pa nista samo v društvu, ampak tudi drugod in na druge načine agitovala in širila prepovedane tiskovine. Pa tudi o petem zatoženci I)hti so priče dokazale, da je modno širil prepovedane tiskovine, pa še tudi drugi uzroki govore, da je zatožba zanj upravičena. Predsednik objavi ugovor zatožencev proti zatožbi in delegovanju tukajšnje porotne sod-nije in dotično razsodbo najvišjega sodišča proti zatožibi zatožencev. Zagovornik predlaga, da se povabijo še nove priče, ki bodo govorile v korist zatožencev ter navaja nekaj momentov, ki kažejo da so se zatoženci pri raznih priložnostih lojalno, cesarju vdano in zakonito obnašali. ' Državni pravdnik ugovarja zagovorniku, ker stvari, katere bi spričale nove priče, deloma sam priznava, deloma slika jih kot ne-pomenljive, deloma so pa navedene že v zapiskih pred preiskave. Zagovornik replikuje. Predsednik ukaže poklicati priči Gustina in Dekvala, ju opominja govoriti resnico, če le jima preti z najstrožjimi naredbami. Zatoženci razun Zeleznikarja odstopijo. Predsednik ukaže zatožencu, da naj izpove. Zeleznikar pravi, da tega ni govoril, kar ga dolži zatožba, vdruštvu pa je bilo mnogo narodnostnih razprtij, ali za politiko smo se nvalo brigali; on je pripadal zmernonarod-nej stranki. On ni bil v društvenem odboru ter ni mogel imeti upliva na časopise, katere je naročevalo društvo, govoril je o tem prav malo. Njegove razmeie k Turni nastale so živahnejše povodom osnovanja zadruge; oporeka, da bi taistemu prinesel državno nevarne papirje; sploh ni imel v rokah tako ifne-novanin prepovedanih tiskovin (Flugblatter). Waitza (nekega anarhističnega poslanca) bi zdaj ne spoznal več, ker ga je samo jeden-kr»t videl. Na predsednikovo vprašanje, zakaj so bili z Waitzom tako prijazni, pravi 2c-lezmikar, da je to splošna navada proti vsakemu tujemu delavcu; o navzočnosti WaiUa pii anarhističnem shodu v Langer z ersdonl ni ničesar vedel in je šele pozneje uvedel, ds je anarhist. (Dalje prihodnjič.) IM IV. VUKi * «SU skozi okno vlaka » (Mimdbtžni vtisi in epizode s mojega potovanja.) (Nadaljevanje.) Dalmatinka mu pa moli pet dinarjev... Mislil sem, da so vsi vglob-ljeni v svojo kavo in vino, ali glej, vsi gledajo lepo DaLma-I tinko. Otrok se zahvaljuje. <4Sem pojdi," zakliče nekdo in denarnice se odpirajo. Ni jih mogel odpreti lačen pogled otroka, lepo dekle pa jih je s svojim vzgledom odprlo. • "Gledite, kako so blagosrč-ni," zašepeče gospa Marija. Samo da bi ugajali. Take so moške navade. Uboga vdova v r. Jeruzalemskem templju jiima ,med moškimi posnemovalca. Zdravko je hotel odgovoriti. » Videl sem, da je odprl usta. "Kosovo," naš parnik pa je fk agodel z debelim basom. Zval ■ nas je v svoj "zavičaj". In Zdravko je zaprl usta in vstal. Se se ozrem po črnooki, črno-lasi Dalmatinki. Videl sem, da s0 jo gledali tudi drugi... Parnik se je odmaknil od brega. Se sem videl krasotfco pri mizi v kavami. Vse je maha- ii lo, tudi jaz. Ona P& Je gleda-| la na odhajajoči parnik in ni * mahala. ^L . "Ni me videla, kako sem ma-r hal." Zamahnil sem s klobukom. "Ni vas zapazila," sem slišal glas. Gospa Marija se mi je smejala. "Beli so vaše zobje, gospa Marija," sem rekel, da skrijem neprijeten dotikljaj posmeha. % p 15. Iz Sibenika v Bakar. » -s. 'i ... Galeb je sledil parobrodu. Bel, kakor golob—saj je morski golob—je visel v zraku in zdelo se je, da ga nekaj nevzdržno nese za parobrodom, kakor da je privezan. Zadaj za njim so poletavali drugi, krožili v f.raku, se spuščali v vodo in se zopet dvigali kvišku.____ Gospa Marija je odlomila košček belega kruha in ga vrgla proti galebu. Lovili so se za njim ,spretno ga ujeli. Vsi pečajo z oljkami, mandeljni in /narejena na Dalmaciji;" figami. Tudi nekaj vinograda Gledamo in res čudno Ce je. Py>leg tega ledijo ovce in 0 tem čitaš v časopisih in raz koze tako, da izdelujejo po zi- mišljaš, se zdi, da vidiš veli* STARE ŠKATLJE ZA NOVO PORABO ÍÍ b? IÄÄ "Prvi april" na de- mi nad 2000 kg sira. Nebo je jasno. Solne,» sveti in tako prijetno je v jutranjem solncu vdihavati jutranji morski zrak... Na ušesa pa bije venomer isti šum valov, ki jih vznemirja parobrod. Vendar je sedaj ta šum prijeten, ne monoton, kakor se mi je dozde« val po noči pri svitu meseca. Otoke srečujemo in jih ostav-ljamo. Tam daleč gledamo gore. Mornar nam kaže neko točko na obrežju Dalmacije. "To je Biograd na morju ali kos, ki je odtrgan od Dalmacije in «nekako po zraku privezan k Italiji. A sedaj, ko človek to gleda, pa se zazdi, da vidi na veliki mizi drobtinico kruha, pa bi se našel nekdo, ki bi trdil, da je to kos kruha in da je miza tudi iz tega kruha. Simbol v tem je tudi v zgodovini. Mesto je bilo nekoč na polotoku. Ali že Berječanom to ni bilo po volji, da se drži Dalmacije, pa so izkopali kanal, tako, da je polotok postal otočič in je Zader "samostojna" država na svojem otoku, po vašem "belo mesto", govori, katero veže z Dalmacijo most! Za njim, daleč tam p oti se- . Celi dan in celo moč smo se peljali po Kvarneru. Mimo raznih otokov, na levi italijanski, na desni Jugoslovanski. In ko smo drugo jutro bili zopet na krovu, smo pluli mimo otoka Krka. Tam spredaj na desno je ležala^Eeka. Mesto, kjer je pesnik ženskih spodnjih kril De Anunzio naredil vojaško "karijero". Ladja zaokrene v bakarsko luko. Ovalna je in dolga. Na levi leže Cerkvenica, Kraljevi-cs.•• , Baker, merfto, pa nas gleda in zdi se nam, kakor da ga je nekdo postavil iz igralnih deščic, alj iz kartona za Božič k betlehemskim jaslicam. Slikovito je, amfiteatralno se vzpenja od iuke kvišku, k postaji, ki je nekje tam zgoraj 4n od koder jo hočejo speljati sem doli, k morju. Starodavnosti se nahajajo med hišami, vsemi sivimi, kakor kamenje. Turške hiše iz XVI. stoletja so med birati prašna ikatlj. «n j* -tiskajo v "4pako'\ kakrina vidll. tu n. .liki, to opaiua p. potom nosijo V tovarno, d. jih pnatopa tar napravijo is njih nova ikatija. Zelo velik strah pred dozdevnim linom župana Por en te ter dveh drugih "svetnikov". Chicago, III. — V naslednjem Ko sta Uiša in hči Fani same, jo mati kara, češ, čemu me vlečeš za nos? Meni trdiš, da Jakca ne maras, a v resnici se pa poljubujeta! Fani je vse to uganka in ne razume, čemu mati trdi nekaj kar ni res. Ža- podaja^n konec opisa tridejan- 6neta se spet prepirat izostalo t- ^ k "Tnjs vaški svetni- pa vam bo ja8no, če boete na ki , ki jo boste videli v nedeljo predstavi. 7- februarja ob 3. popoldne v mati s kolouvora in začne se ooiičajno ogledovanje posestva, beseda pade na besedo o doti in latce stvari. Domenijo se vse potrebno. Vsi razen župana odidejo, da pogledajo še to in on O. K županu pride iz-nenada učitelj ter vpraša, če je že govoril s svojo ženo radi poroke med njim (učiteljem) ter županovo hčerko Fani, kakor je obljubil. Ali župana je zapustil spomin, nič ni govoril, -ker ni nič obljubil. Učitelj se smeje, ker je bil pripravljen na tako nakano- Nikar ne mislite, da sem sežgal vaša pisma, Prihodnjič bqste videli opereto "Prvi april", v kateri je cela vrata samih domačih narodnih popevk, zraven pa polno zdravega humorja. Kdo se ne spominja 1. .aprila v starem kraju? Ves zadnji teden v marcu si moral paziti, da te ni kd0 prav pošteno "nalimal". Se celo resni ljudje so si na ta dan pravi županu, tisto so bilP le ..... x . prazne kuverte in tu vidite so radl Pr,vašč,h sale' aH pa so po-prazne Kuvene, in tu, viaue, so t H žrtey va&a pisma! Pokaže mu za- ,. .. . . J. li razumeti, kaj je—prvi apnl. pisma! voj, in županu se je spomin hipoma vrnil, ravno tako so se povrnile v njegovo zbegano glavo skrbi. Učitelj zagrozi, da do 6. zvečer mora dobiti dovoljenje za zakon s Fani, ali pa bo škandal. dvorani CSPS. Po sestanku s Simcem in Bavdkom ie župan Porenta ves Marjanci se oglasi vest, ker je prijateljici Fani prevzela ženina Jakca- Gre k Fani in se ji obupan, prepričan, da Sodoma 1 ^j^il* Fani je zdaj zaP0" in Gomora že prihaja nadenj. Fanina mati par zelo ostrih. Sledi velik prepir, dve materi si mečeta očitke, zraven pa župan, ki ne ve, kaj bi, le Jakec padla čudno pomoto pri materi J€ čisto na jasnem, in pa Tudi onih, katere so drugače spoštovali, se 1. aprila niso . ognili v svojih šalah. V neki vasi na Dolenjskem sedita 1. aprila pred ihišo župan in županja. Mimo gredo ravno vaška dekleta in župan Učitelj je odšel, družba pa jih prav pazljivo ogleduje- Svo-se vrne iz vrta in pove županu, jemu sinu bi namreč rad izbral da je Jakcovi materi posestvo jh«*»^ Posebno Všeč mu"je prav všeč. Jakec odhiti po ne ve- Lipovčeva Polonica, zato ker sto. Privede Marjanco in jim jo je njen oče bogat lesni trgovec, predstavi. 2upan in Urša str- Rad bi šel snubit, ker pa ni bo-mita. Saj to vendar ni njuna g&it koi je Lipovec, se boji, da hči! Marjanci pa je povedala bi se blamiral. Lipovec, ki je drugače resen človek, pošlje svojega sorodnika Maksa k županu z naročilom, da mu ima župan nekaj • Ko tako tarna, nekdo potrka. V sobo stopi Jakec, ki bi rad govoril z županom. Pozdravi ga kot očeta in župan se prestraši, kar* j e n ekd a nja r ez i d en ca Zrl misleč da je pred njim sin "čr-} bolj skrbi, ker ne ve, kako se ne Lizike", fant pa je seveda bo vse to končalo. Jasno je, da mislil le na očeta svoje neveste, njegov sin ne more posftati mož toda je zelo vesela te novice, ,Fan*\ kl se nekJe ZiwlovolJno samo da je rešena ženina, ka- 8inehlja. Tudi Marjanci je pn- terega ne mara. jetno Boljše kakor " te*a _ pisa boste kajpada razumeli Zupana pa tarejo čezdalje homatij0 na predstavi. njskih in Frank o pa nov. Moški so večinoma vsi pomorščaki. Ženski svet je v pretežni večini zaposlen v konfekcijskih tovarnah, ki sta v Bakru dve. (Dalje prihodnjič.) Kako se ta prizor odigrava na prej, boste videli na predstavi. njegove in Uršine hčere, ali kako to preprečiti? Mučijo ga Tam na levo, na desno, za- kmalu konec. Leta 1114. ga je zasedel beneški dož Ozde- daj se je pokazalo kakor o- lafo Falieri. Leta 1125.-pa je gromno kolo. Zaobrnilo se je, sledilo drugo zavzetje po dožu kakor da se je pravkar poto- Danielu Micheli, ki je zapeča- pil veliki voz in so se še za til usodo mesta. Bigrad je bil trenutek na polovico pojavila razrušen. kolesa in se nato pogreznila. Parobrod je plul naglo na- G led ali smo in se čudili. prej, ali Velebit nas je vedno "Delfin, ali kakor mu pra- gledal, vijo tudi: "morska svinja", je "Zader," reče mornar in ka- po j asnil mornar. Parnik je plul mimo otoka Murter, ki obsega 20 km2. Slabo je rodoviten. Ima ne-iko 4832 prebivalcev, ki se že na neko mesto, vidno iz dalje. "A to je pika Italije," meni Zdravko. "Pika, da," odgovori mornar, TRIJE VAŠKI SVETNIKI Se večji strah povzroči županu dvomi. Na telefon pokliče žu-žena Urša, ki vstopi in pojasni, Panski urad občine, kjer biva da je Jakec ženin njune hčere. i"črna Lizika". Vpraša jih, če Županu kar vre v glavi. Njegov sin bo poročil njegovo hčer! Veselilo vas bo gledati, kako se bo ta zamotana stvar odmotavala. otroka. Torej Jakec ni njegov sin! Pošlje po učitelja, da bi V tretjem dejanju vidimo Ur- fa .prid?bil. ™ uničenje tistiuh šo in ženina'Jakca, ki ugibata T™* ? I glede županove bolezni, kar ti konj"' \ud! S,mec in dekla Mica prinese brzijav za * V a k *?P>anU na Jakca, v katerem dobi navodi-,^Z? P l ft* ^ lo, naj gre na kolodvor k temu t ^n^v ^ '^ ? in temu vlaku ter počaka ma- VSe V SV0J1 močl' da ♦ d«- . i v ostane prošlost zakopana in ter. Pn vratih naleti na po- _A,n. ' • ,. ... K ... ... i : j • pozabljena. Obljubita priti zo- tovko, ki pride po svojo posre- . , - « . ; . , a „«iii 4 a it—*- a • j- Pet zvečer, da izvesta, kako bo dovalnjno, toda Urši se zdaj zdi ' x , in ^ x o. j- i "orenta opravil, a še predno 10 gl. preveč. Sledi prereka- ... ,. . ^. , , . -ji- • odideta», vstopi učitelj m župan nje—drugo boste videli sami v J , , ,. 7 f . mu P°ve njih sklep, da pisma neaeijo ieo. morajo izginiti- Učitelj se ne uda. Sam župnik mu je to strogo prepovedal, dasi pisem še ni čital, toda hraniti jih mora I zanj, da jih vidi. V silni stiski župan obljubi učitelju svojo o lahko si dobi moža. Županu se posveti, da ima zdaj priliko napeljati vodo na svoj mlin in ima Lizika ta in ta"sinl in Take "a učiteljev: Omeni ga. Kako podrobnosti. Odgovore mu. na- ^ si »e vnel zanj, se čudf Urša. zaj, da sploh nima nobenega Ah končjio le privoli, ker je župan bil ob tej'priliki tudi diplomat. Učitelj se oglasi ob določenem času in je obveščen, da je vse dobro. Ko končno izroči županu tista nesrečna pisma, so bile spet le prazne kuverte. Hlastno je segel župan po njih, po tej neprestani važnega sporočiti. Maks ima razen tega, da ga rad srka, tudi precej drugih dobrih lastnosti, ni pa se spomnil, da je 1. april, zato je šel nič slabega sluteč k županu. Nasedel je Urša zdihuje od sramote in šali, zato se z županom nekam pravi, da bi zdaj bila priprav- !čudn0 gledata. * ^ . ljena dati svojo točer komurkoli, I , Ko hitro Maks spozna, da samo da bo pokazala, kako ga je štric poslal k županu po T'immiiiiiiui'in'r"! 'fr t rtm; r q t; n Tu 11 m gnrit^^^ > jšouriiimauluinrcni::: mm /TKNJIGE i CANKARJEVE DRU2BE ZA LETO 1932 SE DOBE V KNJIGARNI PROLETARCA. 1.) Koledar Cankarjeve družbe za. I. 1932. a.) Zver se )t prebudila. Povest. SpiHtl Liam "OTIahertjr. J.) Po solnčn! Španiji. Spisal Martin Andereon Nexo. 4.) Orači. Povest. Spieal Angelo Cerkvenik. VSE ŠTIRI KNJIGE _ ZA 1.12- Naročila posilite "Proletarcu". V NEDELJO FEBRUARJA v dvorani ČSPS. CHICAGO Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA v, . ^ PEKARNA. ANTON F. 2AGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tel. 6524. ¿oopodinje, s&htevajte ▼ tifvvi* nah kruh is naie pekarne. aprila, sam pri sebi sklene, da mu poplača z obrestmi vred. Zato nagovori župana, da naj gre takoj snubit k Lipovcu. Zupan, kateremu se tudi ni sanjalo, da je to dan 1. aprila, se odloči in nagovori še sina, da gresta skupaj na ženitovanjsko mešetarenje- Naprej iam to storijo povemo prihodnjič. Opereto "Prvi april" vprizo-ri soc. pevski zbor "Svoboda" v nedeljo 31. januarja ob 3. grožnji—toda vraga, kje so pi-,'pop. v Hrvatskem dorrvu na" sma? Pojasnil vam bo učitelj, Kirby Ave. Vstopnice so v sam na predstavi. | predprodaji po 40c in pri bla- Na svidenje v nedeljo 7- feb. fcajni po 50c. Dobite jih pri ob 3. pop. v dvorani CSPS. In vseh članih "Svobode" še to: Ako nimate vstopnice, kupite si jo v predprodaji, ker so cenejše, namreč le po 50c, pri blagajni pa bodo 75c. Dobite jih pri članih kluba št. 1, v uradu "Proletarca" in pri tajniku Petru Berniku. Andrew Miško. Pub. odbor« ^^WV.V.V.V.'.V.W.VV Í OGLAŠEVALCE V PROLETARCU Í Phone Lawndale 4872 Dr. Otis Ms Walter ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 26th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzemši nedelje. Sto izvodov za dva dolar]a V «gitacijske namene pošljemo sto izvod6\ "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence • priporočilom, da naj se nanj naroča. Poiljite naročilo pravo-časno! . , : ■i vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko poa^ežejo enako * dobro kakor drugje, «zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli. ker oglaša]o v Proletarcu Lmmv.mv.v, w. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bliiini urada SNPJ ia Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER. lastnik. WVW/WVVWVWVVVVVW.VVV FENCES RESTAVRACIJA IN KAVARNA e 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tal. Crawford 13*2. Pristna in akutna -damala jadtla. Cana interna. Pactraika taiaa. SOORUGOM IN S1MPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Saja kluba It. 232 JSZ. — »ri. vuko druga nadaljo v masacu ob 10. dopoidna r dvorani drultva "Dornt-vina" na 14. ©atti. Sodruffl, priba-jajta rsdno na «a>o in pridobivajta klubu nno v salonu 111 se naslonil na komolca. Na nasprotnem bregu Tibere se je dvigal Jani-cufcus, grič, s katerega je bil dopoldne opazoval Rim. Ali ob uej čemerni uri ni bil več mesto mladosti in sa*nj, kakor se je dvigalo v ju-trnje solnce; noč je zagrinjala vse s pepelna-to srvino, obzorje, nejasno in mračno, je za-padalo. Tam doli, iha levi, nad stiehami, se je še bleščal Palatin in tu doli, na desni, se je še vedno bazilika svetega Petra v barvi skrilavca odražala od svinčenega neba. Kvirinal za njim, ki ga ni mogel videti, je moral biti tudi zatemnel od megle. Nekoliko minut je poteklo, in vse se je še bolj zagrinjalo; Rim je izginil, izgubil se je v svoji neznani neizmer-nosti. Vnovič so se ga lotili dvomi in nepokoj tako bolestno, da ni mogel dalje ostati pri o-knu. Zaprl ga je in sedel, tema pa ga je preplavila z neskončno otožnostjo. In njegovo žalobno sanjarenje se je šele končalo, ko so se vrata natihem odprla in je svetilka razsve-' lila sobo. Bila je Viktorina, ki je previdno vstopila z lučjo. "O gospod abbe, ali ste že pokonci? Ob starih sem bila tukaj, pa sem Vas kar pustila spalti. Storili ste piav pametno, da ste se tako po volji naspali." Ali ko je potožil, da ga bole udje in da ga spreletava mraz, se je vznemirila. "Pazite, pazite! Saj niste prišli po grdo mrzlico, ki je tukaj doma! Veste, tukaj ob reki ni posebno varno. Don Vigilio, tajnik Njega emimence, že ima mrzlico. Pravim Vam, to ni šala." Svetovala mu je tudi, naj nikar ne hodi dol, temveč naj rajši leže. Ona bi ga že opravičila *pri princesi in pri kontesini. Končno je privolil, da je govorila in storila, kar je hotela, * ker je bil nesposoben, da bi izražal kakšno voljo. Slušal pa je njen svet in zaužil juho, kos piščeta hi nekaj ukuhanega sadja, kar mu je bil prinesel sluga Giacomo. In to mu je prav dobro storilo; čutil se je zopet zdravega in sicer tako„ da se je branil postelje, pa se hotel ma vsak način še ta večer zahvaliti damama za prijazn0 gostoljubnost. Ker sprejema donna Serafina ob pondeljkih, bi se ji predstavil. "Prav, prav," je dejala Viktorina. "Ce se čutite zopet čvrstega, Vas to razvedri. Naj^l bolje bo, če pride don Vigilio, Vaš sosed, ob devetih po Vas, pa Vas spremi. r Počakajte nanj." Pierre se je ravmo umil in oblekel novo sutano, ko se je točno ob devetih začulo diskretno trkanje na vrata. Majhen mož, duhovnik, je vsitopil; bil je komaj trideset let star, suh, slaboten, dolgega, razoranega rumenega obraza. 2e dve leti ga je napadala mrzlica dannadan, vsakokrat ob enaki uri. Ali v njegovem obrazu je zažareval, užgan od njegove ognjevite duše, plamen njegovih črnih oči, kadarkoli ga je pozabil udušiti. Priklonil se je in rekel enostavno, v dobri * rancotčini: "Don Vigilio, gospod abbe, in Vam povsem na službo. Ce Vam je prav, lahko kar greva." . Pierre se mu je zahvalil itn je takoj odAel z njun. Don Vigilio pa ni nič več govoril in je odgovarjal le s smehljajem. Po malih stopnicah sta/prišla v drufco «nadstropje in sta /Ainj stalapia velikanskem odstavku velikega stopnišča, hci^ je bil osupel in užaloščen zaradi štabe razsvetljave; v dolgih presledkih so brleli plmovi plamenČKi kakor v sumljivem "Hotel garcri" in rumene pege so komaj razsvetile globoko temo visokih, neskončnih hodnikov. To je bilo videti gigantično in otožno. Celo na onem deiu stopnišča, kjer so bila vrata do stanovanja donne Serafine, nasproti sobam njene nečakinje, ni nič .kazalo, da je nocoj tukaj sprejem. VraLa so bila zaprta, noben glasek m prihajal iz izb v grobno tišino, ki jo je dihala vsa palača. Don Vigilio se je vnovič priklonil in tiho, ne da bi ponovili, odprl vrata. Predsob je je jazsvetljavala edina na mizi stoječa petrolejska svetilka; to je bil velik prostor z golimi stenami, na kateri so bile vseokrog al fresco naslikane rdeče in zlate, pravilno drapirane zavese.^ Na stoleh je ležalo nekoliko moških površnikov in dvoje žeiuskih plasčev, docim so klobuki pokrivali ¿ia steber napravljeno mizo. Ob steni je sedel na zid naslonjen sluga in dremal. Ko je don Viguio stopu na stran, da bi mogel Pierre vstopiti v salon, z rdečim bro-katom tapetiran, na pol teman in navidezno prazen prostor, je ta uzrl črno prikazen pred seboj. Bila je črno Oblečena žena; njeneg& obličja začetkoma ni mogel razločki. ,Na srečo je slišal svojega spremljevalca, ki se je poklonil in dejal: "Kontesina, čast mi je, da Vam predstavim gospoda abbeja Pierra Fiomenta. Danes dopoldne je prišel s Francoskega." . Trenotek je ostal v tem samotnem salonu v pokojni luči dveh s čipkami zagrnjenih svetlik sam t Benedeto. A zdaj se je začul šum glasov iz sosednega salona, velike sobane; okrog vrat, katerih dvoja krila sta bila odprta na stežaj, je luč zarisala svetlejši četverokot. Mlada gospa ga je sprejela zelo ljubeznivo in popolnoma priprosto. "A, gospod abbe! Veseli me da Vas vidim. Bala sem se, da bi Vam utegnilo biti resnično slabo. Ali zdaj ste že popolnoma o-krevali, kajne?" Poslušal jo je, občaran od njenega počasnega, nekoliko rezkega glasu, čigar globoka, pridušena strast je prehajala v zelo modro razumnost. Končno jo je zdaj videl z njenimi obilnimi rjavftni lasmi, z njeno belo, slonokoščeno pohjo. Bila je okroglega obličja; ustnice so ji bile nekoliko krepke, nos zelo fin, poteze otroško nežne. Ali predvsem so živele njene oči, velike oči neskončno globo-čine, v katerih ne bd bil mogel nihče čitati kaj gotovega. Ali spi ? Ali sanja ? Ali skriva za nepomičnostjo svojega obraza ognjevito prožno silo ^elikih svetnic in velikih ljubimk? Čudovito je bila bela, mlada, pokojna, njene kretnje so bile harmonične, vse njeno vedenje premišljeno, zelo plemenito in ritmično. V ušesih je imela dvoje velikih nedosežno čistih biserov, ki sta bila piej v glasovitem, vsemu Rimu znanen ovratniku njene matere. Pierre se je oprostil in se ji zahvalil. "Madame, osramočen sem — že zjutraj sem Vam hotel povedati, kako sem ginjen od Vaše prevelike dobrote." . Trenotek se je obotavljal z nagovorom "madame", ker se je spomnil na razlog, s katerim je bila utemeljena njena prošnja za razveljavljenje zakona. Ali očividno jo je ves svet imenoval tako; njen obraz je o^tai miren in dobrohoten. Hotela mu je dati poguma. "Tukaj Ste kakor doma, gospod abbe. Dovolj je, da Vas ljubi naš sorodnik, gojpod de la Choue in da se zanima za Vaše delo. Saj veste, zelo rada ga imam. ." Glas ji je nekoliko zastal; domislila se je, da mora govoriti Je o njegovi knjigi, ki je bila edina povod njegovega potovanja in ponujenega gostoljubja. "Da, vikont mi je poslal Vašo knjigo. Ci-tala sem jo. Zdela se mi je jako lepa. Razburila me je, ali jaz sem zelo nevedna, gotovo nisem razumela *rcega. Govoriti imorava o tem. Kajne da mi razložite svoje nazore, gospod abbe?" Zdaj je uzrl v njenih velikih, jasnih x)čeh, ki se niso znale lagati, presenečenje, zava-lovanje otroške duše, ki naleti nepričakovano na vznemirjajoče probleme, s katerimi ni i-mela še nikdar opraviti. Ona torej ni bila tista, ki se je razvnela za njegovo knjigo, ki ga je hotela imeti v svoji bližini, da bi ga podpirala, da bi bila deležna njegove zmage? Vnovič, in zdaj popolnoma gotovo je s strahom zaslutil skrivnosten vpliv. Nekdo je tukaj, čigar roka vodi vse proti neznanemu cilju. Ali toliko pri prost osi i in iskrenosti od takega lepega, mladega in 'plemenitega bitja ga je občaralo; vdal se ji je takoj po kratkih besedah, ki jih je bil govoril z njo, in h« je ji re<či, da lahko popolnoma razpolaga z njim, ko je razgovor prekinil nastop druge" tudi črno oblečene gospe, katere visoka, vitka postav a se je trdo odraža!* od svetlega okvirja na stežaj odprtih vrat sosednega salona.' "Torej Benedeta, ali si rekla Giacomu, da naj pogleda? Don Vigilio je pravkar prišel. Sam je ,to se ne spodobi." (Dalje prihodnjič.)) "POVODNA VAS' V LOUISIANI Vsled c'*ževja in tople zim« tiara»!* reka Mississippi je povzročila velik« povod nji, ki ao napravile prebivalstvu veliko škode in n prilik. Zenstvo v preteklosti in sedanjosti Po raznih virih priredila Anna P. Krasna (Nadaljevanje.) IV. Literarno udejstvov*nje. dela, kakor tudi mnogo drugih.'delavke so omenjene v-zgodo-Prav malo se jih je moglo o- jVini Grkov. Nekatere so bile hraniti in še ta so bila zbrana učiteljice poznejših pesnikov, skupaj največ iz citatov, zakaj filozofov in državnikov. O Sappho so citirali in celo sku- slavnem Pindarju je znano, da je imel ženske učiteljice, kakor jalnosti znabiti tiči v knjigah starih modrijanov, v filozofiji, h kateri se še danes zatekamo, kajti moški svet je postavil žensko v svojo senc0 tudi v li-I terami zgodovini. Izjema «o i bile izredno talentirane po*a-i meznice, katerih se ni dalo kar | na lepem skriti ali podrediti moškim talentom. Imena mnogih takih posameznic pa so po zaslugah pikrih satirikov ovita v kar se zdi prekomerna ikan-daloznost. Že to priča, da je bila ženska, ki se je drznila udejstvovati v literaturi in drugih panogah znanja predmet nekakega javnega obrekovanja in pa tarča v katero so spuščali svoje ostre pšice satiristi in komedijanti tiste dobe. Vzelo je precej časa preden je smatral učen filozof nadarjeno žen-skt) za vredno sovrstnico nevedne ženske, zdi se, kakor da se jo je uvrščalo med konkubi-ne in prostitutke, ker kot zakonska žena in mati ni bila dolgo zaželjena, vsaj v teoriji ne. V praksi je bilo pa večkrat drugače. . (Dalje prihodnjič.) tudi, da je bil petkrat poražen Resnica je, da so. ustvarili ¿ali posnemati tudi moški pe moški največ in najboljša dela sniki. Njena - podoba je bila v literaturi, toda vkljub temu vtisnjena v denar in Aristotle v pesniškem kontestu po—žen-bi ista mnogo izgubila na svoji. je k označbi tega dejstva pri- ski. To mu ni bilo prav. Re-Vrednosti iii zanimivosti, ako omnil, "čepiav je bila ženska'V kel je, da je Corrina zmagnla s oi naenkrat uničili vse literarne Plutarch primerja njeno pesni- svojo lepoto in ne s poetsko ge-produkte, ki jih je ustvarilo ško silo srcu vulkana. Moder nijalnostjo, toda potem kmalu žensko pero. V literarni umetnosti se je povzpela žena višje nego v katerikoli drugi. Dosegla je re^ velike uspehe ^historični umetnosti ali največ nejši pesniki, ki so skušali pre- pa je §el k njej iskat nasvetov, nesti sproščenost in plamtečo Njen nasvet naj rabi grške baj- genijalnost njene lirike v druge jezike so, ko jim stvar ni ke v pesnikovanju je potem toliko upošteval, da ga je pozne- uspela po želji priznali, da je je opomnila naj seje z roko, ne svojstvenosti ženske duše in mi- tako poizkušanje pravtako ne- pa siplje kar iz žaklja. Vzlic selnosti je zlila v pisano besedo Slavne pevke, igralke, plesalke m drug^ umetnice odra so sicer številne in mnoge so pokazale Njene pesmi so bile sicer ljube- smiselno, kakor če bi človek temu pa so bili Pindarjevi pes hotel zajeti blesk in sijaj, ki niški proizvodi ohranjeni, do-žari iz srca dragega kamna. ni od Corrininih ostalo sko- 1 zredne talente, toda če bi žen-stvo ne imelo lastnih predstavnic v literarnem svetu, tedaj bi bilo skoro nemogoče soditi in tehtati ženski miselni intelekt. ro nič. Enako ni ostalo dosti ženske, vsaj kar jih je ostak), drUKih ženskih del, četudi so toda iz njih je spoznati, da je omenjene. Ali se ni smatralo bila čisto samostojna in je sku- potrebno delfc žensk ohraniti, šala vdihniti erotični liriki - aM so bila uničena po vergRih ___________________________Mloskl Pesnikl 80 namre* i fanatikih kakor Sapphina * Od nekdaj navajeno ha pod- rabili neutemeljeno ab-; Kaj docela gotovega je težko ložnost, podrejenost in odvis- zrazanja, Ko*o peli reči o tem. Sicer že vemo kak- . ljubezenske pesmi. To je brž- j„0 „aziranje je prevladovalo nost, se ženstvo še zmirom na- 3 giblje k- odvisnemu izražanju kone talS"trrano Pe" ali kakor pravijo nekatere ra- 8'"c<> k dnJgainen», čisto žen-dikalnejde.misleče ženske, dajskemu '"azanju. rade vlečejo za moškimi določbami in nazori. Tudi v literaturi se isto dogaja a vendar je Sappho pa ni bila samo pesnica. Bila je tudi učiteljica godbe in petja in iz raznih vi-treba obenem priznati, da ne |rov je razvidno, da je ona usta- zmirojn. Baš na tfem polju srečamo poleg konservativne tudi največ radikalne ženske miselnosti. Z radikalno miselnostjo tu ne mislim radikaliz-ma, kot ga razumemo kadar govorimo o razredni zavednosti itd., ampak raje samostojno mišljenje, ki se ne ozira na kakšna specialna pravila časa ali dobe, temveč gre svojo pot in skuša zmirom ustvariti in podati nekaj novega, lastnega. Mnogi kritiki se z vidno za-dovoljnostjo zdaj pa zdaj ma- novila prvi ženski klub. V tem klubu, kakršen naj je že bil je zbirala okrog sebe dekleta in žene ter razpravljala z njimi o poeziji in drugi umetnosti ti: stega časa, kakor tudi 0 oliki in podobnem. Nekatere njene učenke so postale pesnice. Ena od teh je zapisala značilne besede, ki imajo še danes poln pomen in ki veljajo ženski, ka- napram ženskemu sveUi v vseh starih civilizacijah, toda pri Grkih se zdi da je bila ženska intelektualonst precej cenjena. Res ni bilo modrijanom in filozofom posebno ljubo ako jih je skušala ženska dohajati na poti miselnosti in učenja, a na tihem, v skritem kotičku svojih misli so občudovali žensko, ki si je priborila častno mesto med njimi. Satiriki so to hibo velikih mož poznali, zato pa eden hudomušno omenja, da dočim učijo, da je najvzornejša* in najboljša tista žena, ki se ne SNPJ* Priredbe klube? J. S. Z. in drugib sec. organizacij rr ***************"*r—rrrrrj JANUAR. DETROIT, MICH. — V n«klj« 31. jan. op«r«tnt p redit av* "Svobe-tU" v Hrv«t»liem domu na Kirt>y. POWHATAN POINT, O. — Do-mtet zabava kluba it. 26 JSZ. t tebe* o 30. jaiK V M in«rs dvrani. CLEVELAND, O. — Dramska ot •ak kluba it. 27 JSZ. vprizari * nadel j© 31. Gorkijevo dramo "Na dnu". FEBRUAR. BRIDGEPORT, O. — Priredba ki» ba it. 11 JSZ na pustne aobote C februarja. WEST ALL1S, WIS. — Domača» bava kluba it. 180 J3Z. ▼ Kraljevi dvorani v soboto 20. februarja. CHICAGO, ILL. — Dramska pre* stava kluba it. 1 v nedeljo 7. februarja v dvorani ČSPS. MAREC. DETROIT, MICH. — Anglaiko p» slujoči odsek kluba JSZ ima priredb« dna 6. marca v Slov. d«l. domu. SPRINGFIELD, ILL. — Dramska priredb« klub« it. 47 JSZ. v nedelj« 13. marca v Slov. dom«. CANONSBURG, PA. — Konf«r«H ca JSZ. za zapadno Penno v nedelja 27. marca v dvorani d ruš. Postaja* ska Jama SNPJ. ^ CHICAGO. ILL. — V nedeljo 27. marca prireditev kluba it. 1 v dve-rani SNPJ. Varijetni spored izvaja angleiki odeek kluba. MILWAUKEE, WIS. — V nedelj« 27. marca k , . . '...'.-- 7" i ii i 5—~ STANE H. KOLEDAR JE VEZAN V PLATNO. Za večja naročila POPUST. - Pišite na naslov: 7 v ' • uPR0LETAREC", J6J9 W. 26th Street, Chlcago, 01. *>i •>'■ ■ 4 kdo Jn kaj gmo To ' a reVolucija". To je precej nominiranje županskih kandi seVeda ni demokratičen, nego rdeče povedano, »n kadar se datov je dobil republikanec reakcionaren in nazad- tako israzi recimo socialist ali Morgan 59,348 glasov. Pod p i- nja$ki nazor> pa ¿etudi ga za-j komunist, bi patriotje zahteva- rala ga je s svojim krožkom tudi "Enakopravnost". Miller, officielni kandidat demokratske stranke, je dobil 49,302 glasov. V kampanji je imel vso oporo slovenskih oficielnih demokratov pod vodstvom "Ani. Domovine", Peter Witt, ki je kandidiral samostojno— bivši independent, bivši demokrat, je dobil 30,935 glasov, kar je mnogo, toda veliko manj kakor so njegovi prijatelji pričakovali. Podpirali so ga Van Sweringenovi interesi, pri katerih je uslužben. Kandidat Wala, ki je kandidiral samostojno, se je podpiral največ sam. Komunist 1. Ford je dobil nad pet tisoč protestnih glasov. V tem številu so komunistični glasovi, kolikor jih sploh je v Clevelandu, dalje glasovi tistih brezposelnih, ki so hoteli protestirati na ta način, in onih socialistov, ki glasujejo za kateregakoli radikalnega kandidata, če njihova stranka nima svoje liste. Volilni red za županske volitve je sličen kakor v Mil-waukeeju. Tista dva kandidata, ki dobita največ glasov, gresta na končne volitve. To sta republikanec Morgan in demokrat Miller. Širijo tudi govorice, da bo komunist Ford podpiral Millerja. Gliha vku^j štri-ha. * Druže Ford je ponosen na svojih pet tisoč glasov, še bolj pa njegovi pristaši, ki mislijo, da se je število komunistov povečalo preko noči. So v zmoti. stopa "demokratična" Am. Do movina. Fantje iz Newburgha so se li, da se ga aretira. Ker vedo, da Father Cox in nevaren seda nji uredbi, so mu v Washingto- veronauk. Torej jo je le "okupiral", pa čeprav ni—delničar! Vičiču pravijo, da je poročal lainjivo, ko je navedel to dejstvo, potem pa ga sami PRIZNAJO kar—v treh listih! * namreč pritožili—Traven, Cul>u bili celo na uslugo. Mož ima kar in Gašper. Trdijo, da ni bržkone dobre namene m re-res, da bi Rev. Oman okupiral | »»»«no simpatizira z bednimi, Slov. del. dvorano, ali vendarltoda k P^drugačenju razmer s priznajo, da v nji res poučuje 8V°J° takt,k0. ne bo pnpomo-F J......^___f ^ £ gel. Njegovi govori republi- kancev in demokratov, ki so na vladi, ne bodo spremenili. Poboljsevalci v kapitalistični politiki nikdar ničesar ne dosežejo, neglede kako se iskreni. Kapitalizem ostane kapitani _ . , , . , lizem tudi takrat, kadar meče Občni zbor Slov. del. doma delavstvu drobtine v obliki mi- v Collinwoodu je bil piav po- 1(>ščine Kftr počne Pather Cox hlevna stvar. T.s.i, ki so svo- 3e reakciji dopade, ker hoče z ječasno pob.jah mojo mgee i jo u iH dokazati, da lahko prire- za varčevanje, so se zdaj iz- Jaj0 pohode brezposelnih tudi rekli za striženje plač. Seda- duhovniki, ki nis0 rdečkarji, nji direktorji so v tem oziru že cerkvi pa Coxova akcija ugaja storili svojo dolžnost. raditega, ker ji dela reklamo, Rekli so mi takrat: Socia- češ, glejte, kako se katoliški list ne bi smel kaj takega pred- duhovnik bori za uboge! Kdor lagati! pa se ne straši pogledati re- Pa je le predlagal in se za- snici v obraz, ve, da cerkev ko/t meril. Razmere same so pod- taka pomaga sedanjemu slate* prle njegov predlog. v mu na celi črti. Ne gre zato, da bi škodoval Father Cox mora verovati posamezniku na plači. Del. sv. pismu. V njemu je zapisa- dom ni bil zgrajen v prid no- .no» da noben las ne pade z gla- benega posameznika, nego v ve brez božje volje. Tudi kriza Icoriet celote. Neglede, kako ie potemtakem po božji volji. bi jaz ali kdo drugi rad, da bi 'Demonstracija proti nji je po dobivali velike plače, ali da bi tolmačenju sv. pisma v resnici trošili toliko in toliko za to in uPiranJe božj» volJL ono—bo previden gospodar u- , ljlldi m^P<*oma zbo pošteval razmere in rekel: Sa- lel°* 8,° pis® \ df. Jn mo toliko lahko plačamo, in le fnemU doblh \ob,lekl toliko in toliko lahko potrošimo !arjev',Nam.en tlft6/1>,eBtl Je ^ v tak in tak namen. >*yuonU }P° *\* J w nieznoselnimi tudi taki, kate- rim ni prav nič sile, pa vse- Sodružica Mary Trebeč, čla- Ako bi socialisti i"1®'' -cjega „ica klub. S, 27, Je od „as >z° SJii X kandidata, t» ostal Ford daleč ga, od kjer m več povratka. jem 'venca na b neznane-za njim. Komunisti imajo m-( Pogreb Je imela veličasten, ci- Ka vojaka je Coxov pohod cer prilično prataSev, toda vilen. Khibova "Zarja" ji je brezposelnih izgubil svoj na-mnogi so nedržavljani. Nikoli zapela žalostinke. Odšla je in men in pomen, se niso pobrigali, da bi si pri- pogrešamo jo. « . * • dobili volilno pravico. Po voj- • V nedeljo 31. jan. popoldne pojdite v Slov. nar. dom na St. Clairju, kjer vprizori delavski ni so smatrali, da je to sploh repotrebno. Ta zmota se zdaj nad njimi maščuje. Trdili so, ► in eni še vedno mislijo, da re- 0<*er kluba št. 27 Gorkijevo volucija pride takoj, če bi ji jaz dramo "Na dnu.'Trank Banbič ne zapiral poti. Npr. ako bi | ^ ~--- rekel, come, come, r-r-revolu KritiČflO mnenje 0 COXOVI cija—pa bi že repotala med na- j J mi. Čudno moč mi pripisuje- ; IflHIlifestaci 11 jo, ali ker imamo "demokra-j« johnfttown> Pa J R : cijo", jim je to dovoljeno in jaz Father Cox iz Pittsburgh« vo- ne bom nič protestiral. diJ armado brezposelnih skozi • naše mesto, je zavalovelo ve- Ohijski pastorji protestan- liko zanimanje posebno še ker tovskih cerkva s0 se prelevili se je pohodu pridružil naš novi v radikalce. Na svojem zboro-;župan Eddy McClosky. Dospevši v glavno mesto je Cox izročil enemu senatorju re- vanju so konstatirali, da je kapitalizem obsojen v pogin. Zgražali so se, ker pušča vzlic solucijo z željo, da se kongres svojim velikanskim bogastvom bavi z njenimi priporočili, kar propadati milijone ljudi v po- so mu obljubili in izrekli brez- mankanju. To znači, da se je poselnim svoje simpatije. Po v glavah pastorjev posvetilo filmiranju in od počitku sp se bodisi radi takega ali takega vzroka. Če bi imeli še principe, pa bi že lahko nekaj storili k pospešenju pogina kapitalizma. Ko je Anton Vičič opisal na- brezposelni razšli na svoje do move, kdor ga še ima. Dan pozneje smo videli sliko v časopi* sih, ki prikazuje Fathra Coxa spečega v postelji, da se je odpočil od utrudljive vožnje... Ko so se v Pittsburgh u pri-šo naselbino v rdeči luči, so re-i pravljali na ta pohod, je časo- Klub št. 1 sklicuje skupno s češko soc. organizacijo VELIK SHOD o problemu brezposelnih delavcev in nji- v hovih druiin: Vrši se V ČETRTEK ■ o 28. januarja ob 7:30 zvečer V DVORANI Ss Ni P. J« 2657 S. Lawndale Av., CHICAGO, ILL. ■ GLAVNI GOVORNIK | JAMES H. MAURER« bivši predsednik pennsylvanske delavske federac^e in član eksekutive soc. stranka. Vstopnina prosta. Pridite vsi! «Ml JAMES. H. MAURER Par rojakov, ki simpatizira-jo s 111. internacionalo se oglašajo v Prosveti in žele debato. Socialiste so ameriški komunisti proglasili mrtvim že L 1919, .zadnjič pa so jih znova obsodili na smrt v Clevelandu. Tudi pokopali so uns že. Ali mar hočejo zdaj debatirati z mrtveci.' . Ce bi citaii Prosveto m Proietaica PA/NO, ne bi bili prežeti s .piedttdki in bi vedeli kje je njm prostor. Ker pa so pristranski, jih ne bi nobena vicbaia poboljšala. Akorda jili kaj več 4iaut»» življenj* ' 7-kusnje, kar pa vzame časa. Opazovalec. PROLETAREC stična . komiaija milwauAke o-krajne organizacije ter jih odobrila kot sposobne kandidate. Dr. Baxter, naš kandidat za Župana, se ni sam potegoval za ta urad' Pristal je v kandidaturo pod pritiskom sodrugov in prijateljev. Baxter je bil akti-ven že za čaaa prvega sociali- Flashes FrOIll Milwaukee stičnega župana v Milwaukee- j i Hm quite cerUin the next Nation. jtl E. Seklela. Sodeloval je tu- al JSF convention will be held in di 8 pokojnim E. V. Debsom, Milwaukee. It U not too early to V. L. Bergerjem, z O. Amerin-gerjem ter drugimi socialističnimi pionirji v tej deželi. Louia Brenkus (Brenkuš) je Slovenec, kandidat na socialističnem tiketu za mestnega blagajnika. «Po poklicu je godbenik, artist v igranju jia violino, toda bo imenitno igral tudi ako utart preparing for thu* convention, which 1 consider will be the bi^Kest event amon« our Milwaukee Slovene«. It needs our diligent and united work to put this thing across. Let's imbed this convention into the memory of the delegates from other parts of the country, so that they will never forget it as long a» they live. For this purpose it is necessary that our members of the Knglish Division of branch No. 37 JSF attend promptly .at 8 P. M. We also have to plan our campaign work for our Socialist candidates. Hring a friend along. Don't forget to pay your clues. All senior comrades are cordially invited. The County Central Committee of the Socialist party issued the names of the Socialist candidates for mu volilci poverijo blagajniški posel westalliškega mesta. In !our next meetinK. Tuesday, February v takih uradih je treba zaigra- 2 at John 0bluck* horoe' Be there ti posebno onim, ki se tako radi motoviljo kjer se stekajo skupaj ljudaki fondi. Slovenski volilci na West Al-lisu, registrirajte se za prihodnje volitve! Delujmo za naše kandidate! Ako storimo mi svojo dolžnost, in enako drugi, pride tudi West Allis pod so- the city election. Mayor Hoan leads cialistično upravo in V teku ča- the Socialist ticket. He is now serv-sa bo to mesto dobilo po Ame- l1* hi* 22nd year in public office' «.it,; a , his 16th consecutive year as mayor, nki vsled vzornega jcoepodai^ stva sličen sloves kakor Milwaukee. Opozorite tudi druge, da se REGISTRIRAJO. Vsak glas ŠTEJE v volilni bor bi! m Potrebno in važno je tudi, da se pojača klub št. 180 na West Allisu. Zdaj je čas za agitacijo izredno ugoden. In vsak član naj bo agitator. Poglejmo, kako živahni so v milwauškem klubu JSZ. Njihove seje so številno obiskane. Kar čudil sem se na prošli seji, katere se je udeležil celo Spar-tak in še nad rfto drugih članov in članic- • Zaradi kampanje bodo prišle na naše. liste še večje zahteve za prostor, raditega priporočam, da naj bi se polemike sekondamega pomena v dopisih omejile. Gre se za napredek socialističnega gibanja, kar pa se tiče nesoglasij, jih rešujmo po možnosti v okrožjih, kjer se dogajajo. ; Joe Radelj. and the previous six years as city attorney. The Socialist Party has a candidate for every office. As I go over the list of candidates 1 see the names of many comrades, who worked half of their life time to put the Socialist Party of Milwaukee, where it is to-day. Many of them are coming back to public life. Emil SeideL, our first Socialist mayor is running for alderman. Lot's do our share by agitating among our friends and fellow worker». We_jhould all go to work immediately and work to elect a majority of aldermen and supervisors, but most important of all is to re-elect our mayor, Daniel Hoan. So, let's all get to work. Right now the Socialist candidates need the signatures of every Socialist and their sympathizers on their nomination papers. The Non-Partisans are going around obtaining signatures of many Socialist voters staging that the Socialist candidates have a sufficient number of signatures. They fail to explain the statement at the head of the petition "and I further declare that 1 intend to support the candidate named herein." Let the servants of big money go to big money for signatures and the Socialists will ask only friends of the working class to support their candidates. Every Socialist and every friend of the party should place his s adornments municipality is staggering under a subjects are very interesting and load of debt and enormous taxes,, educational and 1 urge those that Milwaukee, under Mayor Hoan'i wise, can to attend these lectures, patriotic and business like plan, is out of debt and has a surplus of 4 million dollars. No wonder other cities are ntudying the Milwaukee plan. It is recommended to all tax-spendera including those of "Denver and Colorado". If any of you readers happen to be Denver citizens, tell the people there that if they wish to have a municipality like Milwaukee, to elect a So- Socialists in Detroit sponsored a parade January li to recommend Unemployment Insurance. It was reported that about 100 cars participated. This is one bill that would benefit the unemployed and should be pas- We urge the young folks in Detroit to join our ranks. Our goal is to lots will be cast for one of the three cities Milwaukee, Canonsburgh and < Cleveland where the J^F convention is to meet. Mayor Hoan of Milwaukee M He ltd. Matthew KIjmich, Detroit, Mich. cialitft administration. Tell them' that have a hundred members by the end the Socialists and thfcir sympathizers \ of 1032. At our next meeting bal- put Milwaukee where it is to-day. » Th» Senate just recently passed Senator Polakowski's 12 million dollar relief biU by a vote of 16 to 15. hiU invit«tl to hold our convention The Socialist bill- provides that five,1,1 their city. It will be for the and a half million dollar* is to be «n«'m»»eni to decide,, therefore let's distributed in counties for direct use, ^ ^ at th« ««^J* for relief work and the reduction of ^t? *«brUttr* b tt* llb b,x taxes. The sum of $6,000,000 is apportioned on the basis of the expenditures for relief to various localities in 1931. Half a million is provided for forestry work. The ' money is to be raise.d by placing surtax on incomes without allowing < dividend exemptions or reduction of capital losses, the issues which have three acts recently given by lodge divided the regular and progressive No. 13 SNPJ in Bridgeport was a big factions for nine weeks of the special success. The audience was well session. pleased with the program and en- • ♦' joyed themselves at the dance which All the Socialists and their sym- followed, pathizers are anked to leave Sunday Masquerade Dance in Bridgeport The play "Kamnolom", a drama in afternoon, February 7 open for the The state convention of the Social- Socialist 6th ward branch is giving 19t Party of Oh*> attended by a a card party at Dudenhoefer's Hall, ¿«legate from the JSF conference for 1612 W. National Ave. near S. 16th eastern Ohio. He will report the St. The games will be sheepshead, proceedings of this convention at the 500, and rummy. The admission is next conference which will be held only" 35c." All the profits obtained in Blaine. The date has not yet been from this tournam'ent will be used announced, for our 5th war! aldermanic camp-1 aign. There will be prizes galore.) 0n Saturday February 6 branch See you there. Adios util next tim^ socieiy Anton J. Kamnik«r Jr., Milwaukee, ........." * ~ " Wis. English Division No. 27 Elects Officers for 1932 Naprej" will sponsor a Masquerade Dance at the Slovene Lodge Hall in Boydsville. Two prizes will be given away. Come dressed in costumes and try your luck winning one of these prize«. Our singing society is making good The new officer« for 1932 of our' Pro&ress. We cordially invite those English Division of branch No. 27, inte1resteui* M. Ko-teclci, city controller, put^ in a municipal finance system that has made Milwaukee a model for all other While nearly every other to speak at such affairs. APRIL. WAUKEGAN, 1LL. — Pred.t«*, dram. od m» k» SND. v nedeljo 10. •prila » Slov. nar. domu. Opomba! Cana objavam v taj rubriki je $1.00 sa aal ¿as, ta je datume priredbah Vabimo oodeorn« in druga druitva, da oglaiajo svoje priredbe e taj koloni, katera b« priob-¿ena v lUtu vsak teden. ^f you want to read unbiased, truthful news and ^ editorials that have the welfare of the public As the firft consideration. SUBSCRIBE TO THE MILWAUKEE LEADER The only English Socialist Daily in America 540 W.Juneau Ave. Milwaukee, Wis. ¥ SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six months $3.00—Thr^ Months 1.50 .................................... it»l | , , . . • i »"v Comrade Niebuhr-is one of the The League for Industrial Demo- vory ^ spoakpn, not on, . cracy ,n Detroit are sponsoring a Socialist movement hut Y in the Hall I had T n Krlr COUntry' and no "houKl mte the attend ^--ity to hear him. Mark date comrade Norman Thomas spoke o, ^^^^ ^«^y 30th. . How Amerjca Lives. His lecture wa« ^ p ' * p a*** ^^ 3036 on common everyday doing« and hap- W' Rooi,evelt Ripenings in America combined with a discussion as to whether the repeal of the prohibition law would The Difference i -, What is the difference being 'ec- decroase unemployment Mr. Thomas ccntric, and .cf i? stated that he lavors government _________ govt control of Tiquor and a repeal would not create much more employment due to the fart that there is plenty t>f Illegal li«|iinr brinj: m.ule -by the people. If this issue was so important for the return of prosperity in United States, why is it that in Kngland, Franco, (»ermany and other countries in Europe where the manufacture of beer, wine and liquors are legal have a depression? Another question brought up was whether he thought the government should pass the bonus bill. His answer was that he would fpvor it if only the persons needing the money would get it The bill if passed would handicap the government from making any relief measures /or the unemployed. The Well, the eccentric man has more money." To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, read The New Leader, OFFICIAL ORGAN, S. p/ 7 East 16th Street, NEW YORK CITY, N. Y. $1. One rear $2, half y three months 75c. OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1272. Glass Houses If there is anybody in the wide world who has no call t0 crHize congress, it is big business. Congress gives big business what it wants. Big business shouldn't critize its willing servant. But that isn't all. Big business has been run-ninK the social order and has made a • failure of it. The old saying that men who live in glass houses should not throw stones is still valid. In view of its own incompent-ence, it com«& with peculiarly t^d grace from big business to critize congress or anybody else'. It is true that some big business men talk £ little more humbly than they did a year or two ago, but it is also true ihat the) big business men as a whole assume that they are the brains of the country and that nobody else's opinions amount to anything. This is certainly arrogance when you consider that big business has made a complete mess of things. It was running the show. Nobody else hajd a look-in. The Socialists kept pointing out the flaws in the social order and the necessity that a new social order should be established which would be minus those flaws. But big business thought the Socialists were a crazy bunch of radicals. And now look at the system as big business has wretek-ed it! The question now is: Are the people of the country ready to listen to the Socialists— or will they keep on listening to the dismal lailures, the big business men? They can't run tneir own business successfully—why should they want to run the country? < —The Milwauikee Leader. Milwaukee's Financial Condition Any other city could have put itself in as good financial condition as Milwaukee 'by the simple piocess oi electing Socialists to office over a period of years. The Socialists had the will to have good city government, and, what is equally important, they had an organization to back up their elected officials in standing for good government. Other cities are sometimes temporarily captured by some "good man" with nothing but a loose ephemeral organization. Such an official, with the best of intentions, cannot deliver the goods. With a strong idealistic Socialist organization to back up the Socialist mayor and the Socialist aldermen, their strenght and courage are mutipli-ed, for they know they will not be deserted 0r thrown overboard on account of taking the right stand against evil influences in contro-vened matters and insidious proposals. it was considei ably over twenty years ago wnen the Socialists attained enough authority in Milwaukee to aoolish the old reign of graft and corruption. The city was in much tne same condition that Chicago is in now. Its credit was «bad and its morale was worse. The Socialists began the long pull toward better conditions. * The present status is the result. It has not been easy, but it has been worth while. The Little Library of Socialism—twenty little blue books published toy Haldeman-Julius—contains a booklet written by Mayor Daniel WL Hoan entitled Socialism and the City, which ought to be distributed from house to house in all cities that desire good municipal government. It tells how good city government can be brought about. The set oi twenty booklets can be purchased from the national or local Socialist office for one dollar. By Actual Test : In this country with all the resources necessary to prosperity at hand surely there must be some course of action that will restore industry to normal conditions. Many plans to that end have been suggested, a few put into actual operation, while others have been discarded as inadequate. In many, if not all, of the plans suggested the wage earner has received prominent mention, even if he has not been given due consideration in eveiy instance. The belief is well grounded that no plan to help industry is worth serious thought if the wage earner is not included in the basic principles of that plan. The low cost of high wages has been demonstrated by facts, figures and actual test, junt as truly as the high cost of low wages has been shown by experience.—The Typographical Journal. Most of the troubles between the people« of thia earth are caused by constitutions following the flaw to places where neithsr to wanted. P»blU4«d Wookiy at W W. 16Ú, StCHlCAGO.lLL., JANUARY 28, 1932. VOL XXV11. ARCH LICHT Donald Lotrich . hk,.. .¿Hilll Socialist club No. I JSF held its ( , To »top some of the banks from regular monthly meeting last Friday going to the dogs and to prolong the night. Great progress was reported present bankrupt capitalist system . ompaae Maurer nails irom by the committee on our coming play, (the government has stepped out with , omraae ™aurtl nana irom F»b. 7. If it is going to be only half I load* of money. To help the un- heading, Pa., where he Served Our Doiogs Here and There By JOHN RAK Comrade James H. Maurer will be the principal speaker at a mass-meeting Thursday night January 28 in the SNPJ Hall. Comrade Maurer hails from two terms as a commissioner in the city government and for as good as ¿he report stated the employed, there is none to be had. people of our community are in for What a pity. Hut we have been v.% ............. a great afternoon.—Maurer's mass- telling that same story to the work- many years Was president of meeting for Thursday Jan. 28, wa« ers for years. There is billions for j .u Pennsvlvania State Feder-stressed and our members were urged Ithe rich man while there is not one ! . ennsy vanid Mate reaei to bring all their friend* .and sym- penny for the poor. The government ation of Labor. His subject pathizers to the SNFJ Hali to listen has granted an increase in railroa'l ; "Unemployment and Insurance to this great Comrade.—On F»b. 10, rates, has been supporting the rich . Against It" is an important a public mass-meeting will be held farming board, has millions for a issUe before the people todav at the SNPJ Hall for the striking lar*e navy and army, ha, billions for therefore invite vour frien^ and persecuted miners of Kentucky, j the bankers .but when we urge un- £ invite your mends After the regular session Comrade iemployment insurance then the ruling mass-meeting. Admission Joseph Oven spoke for a full hour gentlemen lo*e their sight and hear- free- * on Kussia as he has been able to 1 tng. . We urge the workers to take! • picture it. a lesion from the struggles of the Considerable comments by Co„,™d. wov'.» i, .Ufd to OPPO"h different comrades has been go to Detroit in a debating engage-! * * » - ¡given t0 our ninth regular COIi- ment with Comrade Menton of club Charity *as given the task to care l^J™ a*J° W,Jere * should! man in the fifth ward, address-No. 114 JSF. Comrade Philip Godina for the miserable creatures without ~ .--«—- is to perform a like in'ssion in work, without food and shelter, and Waukegan. Comrade Anton Garden j charity is on the verge of collapse, prepared several propositions to be Unless more money Is put into the submitted to the National Convention j coffers of charity, charitable institut-of the Socialist Party in Milwaukee, i ions themselves will have to die. The Johnny Kochevar's orchestra playing. Admission at the door will be 75c. a In Cleveland the players of branch No. 27 JSF will produce a four act drama ."The Lower Depth" by Maxim Gorky on Sunday January 31 at the Slovene National Home. The admission is only 50c. m Reports from Milwaukee revealed that about one hundred and fifty comrades and socialist sympathizers were present at the-recent branch meeting of cluib No. 37 JSF. Comrades John Ermenc, Assembly-man of the state legislature, and Tesch, socialist candidate for alder- The members also balloted on our working man doesn't want charity, next convention City. If you do not j He doesn't even want a dole if he is believe this is a mighty big schedule given work but the means of pro- for one night's meet-ing, well just try it be held. The referendum will ed the audience. In Milwaukee decide where we shall meet the SocMat Party has nomin. and in the meantime it is im- aled fuU ticket of candidates portant that all branches pre- for the comi elections and pare o send delegates The from nQW on untn the balloU U V IIT ller reported to work two country could be fc great deal firmer I « . . ... J had the unionists paid more attention | ^ J ^ bl* ldea? ^manded to what was going on tn their unions.! «j./ „ But the average Amencan wa« satis-, ..|)Ut ^ » j fled to let someone else run his union myse,f ¡nt<) a ^^ hflircut am, just so he had prosperity and a good moggage/» job with better pay than the average.1 In many instances incredible people grabbed the reins of the unions and used the power of said organizations to further their personal desires and ambitions. Playing a most conservative game with the politicians. and favoring "labor friends", has brought them to where they are at present. What the railroad unions have been able to do any other union should be able to do. Eventually the workers may have to take a reduction in wages but it is of great value to have a union meet the railroad presidents on an equal level. • • • Our Cook County Central Committee met to take up the recommendations for the State Membership meeting and to determine the extent to which the Party and . the , new Farmer-Labor Party can agree insofar as nominating candidates for the fall elections are concerned. The Seventh Congressional Branch of the Socialist strenuously objected to any chains being attached to their organization. The proposition that the Socialist Party of Illinois nominate candidates on the State ticket and the Farmer-Labor jiominate candidates for Cook County was finally approved. The State merhrberahip meeting took place the following day. Both meetings were lively and w^ll attended and outside of a few minor issues to the point and progressive. • • • We note with pleasure, of the successful State Socialist gatherings everywhere, and the life and renewed enthusiasm that has again come to the front everywhere. We must all give our loyal support to bring the party back to prewar days. • • • Reinhold Niebuhr of New York is going to speak at the Socialist Center 8036 W. Roosevelt Rd., Saturday evening Jan. 30. His subject will be "The Inevitability of, Socialism' in Our Civilization". The subject should interest our friends. All that can ¿hould attend. U executive committee at its re-' ♦ j .,, , , .. , v , are cast our comrades will be cent meeting has prepared the; much jed wkh c . agenda and w.ll do att ,n ai du{iJ power to help make this con- • , vention most successful. r u j- i From our sub-diggers column last week we note that a number of comrades are active securing subscriptions for Prole-tarec. Due to slack periods our agitators have more opportunity for such work and thus far have made a good showing. Anton Vicic, now touring thru Penna, has been .very successful. In Cleveland, Anton Jan-kovich makes his rounds soliciting renewals. Among others whose names we find in each report are Rozic, Snoy, Zornik, Zakovsek and others. Let s in crease this army of go-getters by joining its ranks. In the last .week's issue of Proletarec, comrade Misko, in charge of the 3-act comedy "The Three Village Saints" continued his article giving U6 a brief summary of what is going to happen on the stage Sunday February 7 at the CS-PS Hall. For some reason or other three men are involved in a scandal and are despera- who has a boy friend whom her father dislikes because of political reasons. This young chap holds evidence against the old gent and unless he consents to their marriage he promises to expose him. How everything ends, Misko does not say, but if you will purchase your admis Poland Shows Us How Come on, kiddiea, gather 'round and learn a lesson. Daughters of the American Revolution, Police Chisft National Security League«, American Legion leader^ International Bankers, Mine Operators, etc., are requested to pay cloae attention. .. ' We shall take up the subject, "Revolution* and How to Make Them." Our own fair land teems with examples that might be used, but as the larger portion of them deal with starvation by charity, refrigeratioB by eviction, and throttling of free speech and assem-biage, teacher thinks you are too damned stupid to understand them. Our case is taken from the nation of Poland, one of the fair lands of freedom created following the late struggle to make the world gafe for democracy. The following description of how the rulers of Poland treat rebels appeared in The Manchester Guardian: "This time he was beaten on his bare toea, one of the men counting out 50 blows. 1 Then he was strapped to a bed face upward and water was poured down his nostrils froni a little can. The water filled his noss and mouth. He sputtered and suffocated. This treatment was repeated three times whereupon he lost consciousness. When he came to he was turned arot/hd and tied to the bed face downward. His back was bared and he was beaten in the region of the kidneys. He screamed and was kicked afresh. ' When he cams to. he was a whimpering wreck, and he implored his tormentors to kill him rather than torture him any longer." The above, kiddies, is one of the most effectivs ways we know to create the revolutions you apparently desire, which is further proved by the fact that suefa refinements are being fast adopted by the so-called Red Squad« of various American cities. (Leave it to Americans to embrace efficiency!) e e e Did teacher hear a jeer? Does sortie smart-alec* child think teacher is kidding the class along? It that so? Well, all who believe Nick Romanoff could ha?« saved his racket if he had had two Siberias and twice as_efiectiYe mean* of torture and twice as big a vir and twice as much starvation—please hold up your hands. Oh, that many! Well, class dismissed, and don't ever let me hear you say teacher didn't warn yon! —The American Guardian, In Detroit our comrades are humming with activity fortheii branches and city central organization. Remarkable gains in membership have been made, keen interest rfhd good jrion ticket in advance for 50c /attendancs at their meetings, you can feel assured it's going This should be an inspiration to be a real laugh. A dance will follow the program with To the rest of inHo do the same for our branches. The Unemployment Microbe Though the tempo be slow, yet the world moves. It is conquering the forces of nature for the health and comfort of mankind. A few years ago yellow fever was the scourge of the south. About the year 1900, through the wo* ol Dr. W alter Reed and his associates, who risked and some of them lost their lives in the experiments, yellow wa* conquered. The mosquito carrier was discovered and annihilated and humanity is now salt from its ravages. But there were protests, sneer«, objections, remonstrances—"the disease always had been"; "it could not be »topped '; "-Dr. Reed's theori^ Were new and dangerous." Yet science triumphed. A* late as 1909 the cause of typhus was found. Previous thereto the disease was a menace in peace and a scourge in war. Yet soldiere of the World war were spared that scorpion. Typhu«, through the wort -of physicians, was prevented. But the preventive work had to run the gamut of conservative opposition. Today we are face to face with another scounre, wider in extent and more deadly in its ravages than either typhus or yellow fever. It is enforced u»-employment. Fortunately the microbe that causes it has been isolated and the means of its deetruction are known. We only await the application of the remedy. The vicious bug i*the desire for profits for the few. The cure is social control of industry. When this remedy is applied the hoims of labor will be shortened in proportion to the improvements ia methods of wealth production. The application of chemistry and electricity to industrial processes are labor-saving devices and they will be used to save labor, not to increase profits. Like the remedies for physical disease, the cure for unemployment will b« combated, only more so, for in addition to inertia ft has to contend with the self-interest of short-sighted employers and theiT political aids. Nevertheless it will prevail.—Agnes H. Downing. Why City Taxes? L'p m Senator Borah's state is a happy, scrappy t little city whose people are asking that quustion.*Tbe f city is Idaho Falls, owner of a self-filling treasury. "Twelve years ago we dammed a ripple in the ' river," explains Mayor Barzilla^ Clark. They built • dam on the Snake river and set up their own electnc4» light and pow*r works. The Utah Light and Power j to., forced to b»ck out, left its hightension line« »4- f the gates of the city, and, like a cat waiting at a r»t " hole, waited for the city's project to fail. Jt still » f waiting. U«t year's city budget was $420,000. Of thil only $74,000 had to come from taxes. The rest came fro»" municipal power and jight revenues. Every city hagn t a ripple at it« doOr to haTM» But many cities could, with similar courage, ntm taxes by public ownership of some profitable utility. 1'ncle Sam, staggering under his deficit, has a rippl« aheady harnessed down on the Tennessee river. called Muscle Shoals. Unlet* a third presidential vet* I prevents, this congress is expected to save Mu*J* I Shoals for the people. —New York World-Ttlegram. \ a t Up Against It fc ïÈuAJÊ "•sa» —Drawn for Labor by John m. Ba«r. I>abor organirations, business associations and papers in the south and west continue to send warning crir.s (<> unemployed people to "stay from their respective localities unless they are supp' c with funds to see them through the winter n*0111*. In most instances is mentioned that it b * ficult to provide food, clothing and shelter for J^ home town folks and that strangers cannot hop* ior help when stranded and are due to underg® suffering until employment conditions improve. One report is that the freight trains in th« •o®** west are loaded to such an extent with^hobo«« ing east that jthe train crew» no longer attempt drive off the men who in«iet upon free ride«. —