INDUSTRIJA
ŠTEVILKA 6 LETO XI.
- ™ “ “ “ *™	i m a a
a a a
VaV
i a a a a a a
L"b"b11
l"z D V L K O V
muraro
■ ■ ■ -
pričnimo se pripravljati na letni dopust
Najboljše v Novigradu
— aktualno:
Letošnja turistična sezona bo v marsičem drugačna, kot je bila v prejšnjih letih. Sprememba tečaja dolarja in s tem razvrednotenje dinarja, bo imela med drugim za posledico, da bodo tujci letos letovali ob našem Jadranu ceneje, domači turisti pa najmanj za 20 % draže. Da je navedena ugotovitev pravilna, smo se pred kratkim v kadrovski službi že prepričali, ko smo od nekaterih večjih turističnih agencij želeli izvedeti cene turističnih storitev (Istra-turist Plava laguna, Zelena laguna). Od navedenih turističnih agencij smo dobili kratek odgovor, da so njihove letovalne kapacitete v glavni sezoni že rezervirane za tujce, zato odklanjajo vse domače turiste. Ko smo zahtevali cenike, so nam odgovorili, da jih imajo sestavljene samo v dolarjih. Sicer pa se bo
letos v glavni sezoni gibala cena dnevnemu penzionu v bolj znanih turističnih krajih na Jadranu od 60 do 100.— N din za osebo. Domači gosti bodo v glavni sezoni lahko letovali v manj znanih in odročnih krajih, kjer turizem še ni dovolj razvit, seveda pa bodo zaradi tega tudi gostinske in druge usluge precej slabše.
— Novi Grad, Rab, Vodice
Kadrovska služba je lani za člane kolektiva organizirala letovanje v Novigradu in v hotelih Alpe-Adria na Rabu, v Vodicah pri Šibeniku, Selcah pri Crikvenici in Kaštelu pri Splitu, člani kolektiva, ki so letovali v navedenih krajih, so zelo pohvalili celotno oskrbo v počitniškem domu Zavoda za letovanje v Novigradu, manj pa so bili zadovoljni z gostinskimi uslugami v hotelih Alpe-Adrie. Glede na izkušnje v lanskem letu, se
je kadrovska služba odločila, da bo letos v času kolektivnega dopusta rezervirala čim več ležišč v počitniškem domu v Novigradu, medtem ko pri turistični agenciji Alpe-Adria letos ne bomo najeli ležišč, čeprav je cena res nekoliko nižja kot v drugih hotelih na Jadranu. Za tiste delavce, ki bi tudi letos želeli letovati v hotelih Alpe-Adria, naj zapišemo, da bo v glavni sezoni cena oskrbnega dne od 43 do 60.—• N din za osebo. Višina penziona je odvisna od vrste hotela, kvalitete sobe in kraja letovanja. Tako bo naj dražje letovanje v Poreču, Vodicah pri Šibeniku itd., najceneje pa v Savudriji. Interesenti naj se za letovanje čim-preje prijavijo neposredno recep-cijski službi turistične agencije Alpe-Adrija, Ljubljana, Masariko-va 14. Kljub temu, da bo delavcem letos v precejšnji meri onemogočeno letovanje v bolj znanih turističnih krajih ob morju, bodisi
Občni zbor ZB Sava
Dne 20. 2. 1971 je imel aktiv borcev Save svoj letni občni zbor. Udeležilo se ga je približno 120 članov. Srečanje pa so počastili tudi bivši partizani z one strani koroške meje. Med njimi je bil član pokrajinskega odbora Zveze koroških partizanov Franci Vajs.
Referent in razprava na občnem zboru sta imela v glavnem poudarek na vlogi borcev, ki so še vedno družbenopolitična sila, na povezovanju tradicij osvobodilne
7".....
vojne z našim časom na vseljudski pripravljenosti na obrambo. Posebej pa je bila v razpravi in referatu poudarjena misel povezave borcev Save s soborci antifašisti na Koroškem.
Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki mladine, zato je bil med zaključki sprejet tudi sklep, da se z rojaki onstran Karavank povežejo tudi mladinci, ki že imajo prijatelje med mladino, posebej med študenti Koroške. Novemu odboru ZB so zaupali nalogo, naj bodo vezi organizirane, stalne in trajne. Predstavnik skupine koroških borcev se je zahvalil kolektivu Save za razumevanje in vabilo na to srečanje ter zaželel, da bi bilo sodelovanje res trajno.
Tudi notranjim problemom podjetja so bile posvečene misli borcev. Spomnili so se ogromnih naporov, ki so jih v povojnem času tako borci kot drugi delavci vložili v razvoj podjetja, in materialnih vrednosti, ki jih je delovna skupnost prispevala za reševanje problematike delavca — borca. Tudi petdesetletna pot Save je bila orisana, zato je občni zbor pote-
poglobljeno prijateljstvo med borci antifašisti s Koroške in Savčani
Tov. Dušan Feldin je s svojo pestro in jasno diskusijo obogatil občni zbor ZB.
mmrm Gost občnega zbora ZB Sava je bil tudi Janez VVeiss, predsednik SM) »Bisernica« iz Celovca.
zaradi visokih cen ali razprodanih kapacitet, bo precej naših delavcev in njihovih družinskih članov lahko preživelo prijetne počitnice v počitniškem domu Zavoda za letovanje Kranj v Novigradu, saj smo s precejšnjo težavo le uspeli rezervirati za čas od 21. julija do f. avgusta okrog 270 ležišč. Poleg tega smo rezervirali precej ležišč tudi v mesecu juniju in septembru. Junija bodo lahko letovali zdravstveno in socialno ogroženi delavci, septembra pa savski upokojenci in tisti člani kolektiva, ki v času kolektivnega dopusta zaradi vzdrževalnih del ali drugih vzrokov ne bodo mogli koristiti dopusta.
(konec na 4. strani)
Osebni
dohodki
V zadnjem času se mnogi občinski sindikati, preko njih pa tudi mnoge delovne organizacije, obračajo na republiški svet ZSS in na republiške odbore sindikatov z vprašanji izplačevanja osebnih dohodkov v letu 1971, oziroma o višini izplačil v prvih štirih mesecih letos. Ob tem pa ugotavljamo, da marsikje ne poznajo določil zakona o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za z-plačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah, kakor tudi ne navodil o ugotavljanju poprečnega zneska osebnih
kal v znamenju praznovanja 50-letnice SAVE.
Sprejeli smo tudi sklep, da bomo v letošnjem letu postavili osrednji spomenik vsem Savča-nom, padlim v NOB. Zato, ker opuščamo obrat I, moramo vsekakor dostojno ohraniti spomin padlih sodelavcev.
Zbor je zadolžil novi odbor, da pripravi program dela za tekoče leto. Program naj vsebuje predvsem skrb za našega človeka-de-lavca, vključitev borca v vsa dogajanja ter poziv k izpolnjevanju delovnih nalog gospodarskega načrta. Delavcem, ki so zaradi slabega zdravstvenega stanja posebej prizadeti in potrebni pomoči družbe, bo namenjena posebna pozornost.
Borce je pozdravil tudi predsednik ZB občine Kranj. Podprl je misel o sodelovanju z borci Koroške in izrekel pohvalo organizaciji ZB v Savi za prizadevno delo
Srečanje na tovarniškem dvorišču.
in zahvalo Savi za njen prispevek pri razvoju komune.
VINKO KEPIC
— dober glas seže v deveto vas ali.
Dan odprtih vrat
Ste že kdaj premišljevali, koliko ljudi hrani Sava? Ali pa: 2.800 nas je v Savi, koliko pa jih je še, ki čutijo vsak utrip našega dela, uspehov in težav.
Po mojem, torej nestrokovnem mnenju, daje Sava kruh približno 6.000 Kranjčanom in okoličanom. Mar to število ne vzbuja občudovanja? Človek se zamisli nad tem in tudi skromnemu je to lahko v ponos. In ko smo pripravljali dan odprtih vrat, smo menili, da poleg 2.800 Savčanov čuti utrip našega dela, uspehov in težav gotovo še enkrat toliko njihovih svojcev. številni razgovori z našimi
delavci so mi to potrdili: »žena, ki dela v Tekstilindusu, prej prebere savski časopis kakor jaz« mi je ondan dejal znanec iz valjarne. Ali pa »... saj sam niti vedel nisem, domači pa so v časopisu prebrali.« Pa ne samo to. Mnogi, ki nimajo pravzaprav ničesar skupnega s Savo, dokaj pozorno spremljajo naš razvoj.
Ti in še drugi razlogi so nas vodili, da smo pripravili dan odprtih vrat. Želeli smo, da bi svojci, znanci in prijatelji videli našo tovarno tudi »od znotraj«, da bi si ogledali, kaj in kako delamo.
Na različne načine smo javnost o tem obvestili. Odziv je bil velikanski: v soboto, 6. marca, si je Savo ogledalo nad 2.300 ljudi. Bili smo — seveda prijetno —■ presenečeni. Vsaj jaz sem pričakoval nekako petsto obiskovalcev, menda pa tudi drugi ne dosti več.
Prav, dan oprtih vrat je za nami in zdaj polagamo račun. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bil ta dan zares uspešen, prav lepa hvala. Zahvaljujemo se vsem delavcem v proizvodnih delovnih enotah, ker ste z discipliniranim delom pokazali, da v Savi vlada red in da je delo organizirano.
Priprave
Priprave dneva odprtih vrat s" prevzela izobraževalni center in kadrovska služba. Ta je obveščala javnost, organizirala varnost, izobraževalni center pa je obiskovalcem preskrbel vodiče oz. strokovno razlago. Obiskovalci so se zbirali ves čas od 8. do 16. ure v sejni sobi upravne zgradbe, kjer so skupine po dvajset, petindvajset »prevzemali« vodiči in jih vodili v tovarno.
Kljub temu, da nas je veliko število presenetilo, pa ni bilo nobenih zastojev ali zapletov. Za to so skrbeli predvsem Rudi Nadiževec in prizadevni, požrtvovalni vodiči izobraževalnega centra.
dohodkov oziroma poprečnega zneska sredstev skupne porabe, namenjenega za izplačilo delavcem. Iz obrazca št. 1. ki ga morajo delovne organizacije predložiti Službi družbenega knjigovodstva in ki je prirejen omenjenim navodilom, lahko ugotovite, ali so upravičene do 11 % povečanja poprečnega zneska osebnih dohodkov (iz leta 1970) ali ne.
Znano je, da je republiški svet ZSS posredoval izvršnemu svetu skupščine SRS predlog zakona o začasnem dovoljenju za izjemno povečanje osebnih dohodkov, in to po 3. členu zveznega zakona o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah. Izvršni svet je predlog sprejel in predlagal — hoteč doseči čimprejšnjo veljavnost — amandma k 24. členu predloga zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Spremenjeno besedilo 24. člena omenjenega zakona je potemtakem naslednje:
»Ne glede na določbo 1. člena zakona o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah, se določbe L, 2., 4. in 5. člena navedenega zveznega zakona uporabljajo tudi po uveljavitvi tega zakona, dokler ne bo začel veljati družbeni dogovor po tem zakonu, vendar najdlje do 20. aprila 1971. Izvršni svet skupščine SR Slovenije lahko po poprejšnjem mnenju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in gospodarske zbornice SR Slovenije oprosti posamezne dejavnosti oziroma samostojne organizacije združenega dela obveznosti, ki je predpisana s 1. in 2. členom zakona o začasnih (nadaljevanje na 2. strani)
— Kaj menijo obiskovalci v Savi?
— na naš naslov:
Na stežaj odprta vrata
Med sobotnimi obiskovalci sem opazil tudi našega dolgoletnega sodelavca, zdaj upokojenega Mirka Brezarja. Hitro sva se zapletla v pogovor. Bila je to lepa priložnost, da nekdo od »naših« prisluhne komentarjem obiskovalcev, zato sem ga poprosil, naj svojo skupino pozorno spremlja in za glasilo napiše svoje mnenje, le po nekaj dneh mi je poslal daljši se-
V stiskami, cevami, brizgami in prevleki valjev so se zanimali za vulkanizacijo, vlaganje v kalupe, v brizgami pa jih je brizganje spominjalo na izdelavo makaronov. V cevami jim je bilo všeč opletanje cevi, izdelava spiralnih cevi, v vseh pa se je podrla prejšnja predstava o vlivanju, ko so videli, da je način izdelave popolnoma drugačen.
Skupine so se zbrale v upravni stavbi in pod vodstvom inštruktorjev odšle na ogled tovarne.
stavek. Prvi del tega sestavka sem moral izpustiti, ker smo splošno o 50-letnici doslej že veliko pisali. Drugi del, to je opis ogleda tovarne, pa objavljamo v celoti. Vam, tovariš Mirko, pa iskrena hvala za sodelovanje.
Koliko ljudi je prvič videlo ves postopek proizvodnje, ki so si ga predstavljali povsem drugače. Prisluhnil sem pogovoru dveh obiskovalcev, ki sta menila, da se guma nekako vliva, zdaj pa sta videla, da je ves postopek popolnoma drugačen, ni enostaven, pa vendar zelo zanimiv.
Posebno zanimanje je bilo pri črnih mikserjih in nekateri si niso mogli predstavljati, da delavci pri takem delu sploh vzdrže. Pri mešalnih valjih so se zadrževali dalj časa. Zanimalo jih je, kako se kemikalije lepo vgnetejo v kavčuk, kako se barva lepo porazdeli in zmes enakomerno pobarva.
Najdalj časa in z največjim zanimanjem pa so opazovali delo pri avtoplaščih. Že pri stroju za gumiranje korda si niso mogli predstavljati, da to delo opravlja tako malo ljudi in da je vse kar na »knofe«. Pri brizganju protek-torja pa se jim je zdelo čudno, da iz takega stroja (ohišja) more priti tako širok, lep in gladek profil, kot je protektor. Pri konfekciji avtoplaščev kar niso mogli dalje. Vsak bi najraje videl, kako se izdela avtoplašč od začetka do konca.
Zelo jih je zanimalo tudi bom-biranje avtoplaščev. Kar ni jim šlo v glavo, da se plašč tako raztegne in lepo zaokroži, da se more pozneje vložiti v kalup oziroma prešo.
Vulkanizacija avtoplaščev je seveda zanimala vse. Vsi so se ču-
dili, kako se v preši izoblikujejo deseni na plaščih, kako se plašč nalaga v kalupe, kako se izvlačijo ogrevne duše itd., vsem pa se je zdelo vroče poleg aparatov in so menili, da bi pri takem delu težko vzdržali.
Obiskovalcev je bilo veliko. Mnogo so videli, vsega pa se v tako kratkem in bežnem času ne da pokazati in ne povedati. V vseh pa je ostal vtis, da je to nekaj velikega, urejenega, ki teče kot navita ura.
Videli so, kako poteka delo, kako je tovarna urejena, kako se modernizira, videli so, kje in na kakšnih delovnih mestih delajo njihovi svojci. Nič več jim ne bo neznano, ko se bodo doma pogovarjali o delu v tovarni, kaj je dvovaljčnik, mikser, stiskalnica ali brizgalni stroj. To pa je že nekaj, kar ostaja oziroma naj bi ostalo v rodu. Tradicija, ki naj bi prehajala iz roda v rod in od tod naj bi rasli novi rodovi gumar-jev! Tako bi moralo biti!
Podjetje raste, napreduje in rabilo bo vedno več kvalificiranih delavcev ter strokovnjakov s srednjo in visoko izobrazbo. Zakaj ne bi ti strokovnjaki izšli iz družin v podjetju zaposlenih delavcev.
Vse možnosti so dane. Tovarna ima poklicno gumarsko šolo, s katere se je možno vpisati na srednjo in kasneje višjo šolo.
Videli in spoznali ste delo v tovarni, njen napredek in perspektive. Podjetje vas vabi, posebno vas mlade, pridite, pridružite se, postanite člani kolektiva Save — vrata so odprta!
Uspeh
varnost
Odkrit je tat, ki je kradel iz garderobnih omaric
Dne 10. 3. 1971 je tov. Sušnik Ivan, vulkanizer v delovni enoti prešani izdelki, prijavil službi varnosti podjetja vlom v garderobno omarico. Povedal je, da mu je nekdo zamenjal delovno obleko ter manjšo vsoto denarja.
Podobne tatvine so zelo pogosto, zato so v službi varnosti podjetja sklenili, da prično podrobno raziskovati vsak primer. Februarja je bil odkrit vlomilec R. B., ki je takoj nato sam prekinil delovno razmerje, čeprav bi moral počakati na obravnavo na odboru za oceno kršitev delovnih dolžnosti in nato na delavskem svetu podjetja.
Vlom v Sušnikovo omarico je bil skrbno in natančno obravnavan.
S pomočjo kriminalostov Uprave javne varnosti Kranj je bila raziskava uspešna. Že isti dan, ko je bil vlom ugotovljen, je bil tudi vlomilec odkrit, vendar dejanja ni priznal. Ko pa so bili zbrani dokaz, ki jih je storilec pozabil zabrisati, se je krog raziskave zoževal in storilec je videl, da ne more več tajiti. Priznal je. Ko je za tem nameraval pričeti delati, so mu sodelavci sami sodili in ga kaznovali: moral je zapustiti tovarno. Tak način postopanja je nepravilen in v nasprotju z obstoječimi predpisi. Storilec bi moral biti obravnavan in na zakonit način odpuščen iz podjetja.
Opisani primer naj bo v opomin vsem, ki so nagnjeni h krajam.
službe
podjetja
Taka dejanja so v naših samoupravnih odnosih nesprejemljiva, nemoralna in kazniva.
Iz službe varnosti podjetja tudi sporočajo, da bodo vsako najmanjšo tatvino toliko časa raziskovali, da bodo storilca odkrili. Zato želijo, da bi člani kolektiva, pri tem pomagali in vsako najmanjšo tatvino prijavili, pri tem pa pustili mesto tatvine nedotaknjeno. S tem boste veliko pripomogli k odkritju storilca.
Opisani primer kaže na nespametno ravnanje nekaterih sodelavcev. Kako morejo za vrednost 10,— do 50,— dinarjev, kolikor si s tatvino pridobijo, tvegati, da ostanejo brez dela, da zapravijo ime, da jih vpišejo v seznam sumljivih oseb? V službi varnosti so nam tudi povedali, da je precej takih članov kolektiva, ki za tatvino vedo, pa je ne prijavijo. Vsem tistim naj povemo, da bodo, ko bo tatvina odkrita, sokrivi in odgovorni za prikrivanje tatov.
Spoštovani člani kolektiva. Vse kaže, da nekateri napačno pojmujejo samoupravljanje in misijo, da je skupna lastnina le njihova, še enkrat poudarjamo, da je tudi tatvina, povzročena svojemu sodelavcu obsojanja vredna. V službi varnosti so nas prosili, naj se zahvalimo vsem tistim sodelavcem podjetja, ki so pomagali pri odkrivanju tatov.
Ponosni bomo lahko takrat, ko nam ne bo treba pisati člankov s tako vsebino.
BLAŽ STUDEN
Osebni dohodki
Preventivni
požarnovarnostni ukrepi
Vsak član kolektiva bi se moral zavedati, da požar uničuje materialne dobrine, katere mi ustvarjamo in da bo škoda prizadela le nas.
V nadaljnjem navajam nekaj prvenstvenih napotkov, s katerimi se bomo zavarovali pred požari. Torej, pomni:
— Ne zalagaj ročnih gasilnih aparatov z raznim materialom (dostop mora biti prost)!
— Vsaj v svoji bližnji okolici spoznaj mesta, kjer visijo gasilni aparati, s kakšnimi gasilnimi sredstvi so polnjeni, kaj se sme z njimi gasiti in kako se z njim gasi!
— V svoji bližnji okolici moraš poznati vse lahko vnetljive in gorljive materiale in vsa nevarna mesta, kjer so taki materiali vskladiščeni!
— Spoznaj se z vsemi ročnimi in avtomatskimi javljavci požara (če so montirani v tvoji bližini)!
— Ce pri delu uporabljaš lahko vnetljive tekočine, jih med delom ne razlivaj po tleh ali napravah; uporabljaj jih samo za tiste namene, zaradi katerih moraš imeti take tekočine na delovnem mestu; pri sebi imej le take količine, kolikor jih rabiš v eni delovni izmeni; shranjuj jih v zaprtih pločevinastih posodah. Posebno nevarno je vlivati lahko vnetljive tekočine v kanale.
— Ne kadi na mestih, kjer to ni dovoljeno: ogorki so zahrbtni in lahko povzroče požar šele čez nekaj ur!
Finančna služba dohodkov.
knijgovodstvo OD dan pred izplačilom osebnih
(nadaljevanje s 1. strani) ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah.«
Izvršni svet navaja za ta 2. odstavek 24. člena naslednjo obrazložitev:
»Nekatere ugotovitve in analize kažejo, da bi zvezni zakon o pre-
povedi porasta osebnih dohodkov nad določeno raven v obdobju januar—april 1971 lahko neugodno deloval v nekaterih dejavnostih oziroma delovnih organizacijah. To so zlasti tiste dejavnosti in delovne organizacije, ki so v prvih devetih mesecih 1970. leta imele nizke osebne dohodke, v četrtem
—	Delovna mesta, kjer se pojavlja statična elektrika, so še bolj nevarna, če so istočasno prisotni tudi bencinski hlapi.
—	Skoraj 50% požarov nam povzroče iskre varilnih aparatov.
Zato naj bodo varilci in tisti, ki so zaposleni v bližini takih delov-noh mest, zelo pozorni.
V primeru požara ukrepaj takole:
—	Poišči najbolžji ustrezni gasilni aparat in poskušaj požar pogasiti. To naredi tudi, če zagori na sosednjih delovnih mestih, ker bodo sosednji delavci tudi tebi prišli na pomoč.
—	Če požara ne moreš lokalizirati oz. zadušiti, alamiraj širšo okolico in to tako, da obvestiš vratarja, ki bo s sireno obvestil ves obrat, v katerem je požar. On bo poklical tudi poklicne gasilce.
Zvočni signal za požar je dolg 3 X po eno minuto, s pol minutnim presledkom.
—	Če ne moreš pogasiti, rešuj ljudi in material. Posebno hitro odstrani zaprte posode, ker te lahko eksplodirajo, in lahko gorljive in vnetljive materiale.
Če se boš ravnal po navedenih napotkih, do požarov ne bo niti prišlo. Če pa bi le prišlo, pa pametno ukrepaj, da preprečiš večjo katastrofo. S tem rešuješ materialne dobrine in pomagaš družbi, našemu kolektivu in sebi.
JANEZ GLOBOČNIK To, kar si naredil s tem aparatom, je spričevalo tvoje kulture.
kvartalu pa so povečale osebne dohodke, ker so dosegle večji dohodek zaradi boljših poslovnih usephov. Z uporabo zakona pa v letu 1971 ne morejo obdržati ravni mesečnih akontacij iz četrtega kvartala in ustreznih stimulacij za opravljanje delovnih nalog.
Drugo skupino pa predstavljajo delovne organzacije, ki so zaradi ukrepov likvidnosti v letu 1970 zaradi pomanjkanja sredstev izplačevale zmanjšane osebne dohodke. S tem so dosegle tudi nižje poprečje v letu 1970, ki se vzame za osnovo za večje izplačilo (do 11 %) v letu 1971, in ne bodo mogle izplačevati polnih osebnih dohodkov, četudi bi postale likvidne, oziroma četudi bi izboljšale poslovne uspehe.«
Kot je razvidno, dajemo z drugim odstavkom 24. člena pooblastilo izvršnemu svetu za oprostitve in to v okviru prehodnih določb zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka m osebnih dohodkov (Informacija je pisana 10. II., to je v času, ko sta republiški zbor in enotni zbor delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije na svojih ločenih sejah zakon sprejela, nista pa še uskladila nekaterih predlogov za spremembe v besedilu).
Iz poročil rubrike »Praksa i prepisi o raspodeli« je razvidno, da nameravajo republike pripraviti različne takoimenovane intervencijske zakone. SR Hrvatska je takšen intervencijski zakon že sprejela 9. t. m. Z njim je dovolila za mnoge panoge in grupacije tudi višje poprečne osebne dohodke, kot jih dovoljuje zvezni zakon. Vprašanje je, če takšna širina »od-limitiranja« ne podira intenc, ki so jih imeli predlagatelj in poslanci ob sprejemanju zveznega zakona.
Predvidevamo, da bo izvršni svet skupščine SR Slovenije v prihodnjih dneh — skladno z mnenji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in gospodarske zbornice SR Slovenije — že lahko začel s sproščanjem OD, seveda le v ekonomsko upravičenih primerih.
Po informacijah
Republiškega sveta
sindikatov Slovenije
Dan odprtih vrat
(nadaljevanje s 1. strani)
V prvih urah dopoldneva smo predvsem za mlade radovedneže imeli precej prospektov in reklamnega materiala ter savskih značk. Že proti poldnevu pa je vsega zmanjkalo. Kje so obiskovalci hodili in kaj so videli vas gotovo ne zanima. Kakih trideset vodičev je bilo stalno na nogah in ta dan so tovarno obhodili petkrat, šestkrat, Jože Čopek pa kar osemkrat. Prav vodičem pa se moramo zahvaliti, da ni prišlo niti do najmanjše nezgode, kajti med obiskovalci je bilo izredno veliko otrok od dveh pa do štirinajstih let. Pa še to: zelo smo bili veseli, ko smo med obiskovalci videli veliko naših upokojencev.
Kaj menijo obiskovalci o Savi?
Prav gotovo so bili med našimi sobotnimi gosti redki, ki poznajo našo tovarno takšno, kot je sedaj. Nekateri so jo videli pred leti, nekateri so poznali samo stari obrat v mestu, mnogi pa Save znotraj sploh še videli niso.
Čeprav je Sava eno naj starejših kranjskih podjetij, so jo Kranjčani v glavnem poznali po smradu in ropotu v obratu L, ki se je slišal celo na prejšnjo avtobusno postajo. No, na Gašteju, kjer dan za dnem rastejo nove hale, kjer postavljamo nove stroje, smradu in ropota skorajda ni več. Nekaterim bližnjim prebivalcem so v nadlogo saje, ki uhajajo iz valjarne, toda naši strokovnjaki pravijo, da tudi tega kmalu ne bo več.
Antonija Rupnik
upokojenka iz Voklega, je prišla prva — ob pol sedmih je bila že v sejni dvorani upravne stavbe.
»Prišla sem s sinom, ki je šel na delo ob šestih. Seveda bi si rada ogledala tovarno, kjer dela moj sin.« Z zanimanjem, in ker je imela dovolj časa, si je v sejni sobi ogledala panoje z diagrami.
Janez Križnar
je bil v Savi dvajset let, zdaj pa bo kmalu že prav toliko časa, odkar je upokojen. »Zelo sem bil presenečen, ko sem si ogledoval tovarno. Vse je tako avtomatizirano, vse drugače je kakor včasih. Delavec je bil suženj pri delu. Vse, kar se dogaja, spremljam preko časopisa in tam sem tudi zvedel za današnji obisk. Ja, zares zanimivo. V tem obratu sem bil pred nekaj leti, ko smo se zbrali upokojenci pred izletom. Zdaj je vse drugače.
Mislim, da o sebi dovolj pišete, vse, kar me zanima, dobim v vašem časopisu.«
Na vprašanje, ali ne bi morda raje delali v tem obratu, sta se spogledali: »Ne, to pa ne! Na Vrhniki smo doma.«
Zakaj niso s seboj pripeljali svojcev?
Vida Jerina
vOb zadnjem dogovoru je kazalo, da bo avtobus poln Savčanov z Vrhnike. No, pa niso vsi prišli.«
»Veš kaj, zelo smo se razveselile pozornosti ob našem ,ženskem’ prazniku, saj so prti res lepo darilo, nihče pa ni prišel zraven.« Prepričan sem, da pomanjkljivost ni bila namerna in upam, da se ne bo več ponovila.
Antonija Rupnik je bila prvi obiskovalec na dan odprtih vrat.
Janez Križnar
Vida Jerina Minka Žgavec
sta mi povedali, da so se na Vrhniki že prej dogovarjali, da si bodo obrat II. ogledali ob prazniku dneva žena.
Torej so se njihovi in naši načrti »ujeli«.
»Sava je moderno opremljena tovarna,« sta po dolgem obotavljanju le pristali na razgovor.
»V petih letih, odkar smo bili tu, se je vse neverjetno spremenilo.« »Ogledali smo si novo proizvodnjo ležalnih blazin. Želimo, da bi tudi na Vrhniki delo tako organizirali. Dela je veliko, obrat bi lahko razširili in zaposlili nove delavce. No, pa delo imamo in smo zadovoljni.« Z vsem?
Minka Žgavec
Zanimanje za ogled tovarne je bilo presenetljivo veliko.
Vodiči so tudi po šestkrat obšli tovarno. Njihovo delo ni bilo lahko, saj so po pojasnjevanju morali odgovarjati na številna vprašanja. Inštruktor Jože Čopek razlaga skupini obiskovalcev, kako se kon-fekcionira za tovorne avtomobile plašč.
Pogled v novo avtopnevmatiko na dan odprtih vrat. Obiskovalci so z zanimanjem spremljali sleherni gib naših konfekcionarjev.
Metka Šparovec
Metka Šparovec nima nobenih družinskih vezi s Savo, pa je bila tudi med obiskovalci.
Kako to?
»V Dnevniku sem brala. Veste, bila sem že na Jesenicah v Železarni pa v Mariboru v MTT in sem si rekla, zakaj si ne bi ogledala še Save.
Kolikor sem doslej slišala, je Sava eno naj večjih tovrstnih podjetij v Jugoslaviji. Televizija in časopisi večkrat poročajo o Savi in vedno »vas pozorno spremljam«. Ko sem jo hotel še naprej spraševati, se mi je z opravičilom zmuznila k skupini, ki je pravkar odhajala v tovarno.
Franc Benedičič
je naš stari znanec. Dela na enem od najpomembnejših strojev v Savi — na mikserju. Ko sem ga povabil na razgovor, je rad pristal.
»V Savi sem 21 let, vseskozi pa delam pri »ta črnih«. Pred dvajsetimi leti smo črne zmesi mešali še na roke. Z lopato smo nakladali saje na dvovaljčnik. To je bilo
težko delo in malokdo je vztrajal dalj časa. Po postavitvi mikserjev sem se preselil tudi jaz.«
Star Savčan si, mar ne poznaš tovarne?
»Seveda je ne! Nikoli ni časa, da bi se sprehajal po tovarni. Z mojega delovnega mesta sem si tovarno predstavljal bolj zastarelo, ne tako moderno. Ko pa sem si jo danes ogledoval, pa: novi stroji, mehanizacija. Presenečen sem in pa ponosen, da delam v tej tovarni.«
Pa drugače?
»V valjarni imamo zelo dobro vodstvo. Ustreženo je našim že-
Franc Benedičič
Metka Šparovec
Ijam, četudi ne sodijo v delovni plan, delavci pa znamo tudi to ceniti. Pa tudi red in disciplina sta v naši enoti. Torej, zadovoljen sem, drugače ne bi delal na tem delovnem mestu, kjer je delo zares naporno in odgovorno.« Vem, France, zato te tudi spoštujemo.
Takih in podobnih izjav bi lahko napisal veliko. Mislim pa, da že tile zapisi povedo veliko.
Pričakujemo, da se nam bo tudi kdo od obiskovalcev sam oglasil s svojimi vtisi.
JOŽE ŠTULAR
Tudi pionirji Save so nas obiskali
Ob »dnevu odprtih vrat« so nas poleg ostalih obiskali tudi nekateri upokojenci, ki so več let preživeli med nami in s svojim delom prispevali svoj delež k današnjemu razvoju podjetja. Res je, da se vsi niso mogli odzvati našemu vabilu, veseli nas pa, da nas je obiskal eden naših naj starejših sodelavcev, prav gotovo pa eden od pionirjev našega podjetja, ki je prišel v podjetje že leta 1921.
To je Jože Benedik, ki je ravno dan pred obiskom dopolnil 81 leto. Že nekaj let ga muči revma in včasih mora poklicati na pomoč še tretjo nogo, svojo grčavko, ki jo je sam odrezal na enem izmed svojih sprehodov pod Šmarjetno goro. Vendar je bil zelo vesel, ko je zvedel, da bo lahko obiskal podjetje, katerega temelje je postavljal in se v njem 30 let potil za svoj vsakdanji kruh.
Da bi laže obudil spomine iz preteklosti in da bi videl razliko med starim in novim obratom, si je poleg obrata II ogladal še stari obrat v Kranju.
Ko je po dvajsetih letih skupno s svojo življenjsko družico prestopil prag starega obrata in se srečal s svojim zvestim štirivaljčni-
kom, katerega je upravljal preko 20 let, so se mu zaiskrile oči, kot bi se srečal s svojim najboljšim prijateljem.
»Ja, dober je bil tale kalander. Imel sem ga v mezincu in poznal vse njegove muhe. Ni bilo materiala, ki ga ne bi na njem potegnil. Vidim, da še sedaj dela tako kot pred 50 leti.«
»Trivaljčni kalander pa ni bil nikoli kaj prida. Enkrat so mu prišli celo z Dunaja brusit valje, pa so bili čez nekaj dni že spet vsi vtisnjeni,« je omenil za stari trivaljčnik.
»Dvovaljčnike pa imate bolje zavarovane kot včasih, ko je večkrat katerega prijelo tako, da je postal invalid. Tudi moj štirivaljčnik je zahteval svoj krvni davek, vendar sem ga hitro ustavil, da ni prišlo do hujše nesreče.«
Po ogledu valjarne si je ogledal še mehanično delavnico, kjer je prebil zadnja leta svoje zaposlitve v »Savi«. Tam je še srečal svoje nekdanje sodelavce in si ogledal mesto, kjer je nekoč visel njegov zvesti koš. V njem je večkrat prinesel od »Merkurja« več materiala, kot je sam tehtal. Takrat ni-
(nadaljevanje na 4. strani)
Jože Benedik se je v naši tovarni zaposlil leta 1921, to je ob ustanovitvi podjetja. In ta, zdaj že 82-letni »gumarski pionir«, ki je daroval vse delo tej tovarni, je s solzami v očeh sledil razlagi inž. Mrav-Ijeta, ki ga je vodil po tovarni. Kot vse življenje, tako mu je tudi tokrat stala ob strani njegova žena.
Letovanje
Uspešen nastop savskih pevcev in plesalcev na Dunaju
____________ Po več letih uspešnega poslovno- ta j le pesmi in plesov, končno pa savski kulturni delavci, pravilna;
posebno želijo starejši ljudje. Ti- tehničnega sodelovanja med Sem- se tudi do največje možne mere edinole dostojna kvalitetne stop-sti delavci, ki pa nimajo radi mi- Perit;om in Savo je prišlo na po- približati pogojem nastopa na Du- nja umetniške reprodukcije ima
:-• J___1-	bunn Vf>nstV7a nhph nnHiAtii tuHl nnin	x__ J__v .
mičevjem. Dom je toliko odmaknjen od ostalih objektov, da je podnevi in ponoči mir, kar si še
(nadaljevanje s 1. strani)
— po čem bo
letovanje?	.	________
Cena dnevnega pensiona bo za ru, imajo1 d^o^ zaT vott^h budo vodstva obeh Podjetij tudi letovanje v Novigradu zelo ugod- domovih v Pineti, lahko pa gredo do stlka kulturmh delavcev. Tako na v giavm sezoni bo znašala 40,— v Novigrad ali celo v Poreč in 80 00
m Mstamt11'^3 0tMr0Hke °d 3/° Umag' kjer ^ zabave na Pretek-
otroci dn llf' , JZ™*™’ Naj. omenimo tudi to, da daleč
času današnje ostre konkurence
---------------------- ----- V petek, 26. februarja smo od- profesionalcev še možnost uvelja-
po ogledu nastopa pevskega potovali. Zaradi slabega vremena vitve. Obenem pa nas preveva za-okteta m folklorne skupine ob pe- smo šele po 10 urah vožnje pri- vest, da denar ki ga je kolektiv ti obletmci njihovega delovanja speli na Dunaj. Tam nas je že namenil za narodne noše in za
r>trrvr; n i , "	, ! . aan' Naj omenimo tudi to, da daleč , ODletnici njihovega delovanja speli na Dunaj. Tam nas je že namenil za narodne noše in za
pa Plačajo samo naokoli ni nobene industrije, tako Uamastop je bil oktobra lani v pričakoval inž. Drago Smodiš, naš delo okteta in folklore ni bil no-prenocisce, in to 12.— N dm na da je morje popolnoma čisto.	Prešernovem gledališču v Kranju) koordinator poslovanja s Sempe- trošen nekoristno.
prenočišče, in to 12,— N din na dan. Cena v predsezoni in pose-zoni bo še nižja in bo znašala 34.— N din na dan, za otroke od 3 do 10 let 25 N din na dan in ležišče za otroke do 3 let 9.— N din na dan. Izmena bo trajala 10 dni, kdor pa ne bo imel svojega prevoza, bo lahko rezerviral avto-
— zaenkrat še brez svojega
počitniškega doma
predstavniki Semperita povabili ritom, nekaj kasneje' pa smo se naše pevce in plesalce, da bi so- pozdravili z g. Herto Drexler, glav-delovali v programu »Ples Sem- nim organizatorjem »Plesa' Sem-peritovcev.«	peritovcev« ter inž. Heideggerjem,
Razumljivo je, da ni bilo treba organizatorjem našega bivanja na dosti razmišljati, ali naj vabilo Dunaju, ki so resnično storili vse, sprejmemo ali ne. 2e samo va- kar je mogoče storiti, da je bilo
ANDREJ KOŠIČ
Tudi pionirji Save so . . .
(nadaljevanje s 3. strani)
v-jiiiv-niv cm. ne. amiiu v it- jvcij jc mogoče storiti cia je bilo	fnnri /*
s%srnie - *-<■
ti stalno avtobusno progo Kranj- niški dom s 140 ležišči poleg po- gramu »Ples Semperitovcev« ,so Ce bi hotel ocenjevati kratka	tako,ve,hka moč-
—Novigrad—Kranj. Celotno orga- črnuškega doma Zavoda za leto- namreč stalni gostje plesalci ba- a bogata dva dneva ki smo lih .	■ h.,JC Vlde^ doslej samo
mzacijo letovanja, od prijave vanje. V ta namen imamo na voljo leta dunajske državne opere, ob- preživeli z našimi dunajskimi nri P ZTaJ' “	vetru pa
vpiacna denarja do izdaje napot- zemljišče, na voljo pa so tudi vsi časno pa nastopajo razni priznani jatelji, bolj podrobno bi se ta i, , V svo-|em kraljestvu pod mce bo izvedla kadrovska služba načrti. Zaradi nomanikania fi- profesionalni umetniki evropskih sestavek najbrž preveč razteenil r™ J?tno g°y°. zaznal duh P° dl-
kvalitet.	Zato naj zadošča mnenie ki ra t ■ Se Va 1 1Z, naseSa dimnika.
Takšna »družba« nastopajočih je izrekel eden od članov skupine, remVbJtuJe nnhfomni^k^ Sto" pa je seveda od naših »amaterjev« da v tako kratkem času še ni se znašh na borišču pred kotlar-
mce bo izvedla kadrovska služba Predvidevamo, da bomo pričeli z vpisom meseca maja, o točnem datumu pa bomo delavce obvesti li z informatorjem.
Ker precej Savčanov še nikO' ni letovalo
načrti. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa zaenkrat počitniškega doma še ne moremo začeti graditi. Upamo, pa, da bo
nekaj podatkov o mestu in po čitniškem domu Zavoda za let vanje. Novigrad je od Kranja od daljen 200 km. Mesto samo i okrog 3000 prebivalcev, v sezon' pa jih je še enkrat več, ker je glavni dohodek mesta turizem. Novigrad je oddaljen od Umaga 12 km, ravno toliko je tudi do Poreča. Ceste so zelo dobre, saj so bile v zadnjih dveh letih popolnoma obnovljene. Počitniški dom Zavoda za letovanje iz Kra*
finančna situacija v prihodnjih le- » p^ej p^ev^j	do^elTohko J^ga, ^imTvega no TzanfrnaSms"
tih toliko ugodna, da bomo ures- trpljenja, kajti od oktobra do fe- in raznovrstnega hkrati	iv	J u J 8 edal vse
ničih zamisei in zgradili za naše bruarja niso stali križem rok. Tre- V vsem mofaiku dogajanj pa 2l n^^date^e v ktih.To
Novigradu, morda “f1 zamlsel m	Z™? bruarjanis° stali križem rok. Tre- V vsem mozaiku dogajanj pa gelrmčudit da seievl' 't
v o mestu in po delavce leP m moderen pocitmski ba je bilo najprej prilagoditi pro- je vsekakor osreden dogodek sam jh zapusti tovarno tnliL ’
,,	in- dom.	gram. potem do naimaniših no- nles in v nVirin, tor,-.	J P tovarno, toliko spreme-
FRANC DOLENC
gram, potem do najmanjših po- ples in v okviru tega nastop naših nilo tankostih izpiliti vse tehnične de- plesalcev in pevcev	>>Včasih sem pri vleč
Kot je bil domiselno pripravljen plenice in nogometne duše do-program bivanja popoldne pred ločil debelino kar s prsti danes nastopom - od vaje v Wiener pa imate toliko kontrolnih inZZ Konzerthauses, kjer se nas je se mentov. Pri tem kalandru se pa vseh temeljito držala trema, saj ne bi znašel,« je rekel, ko je videl smo bih zaprepascem nad impo- novi štirivaljčnik za gumiranie zantnostjo svetovnoznane koncert- korda.
ne dyoranc. preko ogleda dvorca Posebno so mu bile všeč Bag-0-v hchonbrunu, obiska predstave Matic preše
aom zavoda za letovanje iz Kra*	Millbckerjeve operete Dijak pro- »Ko smo 'v avtoklavu vulkanizi-
nja stoji v čudovitem zalivu ime- »Po dolgem času se vam zopet oglašam, to pot iz Beograda. Tu sjak, do večerje v nadvse prijet- rali še polna kolesa smo odvirali novanem Pineta, ki je od mesta	sem že dva meseca in	služim v Titovi	gardi. Na	novi	naslov	še nisem	nem vzdušju tipične dunajske re-	kalupe kar s koli danes va ni	tre
oddaljena cca 2 km. Na tem polo-	prejel nobene številke	našega časopisa, zato prosim, da mi ga pošljete	stavracije — tako je postopoma	ba drugega kot pritisniti na eumb <<
toku ima 10 slovenskih podjetij	čimprej.	naraščalo tudi razpoloženje in	je pripomnil.	8
svoje počitniške domove, med nji- Lepo pozdravljam	vse sodelavce,	posebno	tiste	v DE	potniška	sproščenost nastopajočih. In prav Na vnrašanie v čem le r,r.	n,'e
mi so TekstUindus Kranj, Žele-	konfekcija.«	v tem ;» mio	---vprašanje, v cem je po	nje-
zarna Jesenice, Papirnica Vevče itd. Polotok je poraščen z borovim gozdom, ki daje samemu kraju še posebno lep videz. Brez dvoma pa ima najlepšo lokacijo ravno počitniški dom Zavoda za letovanje iz Kranja, kjer bodo letovali naši delavci. Dom je postavljen tako, da je iz vsakega okna lep pogled na morje. Okrog doma se razprostira velik park, ki je zelo lepo urejen. V parku so razni športni objekti za otroke, lepo pa je urejena tudi plaža. Dom ima 3 in 9-posteljne sobe, v vsakem nadstropju so sanitarije s tuši, zelo veliki in moderno
Jože Kajin VP 4795—35 — VE 28 11002 Beograd — SRS
Prejmite lepe pozdrave od Janeza iz Delniške kasarne!
Janez Košnjek VP 2935—5
51300 Delnice — SRH
Prejmite prisrčne pozdrave iz Niša!
Ciril Ovsenik VP 6592—18 18002 Niš — SRS
v tem je bila največja prednost govem mnenju največja razlika Savčanov. S tehnično dovršenim med delom v starem in novem nastopom, ki je bil prežet z nav- obratu, je odgovoril: dušenjem nad pesmijo in plesom, »V glavnem je tu bolj svetlo, z mladostno svežino plesalcev in večji red, manj smradu in lažje dobršno mero pristne gorenjske delo. Samo, da ne boste preveč za-segavosti in razigranosti, je sku- mazali okolice!«
d°Z1Vela usP®h, ki smo ga p0 ogledu se je ves zadovoljen lahko resnično veseli. Laskave oce- poslavljal od starih znancev, pove-ne gledalcev po nastopu so nam dal nekaj šaljivih in ob slovesu dokaz, da trud m znoj preteklih dejal:
štirih mesecev nista bila zaman. »Zelo sem zadovoljen, da ste mi Sodelujoči smo bili tokrat na- omogočili ogled, že sedaj sem več-grajeni dvakrat. Prvič s tem, da krat sanjal o tovarni, odslej bomo smo biil na tako visokem umet- pa verjetno še večkrat, želim vam, niškem nivoju sprejeti v krog na- da bi še v naprej tako napredova-
—-	„ ^nt/e, hvala za pozdrave. Prav zdaj proslavljamo v Savi 50-letnico njem'gledalce™ M jeVloTo 'Suli miTdfmoTe ^ •
opremljeni sta kuhinja in jedil- obstoja m zelo me zanima, če ste tudi v vašem kraju slišali za to. kot so ga bili deležni priznani vi dmžiH še Trdnea n" "'|eg-0"
ter^aTntgovmTm c^etjemtngr- Vstuep pŽdmvT ^	^	^ JŠ™' ffta TToJ °Yt ^ * d°" ^	^ 56 ^	”
J	J	ureanuc kaz, da je pot, po kateri gredo	SILVO MRAVLJE
Tone Štirn o Hannovru
Predstavljamo vam eno izmed največjih evropskih tovarn gumijevih izdelkov »Continental« iz Hannovra.
Mesto Hannover se nahaja v severnem delu Zahodne Nemčije z nekaj nad 520.000 prebivalci. Razen »Continentala« se v tem mestu nahajajo tudi druga svetovno znana podjetja, kot npr.: tovarne Volksvvagen, Hanomag, AEG in nešteta druga podjetja, kar vse dokazuje izredno industrijsko zmogljivost tega področja. Razvoj gumarske industrije je brez dvoma posebno v Evropi povezan z razvojem »Continentala«. Ni narobe, če se spomnimo, kako je gumarska industrija pravzaprav mlada veja tudi sicer hitro rastoče kemijske industrije. Ta ugotovitev je pomembna predvsem zato, da na praktičnem primeru, to je na razvoju »Continentala«, vidimo, kaj je s pravilnim razvojem neke tovarne v relativno kratkem času možno doseči. Da bo hkrati tudi predstava razvoja gumarske industrije boljša, naj navedem nekaj podatkov.
Leta 1871 je bankir iz Hannovra gospod Magnus z nekaterimi drugimi soudeleženci kapitala osnoval družbo z imenom »Continental — kavčnk — in guta — perča« (Continental — Caoutchouc — und Gutta — Percha — Campag-nie), ki je proizvajala glavnike in druge izdelke iz trde gume.
Leta 1873 se je začela proizvodnja artiklov iz mehkejše gumene sestave. Leta 1891 Continental začne kot prva tovrstna tovarna v Nemčiji s proizvodnjo velo-plaščev za dvokolesa. Leta 1899 je bil izdelan prvi avtomobilski plašč. Leta 1901 je na takrat najbolj poznani dirki Nizza ■— Salon — Nizza prvi dirkalni Mercedes, ki ga je izdelala firma Daimler s Continentalovimi plašči, prišel skozi cilj.
Leta 1907 je postal Continental s 6000 zaposlenimi daleč največje podjetje v industriji gume. Leta 1909 je kemik Fritz Hofmann podjetnike »Continentala« seznanil z umetno pridobljenim kavčukom. Tu so mu takoj dovolili, da je iznajdbo na njihovih napravah preizkušal.
Leta 1914 je bila zaradi izbruha prve svetovne vojne proizvodnja gumenih artiklov zelo omejena. Leta 1921 je Continental kot prva nemška firma za izdelavo avto-plaščev uporabila kordne vložke. V tem času so se začeli proizvajati prvi tovorni avtoplašči.
V letu 1928—31 se je vrsta drugih tovrstnih tovarn (Excelsior, Peters Union itd.) pripojila k matični tovarni Continentala v Vah-rentvaldu.
Leta 1939 je stekla proizvodnja v novem obratu v Hannovru (Stacken). Druga svetovna vojna proizvodnje ni omejila v taki meri kot prva, ker je bil namesto naravnega kavčuka že uporabljen sintetični (buna).
Med drugo svetovno vojno je bil glavni obrat zelo poškodovan. Leta 1957 se začne predelava iz umetnih snovi. Leta 1962 se začne gradnja tovarne v Franciji. Leta 1963 so začeli z razvojem radialne pnevmatike.
Iz navedenega je razvidno, da »Continentalu« in tudi »Savi« ni samo po sebi dano, da raste ali celo preraste konkurenčne firme.
To je možno doseči samo z uvedbo najnovejših tehnoloških dosežkov in smotrnim vodenjem podjetja. Kaj je s takim delom dosegel Continental, naj povedo nekateri grobi podatki:
Da bi imeli približno predstavo o velikosti industrijskega velikana Continental, naj omenim, da ima poleg matičnih tovarn v Hannovru kar 29 tovarn raznih zmogljivosti proizvodnih programov za gumeno, usnjeno blago, za proizvodnjo in predelavo plastike, saj itd. Te tovarne so razen na področju ZRN tudi v Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, Južni Afriki in Braziliji. V matičnih tovarnah v Hannovru je zaposleno 25.000 delavcev, od tega približno 2000 samo v upravni zgradbi. Tovarne zavzemajo nad 1,4 milijona m2 površine. V proizvodnem programu je več kot 34.500 različnih artiklov. Proizvodne hale dnevno zapušča približno 60.000 kom. tovornih in potniških, diagonalnih in radialnih avtoplaščev. Te tovarne letno predelajo nad 180.000 ton raznih surovin. Za to predelavo porabijo letno ca. 330.000 ton premoga. Ta energija zadostuje za enoletno preskrbo takega mesta kot je npr. Ljubljana. Predstavništva imajo v 120 državah
na različnih kontinentih sveta.
Kdo je lastnik tovarne?
Tovarne »Continental« šo delniška družba. To pomeni, da ima večje število premožnih ljudi, ki imajo lahko tudi druga lastništva, naložen določen delež v to firmo, iz česar sestoji osnovni kapital. To so. delničarji. Njihov delež je v listini »Delnica« (Aktie) zabeležen. Z delnicami pomembnejših družb, kot npr. Continentala, se na borzah prosto trguje. Prodajna vrednost delnic, ki je gibljiva, se sporoča preko borz. (Boljše poznavalce tega področja prosim, da me popravijo, če je potrebno!). Delničarji ali njihovi predstavniki se enkrat letno zberejo na rednem »glavnem zboru«, kjer vodstvo podjetja posreduje poročilo. Na tem zboru se odloča o novih predlogih vodstva ali delničarjev. Za kontrolo vodenja podjetja je zadolžen »nadzorni svet«, ki je sestavljen na osnovi volitev iz dveh tretjin delničarjev in ene tretjine delavcev podjetja. Bilanco podjetja poda predstojnik (gen. direktor), ki podjetje tudi navzven zastopa. Delničarjem je sorazmerno njihovemu deležu izplačan čisti dohodek v obliki dividend. Višina dividend je merilo gospodarskega uspeha podjetja.
SAVA, glasilo delovne slrapnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6. tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj. 8	8	urednik Jože