Inserati h« sprejemajo in volj* riatopnu vrsta: 8 kr., že so tisku lkrat, i, „ „ ,. 'j „ 1" a ii n n Pri ve&kratnein tiskanji se >mm primerno zmanjša. R o k o p I s I se ue vračajo, nefrankov&nn pismu su ne sprejemajo Naroenino projema opravništvo ^administracija) in ekspedieija uit velikem trgu h. štov U, 11. nadstropji. Političen lisi za slavonski Bani Ho poŠti prejemun voli«: Za eolo leto , , 10 gl. — kr. Zu iiolleta . . 6 „ „ 'U netit letu . -J „ so „ V administraciji vel(a: Za eolo leto . . 8 gl. 40 kr l\ pol lota . 4 „ 'JO „ Ah četrt lota . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan volja tU) kr. vo« na loto. Vredništvo na voiikom trgu h št 9, v JI. nadstropji. Izhaja po trikrat na teden io sioor v torok, iiotrtok in soboto. / Vabilo k naročcvaip „SLO VENC Au za prvo četrtletje prili. leta. List po pošti prejeman velja pri trikratnem izhajanji za celo leto . . 10 gl. — kr. „ polleta . . 6 „ — „ „ četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji sprejeman: Za celo leto......8 gl. 40 kr. „ pol leta......4 „ 20 „ „ četrt leta......2 „ 10 ,, Posamezne številke ... — „ 7 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. List pošljemo, kakor je že v navadi, vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer imamo kot naročnika. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanvveisungen) Opomba 1. Kdor je, kaj na dolgu, tega prosimo, da do novega leta svoj dolg poravnd, ker lahko mogoče da bo kale spremen z listom in tedaj moramo tudi mi vse staro poravnati. Opomba 2. Spremen bo gotov, le časa spre-mena Se ne moremo naznaniti. Nameravali smo o novem letu z dnevnikom začeti, a človek misli, nepričakovani „<čitreiki" so pa vse pokvarili. Toraj prosimo malo potrpljenja. Vravnalo se že bode, ker je vse naročeno, le Časa določiti še ne moremo. Kolikor naročnine kdo pošlje, toliko se je bo vračunilo. Vredništvo in opravništvo. Nova obrtnijska postava/) Z Dunaja 13 decembra. Da bi zborn ca tem laglje iu gotoveje preo Btžičem dovršila obrtnijBko postavo, pr čela *) Po naključji o svojem času izostal. Zarad eoloto ga udaj objavimo. Vrodn. se je današnja seja že ob desetih pred polu-dnem. Pričakovali smo , da bode govoril samo še poročevalec o § 1, ki se ju obravnaval že dva dni, pa vladui zastopnik Weigelsperg je v pričetku seje v imeuu vlade izrekel, da ne more podpirati Reschauerjevega predloga naj Be domača obrtnija ne prišteva rokodelstvom, ker bi se sicer lahko Bodilo, da drugi paragrafi obrtnijBke poBtave veljajo tudi za domače obrtnije. Vsled tega pričela se je obravnava z nova in poljski poslanec Za t o rs ki stavil je predlog, v prvem paragrafu 3. oddelku dostaviti, d« se domača obrtnija sploh ne sme prištevati k obrtnijam. Levičarji se bahajo, kukor da bi bili oni sprožili to miBel in desnico opozorili na to, pa v obrtnijskem odseku bilo jo v svojem času o tem veliko govorjenja in deBnica je hotela gledč domače obrt; i jo izvrševalni postavi dodati pristavek, da obrtnijska postava za domačo obrtnijo nima uobene veljave. Ker bo pa levičarji zlasti Rp scbnuer iu Exner reč spravili v razgovor, sklenila je desnica v postavo sprejeti dosta vek, ki ga je nasvetovai Zatorski. Govorila sta potem še Loblich iu p-.» dr. Herbst, ki je p idpiral predlog Zatorskega, ter konečno desnici rekel , da oua skrbi za pomnožene lev,čarMk h glasor, ker dela na to, da narodna ideja prešinja nemško ljudstvo. Za njima je govoril Se poročevalec grof Bel čredi, ki je pr puročal, naj se sprejmo dostavki. ki jih priporočajo Zntorski, Mieroszovski in Adamek, drugi pa naj se zavržejo. Pri glasovanji predlagul je Loblich, uai se o prvem oddelku, ki obituijstva deli v tri vrste, glasuje ustmtno. Pa ta nasvet ni obveljal; prvi oddelek bil je sprejet z ogromno večino; le malo levičarjev pa celiCo roninijev klub je glasoval zoper ta bistveni oddolek nove obrtnij-ske postave. Drugi oddelek bil je sprejet brez pre-raembe, ker je bil dostavek Loblichov, da se morajo rokodelska obrtnijstva gosposki kot taka naznaniti, s 150 glasovi proti 148 zavržen. Pri tretjem oddelku bil je Bprejet nasvet Zatorski ga, da postava za domačo obrtnijo nima nobene veljave pri petem oddelku nasvet Mieronzovske :a, da v dvomih, ali je kaka obrtnija fabrika ali rokodeiBtvo, najprej razsojuje diže na vlada iu še le pritožbe ministerstvo, v tiedmem oddelku pa predlog Ada-mekov, da ima minister zaznamovati rokodelske obrtnije samo dotlej, dokler tak imenik ne bode postavno določen. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki jo jo Adamek v tem smislu nasvetovai. Drugi oddelui § 1 ostali so nespremenjeni. Pri § 2 govoril je S u e b b in zahteval, nai Be vrne odseku, da ga upravi v soglasje s § 1, pa ju ostal v manjšini in ta paragraf bu je sprejet lir. /, premembe, ravno tako na-«l«dnji paragrafi do § 13. Pri § 14 pa je na Bvetoval Mieroszovski, uaj se iz konce-' Bijoniranih ali posebej dovolieuih obrtnij izpusti poduovatvo, ker je na deželi težko dobiti v podkovskih šolah izueuih kovačev. Pa minister je odgovoril, da Be bode v posebnem ukazu oz r. i na to posebne razmere, iu Mie-roszovfki je vsled tega umaknil svoj predlog, pač pa je Ilevera nasvetoval, naj se v 18. točko § 14 poleg izdelovanja sprejme tudi popravljanje" parn h kotlov, kar pri glasovanji obvelja. Sprejeti so bili potem brez premembe še § 15 du 20, ob dveh pa jo bil Bklep Beje, ker je bila napovedana Beja vojaškega odseka. Dvoja vlada. Črtice iz ruske zgodovine. Po Solovjevu in Ilovajskem »pisal J. Steklasa. Krimski pohodi. Ali le ta korinteti mir se je moral naplačati z vojsko s Turki: v zvezi s poljsko, habsburško monarh jo in Benetkami, ter neobhodno, ker bi bilo bez-ra/,sodno dopustiti silnej Turčiji zmagati tlabo Poljsko. Sklenjeuo je bilo, da bode ruska vojska s Bvojim pohodom ua Krim odvrnila kana od zveze s Turki. Na tak iiitčin je Moskva vprvič z veliko vojsko sklenila poiskat zakletega Bvojega sovražuika v njegovih pre bivališčih. Ali pohod na Krim skoz stepe je bil za veliko vojsko do skrajnosti težaven. Ljubimec Sefiji, knez Vasilij Va-uljevič Oolicin se je vzdignil Bpomladi i. 1687 z veliko vojsko od 100.000 vojakov na sovražnika; pridružil se mu je pa še tudi hetman SamojloviČ b 60.000 kazakuv. Uu ka vojska ui zadela na svojem potu na Tatare, nego je srečala še bolj nevarnega sovražnika — stepni požar: konji so začeli od utrujenosti iu glada na »ežgauej stepi padati, vojaki pa slabeti od letnega pota in sajntga prahu, ki je večkrat preprečil razlikovati celo predmete. GoliciD je zbral bojno večo; tukaj se je skleuno, da se ima vojska vrniti. Le-to nepriliko pa so upotrebili vojaške starešino maloruske, sovražne hetmanu Samojluviču, ki je pobuml vse proti Bebi radi svoje neprimerne oholosti in koristoljubja; oni so prijavili Gol činu, da je netman sovražnik ruske države ter so sklenili, da ga bodo sami odstranili, če gosudar na to ne bi hotel pristati. Sofija je odgovorila, da hočeta cara Samojlovicu odstraniti, ako ni starešinam iu VBej vojski ugoden. Vsled tega je bil Hamojiovič odstranjen in Uolicui ga je Komaj rešil pred ozlovoljemmi Kaztiki, Stu-rega hetmana so poslan v Sibirijo, na njegovo mesto pa je bil postavljeu Ivan Ma žepa. Spomladi 1. 1689 sej je Gol ciu podal po diugikrat v stepe z veliko vojsko m z novim hiiinunum Mazepo. Zdaj so stepe srečne prešli; kan z vso svojo ogromno vojsko ni mogel zabraniti Rusom prodreti do Perekopa; ker pa Golicm ni uvidel nobene koristi od /.avzetja te trdnjave iu spoznal, da Be tukaj radi pomanjkauja vode, travu in lesa, ne bode mogel dolgo držati, vruil se je z vso vojsko iz Krima. Nerčmski ugovor. Tako neslavno bo je svršila pod Si lljo turška ali bolje krimska vojska. V istem letu 1089 je bil skleujen ugovor iierčiuski s Kitajem (Nerčinsk v iz-točuej Sibiriji na S Iki 4000 prebivalcev, znameniti rudokupi, kjer pregnani delajo.) Ruski polnomočnik Golovnin, miajoč malo točnih podatkov o tako oddaljenem kraju, kakor je iztočna Sibirna, je sklenil odstopiti Kitajcem oba bregu Amura, ter je bila vsled tega trdnjava Aibaziu, ktero so Kazaki z vno hrabrostjo branili proti Kitajcem do temelja porušena. D e t i n s t v o in odgoja cara Petra, Ali o tem času, ko so se bili znotraj in zunaj nosudarstva Moskovskega privadili vi di ti Solijo na čelu uprave ter v vsakem pogledu se V Ljubljani 27. docoinbra, Avstrije^ d- dežele. 'Mi Dmiitjn. Govori ne, da hb bode državni zbor sešel uža 12. januarija. Dela zboru ne bodo manjkalo. Odseki ko užo pri pravili poročila. Odbor za hchIož; njo zemljišč (komasacijo) pripravlja poročilo o postavali, katere je uasvetovala gosposka zbornica, u) da su gospodarsku zemljišča složo, b) da so gozdi oproHte tujih vmesnih posest iu gozdne moje naravnajo, c) da ho t kupna zemljišču razdele in uravuaio skupue pravice zastran užitka in gospodarstva; poročilo železniškega odseka o vladnem predlogu, kar ne t čo stran skih železnic pri guliški poprečni železnici; poročilo odseka, kar so tiče peticij za ustanovo zdravniških zbornic (Aer .tek uini. ro), poročilo kazenskega odseka o rt formi kazenskega ravnanja pri tiskarskih zadevah, poslednjič poročilo o mnogih peticijah; poleg tega bodo brž po praznikih nekateri odbori zopet pričeli delovati. V gosposki zbormcl, kjer delajo odseki tudi med počitnicami, je b i v odseku za obrtnijski) postavo voljen zu prvomestnika pl. Fiuck in v njegovega namestn ka pl. Uelfert, v šolski odsek grof Richard Be čredi v prvomestnika iu v namestovalca knet čartoriaki. l*»vok rodoljub želi, da bo take postave tudi epolnujejo; ali vpraša se le to, kako se ima to razumet), ker § 10 razločuje tukaj, ali je pripravi anje spiritu.>-n>h pijač poglavitno ali le strunsko opravilo, ali ju plačati peti del ali ves davek, kukor je v postavi določen. § l<> te postavo pravi, da se mora davek plačati za pol leta naprej ; tu n tam pa še davkarski uradi sami čakajo navo dov (instrukcij) kako izpeljati to postavo, a vendar tisti, ki davka ue plača zanuprej, za pade kazni. Kako se sploh to vjema. — Nuj bi ministerstvo rešilo to zastav co, iu uradi naj bi ne napov« dovoli kaz«n, dokler no sprejemajo ponujunega vplačevanja; ljudje naj bi na njo obračati, približavala se je njena Via.it. k koncu. Nevaren jej ui bil atareji brat Ivan, ki so ni za nobeno Btvar zanimal; ali nevar noBt za upraviteljico je v/,rasla z leti mlajšega njenega bratu Petro. M smo slišali o pe čainej osodi tega otroku po smrti oči tovej, zu carevanja Foodora Alobeejev. ču. Pu smrti Feodorovej ni bil desetletni Peter dolgo obkrožen z bleskom carskega veličja, za leta kratkotrajni blesk je on z materjo veliko pretrpel, iu osodu carico Natalijo posle strel ikegu upora ni bila boljn od one za citru Feodora, čeravno se je Peter iazivul carem ter bil ovenčan »kupaj z bratom svojim Peter, sin mačeho, ni bil obljubljen brat vsemogočuej upraviteljic, tako rekoč car opaljni (ki jo pal v nemilost); zu odgojonje njegovo so m skr belo. Še za carevanja Ftoloru ho ga začeli učiti čitati ter so mu radi tega dali za uči telja robskegu djaka (pevuču) Zotovu, ki 111 mogel niti v umnem niti v nravstnem pogledu kor hI no uplivuti nu dečka, ki je bil nadaren s posebnimi sposobuostmi. (Daljo prib.) pa no čakali z vplačevanjem, uko vradnijo no sprejmo tacega vplačevanj, naj si dado potrditi, du so denar ponujat'. O ller('< $oiini je poročaj gosp. K. baron Apel vojnemu nrnieterutvu u skupnemu denarstvenemu minUterstvu o svojem zadnjem potovanji v ti deželi. Novih neredov ni videti. Mohamedanl so so skoraj vsi povrnili, a Bturoverci ue. Treba je, du se vojn flke ceste ohranijo. Splsovauje kaiastra napreduje. Y Bosni jo žo mnogo starovercev nakupilo rem ijišč in pridno de a. Iz Budapešte gre general Apel v Arad iu od tod v Sarajevo. „C. B ' l*oiuilo«6ciijc. Oziroma v.tli nasledkov kazen so oproBteni na Hrvaškem tisti, ki so se pregrešili zoper gozdno po-lavo do spomladi I. 188i. - Po vojaški okrajni so smeli los sekati po šumab, vsi v tem kraji služeči, u i. 1880 bo bili nastavljeni gozdni nadzorniki; ljudje se niso zmenili za to iu so sekali vse poprek brez dovoljenja, zato jih je b Io tudi ua tisoče opravdanih iu obsojenih, li trgu se lahko vidi, kol ko l,udstva je zadela ta milost vladarjeve. PoiiilloH^eiije za Dosti < iu Hercegovino. Preavitli cesar so jukazali, da Be imajo ustaviti vso tožbe pri civilnih nodnijah, ki se vrše zoper tiste, ki so se vdeležili us tfje zoper vojno oblast, bodi si, da so u itajn ke podpirali, j m živeža dovažovali, jih prikrivali ali orožje skrivali, u vendar n so biti za ačeni z orožjem v rcci. Pomiloščenje tedaj ni t«p,ošuo 111 brez izjeme k»kršuo je bito 1. 1878 mescu novembra; a vesoljni mu pom ioščt n,u So sedaj razmere niso ugodne. Manjše čete sovražnikov so pr -kuzujoio še tu iu tum, nekaj oborožen h be gunov taka še v Cruogori. Zmidarmi in leteči oddelki imajo še zmirom dosti posla, du skrbe /u javni mir po nekaterih krajih v južni Bosni iu v gorenji Hercegovini. Obsedene dežele še niso j/opoiuomu pomirjene, in tu omeja cesarsko milost. Vendar je tudi tako pomiloščenje ztlo veselo znamenje, ki num kažo, da »e ruzmnre v obsedenih kraj h zboljoujejo. Iz političn h vzrokov moramo tu nasvet ministra Kaluja prav z veseljem pozdravljati. V teh petih mescih, odkar jo Kaky z.čel skrbeti za do želo, se je man kuj obralo na bolje, 11» enkrat jm ne moro biu vso v pravem rodu; prtdštev za Bosno 111 Ilercegov no, ki kaže Ostanku 200 000 gld., hedanje omejeuu pomi 1 ščenje nam knžo, da se sidanja vlada zave o smoau m o sredstvih, kuUre hoče ialj»tj. Vendar kaj femo še reči z onrom iia tiste, katere jo dosegla sedaj civiurska milost. Na st.ot.iuo jo tak h, katerim so se sedaj odprla vrat«, ki 110 so z ve oljem vrnili k svojim, da praznujmo bož čue praznike ua domačim ognjišči. Pomiloščenje je tedaj politično modru naredba, je pu ludi velikodušni dar vladarju do svojih podložni); ljudstvu v Bosni In Hercegovini bodo spoznala, du imajo iniloatljivego vladarja, ti r se bulo spominjala teh dobrot o Bvojem času. p šojo vsi Uliti, posebno pa ugibljejo zukaj da je Prusko stduj to razglasilo, 111 povedalo tako precizno, kedaj da neha I.11 zveza. — Najverjetnejše je menda to, da d plomatl drug drugemu n č ue verjamejo, posebno pa H smiirk ves svet za nos vodi, u ludi ou nikooinr ne verjame nič. —■ llazmere po Evropi in sploh ua svetu so dandanes diugačne, kukor i. 1871); Angleži ho Kipet posedli, Francoska republika se maje, (rohnela Turčija razpada, Rusko pretresajo notranji nemir', vojuku Rusov nu zuuaj bi znotranji nemir udušlla, a s kom lu čo ue Rusiju zvez&t:, z Avstrijo zoper Nemčijo, ali z Nemčijo zoper Avstrijo, to pa hučo ubraniti nemško-avHtnjska zveza, iu Bismark, ko je pustil razglasiti avstro prusko zvezo kliče liu-om ua Bpomiu: v sredi Fvropo ito-jmio mi, stojiva uu dva, tedaj varujte se vmes segati; uko pu vendar sežete, pazite, da si prstov ne opečote. H.cer nuj si pa vsak to ruzlugu, kakor mu drago, pravega vzroka nu ve drugi, kakor tisi, ki vsu nitke v rokah drži, — B.smark, tu jm toliko časa, dokler Božja previdnost to dopušča. O uemško-avstrijski zvezi piše „Katkov" v ruskem moskovskem listu tako-lo : Vprašanje, uli je zveza med Nemčijo in Avstrijo zapisana ali nezapisana, za nas to ni važno. Rusiji ni nikukor treba biti tretja v tej zvezi. Z mirno vestjo lahko pripuščamo dualističui Avstriji, da jo drugu uli tretja v tej zvezi. Ako je omenjena zveza obrujeua proti Rusiji, kako moro biti tretja v tej zvezi V Ako se pa ta zveza ruskih korst uu dotiku, vpraša se, zakaj bi se mi vdeieževali te zveze. Kedar Rusija na tunko ve, kaj hučo določiti, se dosešt dujo tudi nje oduošuji do prijuteljev in ua-BprotniHov. Vse, kur si moremo želeti za ko- , not Rusije, jo to, du uje zadeve iu nje čast ostane v rokah osebam, ki ho trdno, zvesto 111 zmerno udum svoji dolžnosti. Nurodna po ln>ku ni v tem, da se z ujo hvutimo iu jo rtupoatuvljumo, marveč v prvi vrati moru biti vojena v zdravem človeškem ra/.umu iu v pravem spoznanju doižuosti do ilomov.ne. (To se i endu pruvi ob kratkem: vsuk za me, 1111 za Be, a vi za so; u vidi se vendur uekuka napetost proti Avstriji.) V nanje državo. Uu BSiikIu iii 10 obhajali letos 300-iotneo, odkar je S.b rga pnkiOpljeuu Ruski To bi bilo imelo biti že prot. 1., ker lnker prejšne glavno mesto v Sibiriji je padel '20. oktobra 1881 v roke ko/.akom. Vendar luni ni uu glo biti veselice *.arud smrti Aleksandra 11. Uvoiilt so tednj dan, ko se je poklonit kozu-škt hetman Kulzo ruskemu cuiu. KiiMko in ¥uliUiui bta se zedi-mla 1111 teh pedlagah. 1. Posluustvo pri papežu se zopet nastane. 2. Poljski škofje so pomilostč. 8. Nuuški l Folinaky se zopet verne v Vutšuvo. 4. Nov: škofje so imenujejo, ko st.u ho Vutikun 111 Rusko med suho poruiumola. 4. Škt Ije nasvetUjejo vludi prosilce za ime« u tno,še župe, ua muiij vužun sumi uuuieslujejo; država pu imu n kaKo nudzorstvo nutl semenišča. Duhovniki naj govore tam rusko, kjer ljudstvo govori rusko, po drugih krujih imajo popolno prostost zunttau jeziku. Kar se pa tiče unitov, vlada dopušča vsakemu, da so povrne v katoliško cerkev. llt»x,N»icviil4*l v Montcoau les-Mines obsojeni. — Devet založenih je bilo obsojen h v zapor od 1—5 let; 14 zatočemh jo bilo oproščenih. — Porotniki so podpisali prošnjo za pomiloščenje. ISliMkI In l*i'HMltl £i«mo|»InI sedaj drug drugemu vest sprašujejo, kdo je prvi raztrosil vest o orožovonji, in tukaj pravi ruski „Golos" da je Prusko začelo najprej na vzhodni meji trdnjave oborožovati 111 zarad tega je bilo Rusko prisiljeno tudi od svoje strani skrbeti za varstvo me;. Nu to se pa oglasi ,Nordd. Allg. Ztg." ter pravi: pri trd-njavah je nekako tako, kukor pri ludijah oklepnicuh. Tem z večjo močjo butajo krogle ob oklepe prt ladijah, tem debelejša mora biti ploču, iu teui močneje postune nasprotnik na meji /a napade, toliko vuču moru biti sila, ki ho mu nasproti stuvi. To šo ni znamenje, da miru ni več, isto tuko ni znamenje vojske, uko Angleško iu Francosko popravljata svoje ladije oklopnice. l^rancoHko. Odkar iinujo Fraucozje tretjo republiko, se še uikdur niso tolko pe čuli z državnim gospodarslvom kukor letos. Tudi občinstvo iu časopisje se je zu to zaui-mivalo. Posebno se kaže nekuka skrb zarad denarnega siuuja. Več govornikov v državnem zboru je povdarjulo to st.vur. Iz vsegu, kur so govorniki nuvedli, more su tol ko reči, du bode konec leta veliko pMiiuujkulo iu du more go-spodurstvo drugače biti, sicer pridejo ua boben. Šo celo reduih stioškov je nad 100 uuljonov više od dohodkov. Polt g ttga se izdaje za javna dela, katera je nusnovul Freyciuet, uu leto okoli 500 milji nov. To se več del potrosi za železnice. Proge, katere država samu gospodari, so stule nad 500 miljonov; zu vzdr-žuiije se deduje nu leto po 1,800.000 frankov, uko privzumemo obresti pri vstunovneui ku pitulu zgubi država uu letu nujuiunj 22 miljonov. Iu tttkih železnic ho hoteli izpeljati za 8 do 0 miljurd. Za nove šole hočejo izdati 700 milijonov; vsaka občina mora imeti šolo. Šole morajo lepe biti, kajti šole so uušo cerkve, rekel je Puvel llert, tednj morejo lepšo biti od cerkva. Občin je nu Fruncotkem 3(1.000, urned tih je31000 tukih, ki hi ue morejo zdržati svoje šole, treba bode državne pripomoči. 4000 je takih, ki mmujo po 20 zu šolo godnih otrok, takim nb-čitiiim zidati šolske pulače, bi bilo vendar le od več. Občine uu Francoskem imajo prihodkov 480 miljonov, od tega pride uu Pariz 220 miljonov, dolžne so pu občine 5 miljurd, od tega pndo polovica na Pariz, tako du polovico vseh prihodkov vzamejo obresti. Vendur bo vso prek dolg delu- Tako je v diželi, ki se zove, ua je jirvu, kur ho tiče izobruženosti in uapredka. Izvirni dopisi. Is. SU«!")«* Loke, 18. doc. (Naša čitalnica.) Kukor razne društva h koncu leta Bklepajo svoje račune m volijo novo odbore, tuko so bih tudi udje tukajšnje čitalnice vabljeni v nedeljo 17. t. m. ob 7. uri zvečer k občnemu zboru. Zbralo se je lepo število udov in nekaj druzih gostov. Gospod prrdtiednik /okliče vsem dobro došli, tolika udeležba, pravi, priča, du narodna zavest v Šaofjej Loki šo m zaspala. Tajnik g. Bernard razli ži potem, kuko je narodna čituiuica delovala v preteklem letu. Stalnih udov imela je 42, začtuuih nekoliko več. Napravila je večkrat plesne vaje, vendur Udje so hu jih zelo zelo malo udeleževali. Napravili! je dalje v celem letu 7 veselic s petjem, deklamovanjem iu igrumi, ktere so b le mnogobrojnu, kukor do sedaj So nikoli, obiskovane. Vstopnjinu k veselicam bila je le mulu, vendur se je s tem precej pomnožilo društveno premoženje, Omeuim tudi, du loškii čitulnicu obstoji že 20 let, tedaj je zu ljubljansko gotovo naj Htareja na Kranjskem. Nuj veča potreba čitalnici je nova zastava, ta, ki jo ima seduj, jo le „zn dež". V tu namen osnovane hu Iv le že razue veselice, ko bi se še kaj dodalo, bodisi h nproHtovoljnimi doneski, bodis z novimi zabavami, dob li bi kuialo zastavo, da bi se lahko ž njo tudi knm pokazali. (Poz nejo ne je oklenilo v ti m obziru m udom in prijatelji m čitulnice poslati posebno polo, j obrokih s Bprostovoljnimi darovi pripomore k uapravi nove zastave.) Za njim poroču blagujmk g. Sušuik. Pri sklepu računov lanskega lelu imela je čitaln ca gotovine le 34 gld. V celem letu so uplačal udje z mesečnimi doi.eski 262 gld. in vesel o so doueslo 147 gld. iu !)() kr. Piačuno je vse do novegu leta, sem pa tje je bilo treba kuj popruviti, tudi kuj uovegu omislili, pa dam-ruvno ho bili stroški prece/ veliki, vendar ostalo je šo jiremožvnje v gotovini 97 glu. 3G kr. Eua veselica je bila nu korist ,Nu rodnega domu". čisti donesek 19 gld. 20 ki. poslal se je takoj uu dotičuo mesto, zu kar se je odbor ,,Nuroiluegu doma" čitalnici pismeno zahvalil. Zatem sledila je volitev uovegu odboru. Izvoljeni ho bili Bledeči gospodje: Biaž Mohar, predsednik, Arko, podpredsednik, Bernard, tajnik, Sušnik, blagajnik, Krener iu Koceli. Ko je bil oficielni del kuucau, začela se je prosta zabava. Snšal si mursikutero šaljivo iu dovtipno, čutili so zbrani, du lukuj so zures doma, kjer so vsi stuuovi eue misli iu euegu duha. Pevci zakrožili so več narodnih pesmi in ob 10. uri razšli smo se z nudo, da se večkrut vidimo v teh prostorih. Novemu odboru želimo naj boljši vspeh. Ako gu bodo udje, ue sumo z ruznimi iu potrebnimi nasveti, umjiuk tudi dejansko s no-deljevanjem podp>ruli, bo gotovo z druženimi močmi namen čituluice dosežen. V to pomozi Bog I y. I t. Celovcu, 20 grudna. (1 u ter pela cija sloveuskih posluncev. Ker so pri nas na Koroškem trdo nemški učitelji nn tttkih šolah uustavljeui, ki bi imele Blovensk biti, ker so od slovenskih otrok obiskovane m ker je vsled tega velikovški okrajni šolski svet razpisal tri utke učiteljske službe s pri-stavkom „die Keuntniss der Biuvi.-.chen Spruch ist v»ttuHChenhWerth" (znunje slovenščine ne želi), — iuit rpeliruli so slovetiski poslanci mi niHtra, kuko jo to, da se pn učitelju sloven-nkih otrok znanje slovenščine samo , želi", ko bi ho moralo vendur strogo terjati. Mi smo našim častnim poslancem hvaležni za to interpelacijo, vendar koj dostav-Ijamo, d u nam ne bo uič koristila Tej interpelacji se namreč lahko vutreže ne du hi se uum kaj pomagalo. V prihodnje bodo take službe puč tuko razpisali: „I)u Kenutniss der slov. Sprache ist erf. rderlich" (/.nanje sloveuščiue Be lena), v reniiici pa gu ne bodo te rjuh. Zo zadnjič sem Vam pisal, kuko jo bilo v P«,dgorji. Tam se je krajm šolski Hvet pritožil, da učitelj nič slovenski no zna. Deželni šoluki svet je pn rekei, „du brez dvoma zna, ker je v (slovenskem kraj rojen." 8 tem razlogom je pritožim odbil. Vi veste, da je še na Kranjskem vonko nemšk h otrok, ki nič slovenski ne znajo, toliko več nn Koroškem med Sioveuci. Po logiki našega de želuega šolskega svetu pu znajo vsi ti sloven- ski iu morajo znati, sumu zu to, ker so v slovenskem kriijti rojeni 11 Znunje slovenščine se toruj pri nus juko dober kup dob'. V reHiuci pu 6« rojem Slovenci nu Koroškem ne znajo slovenski pisati in brati, ker se šolah tega niso učili. Nušim nemškuturjem pa zadostuje, du učitelj le par HloveiiBkih besed zon, pa je žo spoBoben zh učitelja sloveuskih otrok. „lii'špebtarjeva kuliaica" v ,,lirenceljnu" zna bolje slovenski, ko noš' koroški uč teli po njih večini, lu tako i,nanje našemu dežel nemu šolskemu vetu zadostuje I ln kuj bi tudi bilo, če bi učitelji h Io- ne mško podučevati? Nam s tem prav uič ui pomagauegu. Mi zahtevamo io potrebujemo slovenske ljudske šolo; za te se nuj uuši poBlanci poteguejo, opirajo bo pri em lubko na § 19 drž. osnovne postave, kajti odkar se slovtusko občiue in šolski sveti pritožujejo zoper nemške šole, od tega časa je prolomljcu isti §. 19, ker se jim krati ravnopravnout. Ko bi bo ue pritožovale, potem 0i se lubko reklo „voleuti non lit lujuria". Kur se pa pritožujejo, godi so jim krivica. Kot dokaz naj porabijo naši poslanci zaupnicu od 20 šolsk h Bvotov m občin uu Koroškem, ki jih ima g. prof. Einspieler v rokuh , kjer se ti zustopi izreuajo za slovenske šole. 1'udi je pritožba St. Jukobske občine šla do dež. šolskegu Bveta iu (io uaučuega minister-Btva. Kuj je s to pritožbo, da se ne reši? če e treba, bodo še druge občine ua držuvni zbor prošnje za slovensko šole poslale*1). To prošnjo bomo odposlali, če je res kuj upanju, da dosožemo s ovenske šole, iu čo so bodo uuši poslanci energično za nas potegnil'. S tem da učitelji slovenski znajo, nam pa ui nič pomugauu, uko v tem jeziku podučevati ue smejo, iu za tak dvomljiv, uezuuteu vspeh u i vredno, da bi av: prošnje nabirale. Če bodo Nemci rekli, du bo šole na slov. Koroške m tuko žo utrukvistične, to je, nem-sko-sio venske, b o m o mi dokazali, da to ni ros. Kajti lo v prvem letu se slovenščino nu morejo popoluoma izogniti, pozneje le pa vse nemško. Slovensko brati in p i h a 11 se sploh u c uči. To lahko dokazano. 1/. Celovca, 21. grudna. (Še enkrat o interpelaciji.) Moj včeiajšui dopis je bil nekaj prenagljen. Krivi so časniki, ki pri-nušujo nepopolue poročila. V teh poročilih dunajskih listov je bilu sumo biuti, da so uuši poslanci interpelirali zavoljo slovenščino nezmožni učiteljev. So lo zdaj sem brul celo interpolacijo v „Tcibttuoter vidim, da zahtevajo naši jio-lunci za nas koroško Slovence tudi narodne ljudsko šole. Kavuo tega sem pogrešal, zu to svoj včerajšui dopis v tem oziru preklicem >u izrečem našim vrlim poslancem v imenu kororoških Slovencev najtoplejši) zahvulo. Besuica pa ostane v mojem vče-rajšuem dopisu, kako ne bodo naši školniki /govurjuli z neresničnimi trditvumi, da ho šole tako ž uemško slovenBke, da se toraj slovenščina uči, du ljudstvo zahteva nemško šole itd. Znto prosim, da dopis vse eno pri-bčite /. dauušujim vred, du se potrebna p o-zorno s t obrue ua zaupnice iu izjavo ko-•oških šolskih svetov do g Emspielerja ter iu ho s tem nasprotniki m orožje z rok zbije. Nu § 19 ue zamorimo le po tem sklicevati, uko nuše občino samo zahtovajo slovenske šole, on lo Hein pogrešal v m erpeluoiji ozir na to i/,iiive nuš h obč n. Dokler minister o tem ni podučim, se lahko izgovarja, du koroške občine Hiinui zahtevajo nemške šole, kakor mu pripovedmi) koroški deželni Maki svet Čo to stori, potem bo treba v novič drugo interpelacijo so*taviti iu opirati se na to izjave slov. >bčiu. Ako bi bile izjuvo že zdaj omenjene, ne bilo treba tega. Vsukuko je priložnost, o tem spregovoriti pri budgetu (proračunu) nuučuega ministerstvu. Prosimo slovenske poslance, nuj bi se takrat Ae enkrat oglasili iu našteli vse tiste občine in šolske svete, ki ho se v adresuh do g. En-«p elerja izrekle za slovensko šole. Toraj še ukr t: lepa hvala vnem slovenskim in češkim poslancem, ki ho hb za iiuh potegnili in bodo prošoni, da ho oglase fio pri budgotnl dolmt.il 'Ma llminju , 14. decembru. (11 d r-2 a v n e g a zbora. C o r o ii i n i j o v klub. Deželni a o 1 h k i h v e t pa č o h k o a o 1 o ua Duuujl. Uporni potepuhi.) Državni zbor ju včeraj podaljšal izjemne potituve zu Dalmacijo pu putHuvo u lokalu h železnicah, potem pa ju razpravljal obrtnijHko poatuvo, o kteri poročamo na drugem uieHlu. Ob dveh je g. predsednik Hklouil hojo, (or so jo uošel vojaški odNok , da bi ho pOHvetoval o pontavi glede nabiranju vojaških novincev za prihodnjo leto. Poslanec Scholfol Htavil jo predlog to pOHvetovaujo toliko čaaa odložiti, da bodo vlada odseku predložila potrebna pojusnila o pro-uutroji vojaštva. Pa veČina jo ta naHvet za vrgla ter uklonila zboru priporočati, naj po-Htavo Hprejme. /u poročevalca bil jo izvoljen Zoi t ha m mor. Tudi budgotui odsek pričel je včeraj pretresati proručun /.a I. 1HHI1. Huh je napudul diHpozicijHki zaklud rekši, da bode obširno o tej zudovi govoril tudi v zbornici. Novi Coroninijov klub ju pri vče rajšnem gluHovunji pokuzul, du jo desnici pro-tlven, ker jo nu sumo v večih, niujiuk tudi v malenkostnih vprašanjih glasoval z levico. Oonka šola, ki jo jo minister dovolil na Duuuji, Duuujčiinom no dii mirovati. Po vsej hi li hočejo vludo primorati, du bi dano dovu ljonjo preklicala. Najprej jo mostni odbor zoper ta predlog rogovilil, zduj pu ho jo ua nogo postavil tudi deželui šolalo »vet. Od dožolnegu iu mettnegu odboru izvoljeni udje deželnega šolHkega sveta, namreč Kopp, VVeitlof, Hoffer Kaub, Lustkaudl in Wieuer ho namreč izšlo (iili iz deželnega SolHkcgu hvoIu , čeS, du je določba miniHlrovit nepoHtavnu in da oni nočejo biti Hokrivi jin izvrševanji m jioHtuvnega ukazu. Tu dogodek pač jasno jiriča, da se h lo v it n i h t narodi od tako imenovanih nemških liberalcev nimajo nič nadejati, m da bodo treba v prvi vrsti jirav temeljitih in obširnih premeuiti pri OHiihrttvu iinučnegu miuisleiHlva, uko hi hočo minister pridobiti touko veljave, da mu no bodo nasprotovali njegovi lantiu ljudje V Hturem policijskem poslopji, odločenem zu pronočovutiAčo ljudem, ki u mojo stunovuuja nprli ho ho pred Hiuočuem pote|iuhi zoper po licajo in zažgali li Ano upiuvo. Pižama Htraia jo pegiiHilit i genj, policija |ia jo odpeljala uporu kov in izročilu deželni hoiIuiji v kazno vanjo. Ciovok so vpiaAa, kako jo mogoče, du ho ljudje puntujo m rngoviiijo, ki bi morali biti hvaležni, da jih iz UHiinljeiija vzemo |iod streho. Pa to ho vam nič vr. din postopači, ki so bili žo večidel kaznovani zurud tutvinstva itd. in ho menila omenjeni Aunder napravili h a m o da bi zopet piiAli v ječo m bi tuli pro Hkrbljoni čez zimo. Kdaj se bodo h potepuh jolo tako ravnati, da si ue bodo več želeli priti nuzuj v ječo V Domače novice. V Ljubljani, 2H. decembru1 (liotitini orntorij) v zavodi „Murlttnuiu' v nemškem jeziku jo bil dobro obiskovan Navzoči ho bili pri častiti knezoAki f, blagorodn c. k. d< žolni predsednik in Njega olntelj. Na hv. Štefana je bila !l. jneiiluva to znameniti prodatave, za katero ho v prvi vrHti trud v. č. g. kanonik dr. (logala iz najhliižega ua mena, pomagati zapuščenim slrotum. (liotitino drevo.) Dane«, 28. t m., bo na večer ob f> uri božična veselica v dekliški Hiro tišuicl pri uHinlljenlh sestrah ua Poljanah. (Slovesnost otroškega vrta) jo bilo v pretočeno Hoboto v zavodu gpdč. ltehn. Navzoča jo bila blagorodna geapa deželnega prodsed nika in u,e ob fclj. Lepa slovesnoat ho je skončala h tem, da ho dobili otroci hož čnn darila. Tako so ta lep bož.čiu čas razno praznuje po družinah iu javnih zavod h. (Kratko o , ljudskem shodu1.) Na sv. Stifana d n ob desetih dopoludue je liil skli ca li v gost iln. co pri Tavčarju ljudski shod ali prav za prav lo shod obrtnikov, rokedelcev iu njihovih pomočn kov, ker druzega prebivalstva Ijubljuiiskega m okoličnoga ni skoro nič prišlo Obširni prostor jo bil pa veudur do zadnjega kota poln, kar je dokaz, da jo klic Hklicatoljov našel dober odmev in (la tudi naše ljubljanski obrtnijske iu rokodolHko Htanovo žuli čevelj občnega Hodiinjega priimka slabili čhhiiv ter neugodnih političnih In družbiiiHkih razmer Vsega Hluip jo bilo gotovo uud 200 vdeležeucov zborovanje so je vrAilo v lepem redu Posvetovanje jo bilo o dveh točkah to jo o olajšanj Htauja malih obrtnikov in rokodelcev, pa o tem, da so delo o nedeljah in praznikih popolnem odpravi po postavnem potu. V tem hidihIh h to ho tudi sklonili resoluciji gospoda Kegaliju in gimpoda Si urinu, lo imate iti di državnega zbora; nekaka drugačna resolucija goHp. Kunca pa jo oHtala v manjAiiii. (lovor nikov Jo bilo voč, ki ho povdarjali žalostni Htan obrtnikov. Predsednik shoda, gosp. Ilegali jo tožil o škodi, ki ho godi obrtnikom in rokodelcem po kaznilnici na Uradu in v po Hilui delavu ci ter stavil poleni gori omenjeno resolucijo, v kleri je tudi to, naj bi kuzueuci delali lo za državo, nn za državljono. Gosp Kune jo Htavil obširnejšo predloge terviiikro nem govoru tožil o bedah lokedelce, zu kto rega vlada ul slonlu nič, Ae manj pa drugi inerodajm krogi, ki ho zmrsj le videli boga ne, revi ži v ne; misel Ijudoljubatva jo zduj prodrla pa cel6 do viAdi krogov, knezov — dokuz, da obrtnikom jo luiii cesar prijazen. _'rav nepotreben je bil h hvojiiii neotemiuo uoiiiškim govorom m ki čevliur Thumu, lo jo (Inhul lo po HloveiiHk h čusuikih, - Gospod ftarbinc jo dobro govoril o odpravi dolu o ne-leljah in praznikih, ravuo tako go»p. Šturm, ki jo grujal pisavo tukajšnjega dnevnika u obrni k li in rokode'cih pa ostro grajul ne-ktero niiAe „bosodno" narodnjake; njegov go-or jo našel največ ploHka, resolucija jo bila h pohvalo lu cnogiuHiio Hjirejeta. — Gospod Ri gali jo omenil tud , da je poHlauec gosp. Klun pripravljen podati resolucijo dtžuvui zbor n ci ker ou jo edin izmed naših poslancev, lo ho zu rekodoičove in obrtuiAko zadevo briga Zbor je bil živahen, a sklonjen v najlepšem redu, lo govornika Thumo jo vladni komisar pokaral. Drugih govornikov zavoljo prep člega prostora danes uo moremo pretresati, I o to Ao, du ho bili govori — čeravno no vhi iz uo vegu hIiiIiAču — voudar dobro premišljeni in v lepi hIovoiiščini. K temu pa imamo vendar nekaj dostaviti Jo žo kdo slovensko časnike izvzemši IiiUdHki Glus", /,u kterega ho |e pruv reklama delala vse v en loiA meču, motu vondui prej vhiij brati in |ioznatl jih. Uo hi to bilo bi HhIi govornik no bil vse po enem kopitu meril in ohmidil, kakor ,,Hl. N "; vnu| ,,Hlo venec" jo imel o tej zadevi več dobro pre miAljenih člankov; za grehe enega čiiHinka ho uo hiiiojo obiiojevatl vsi ; če p» nobeden n izrečeno zumumovun, tudi izvzet nobeden ii1. Zatnraj prihodnjič bolj h premlHlikom lu hlad-nejo, kajti kdor kar tuko okoli hoIio muha v sveti jezi, utegne zadeti koga, ki mu je bil do tje prav v srcu prijatelj, 'n g.i zgubiti. Naj si to opazko zapomnijo tisti, kterim je namenjena, pa brez vso jo/o. — Kaj več o lej /ml vi m o trkih ljudskih shod h utegnemo An pregovor il, ker sami pripozuamo iu tudi tako ob Ino viloleževunje kaže, da je ri č važna in so so miši obrtni in rokt delaki Hluuovi ji 11 prav živahno brigati ni ■ n jo. (Aelmnica iz Ljubljane (oz MengS) v Kamnik je uže premerjena. Kolodvor v Ljub ljuni bodo poleg pnvome ceste pri južnem kolodvoru v Ljubljani. Od Ljubljano pojile nekaj časa železnica ob Dunajski cesti; most čez Savo bodo kakih 150 metrov pod seda-ujlm mostom pri Cernučab, cesta bodo Ala potem čez Domžale, JarAo in MengeA v Kamnik. — Ta custa bodo zanimiva tuil| zarad toga, ker so bode vezala s c. k. tovarno za smodnik, klora je blizo Kamnika za Bistrico v zatišji, a vos kruj, kjer ho stopo za Hinoduik jo obilen z visokim zidom. Razne reči. — Spre m e m b o duhovščine v la-vantinski školijl: C. g. M. Sinko jo dobil župnijo v Zgornji St. Jungerti, č. g. KidcrAok pride zu duh. pomočniku v Slivnico pri Mariboru; Anton Vraz duh. pomočnik grč kot proviHor k n v. Križu, č. g. Ongerl k hv. Petru pri Mariboru iu č. g. Ktipus k hv. Jakobu v Dolu. — Bralno druAlvo v Borovnici jo v občnem zboru 17 t. m. izvolilo za predsednika g. Ivami Majamo; podpredsednik je Fran 1'up-ler, blugujuik: Jos. Kržič iu tajnik: Umko Pod-UrajAek. 9 imrli h« t '.'■t. deo. Volili« KoviuMč, kaninotlaknr, Mi1,,, lotil, pljučna jetika. 20. doc. Joia Trontul, vdova, lif, let, pljučna liroinotu. Vera Kavnibar, h todnov, božjimi. Y\. Izkaz dournkov zu spomenik dr. i. Bloivvolsu vit. TrstonlSkeuit 1'rmienek i/. XIX. izkaza 1 -1H V gl. 7t) kr ltoiiiiaii Prime, Župnik v Italiitni...... MoreAič t inii jo, knpliiu v Šentvidu nad l.jubljiino 'l'omlc., železniški zdnivnik • IIMJI. t n i l'lre P, l1'. S., kanonik iu preiitojuik glmnozije v nt. Pavlu....... I*. Spurl ltonian, dekan v Ht. Pavlu...... P. Urnik Kolumban, kaplan v rt t. Pavlu..... J. K........ rtkul Valentin, župnik pri rtt. Jakobu na Havi . . V »t JI. Skupaj do idoj I b IO gl. 70 kr. Zaloga novih klobukov v glediščnih ulicah št. G. Okrogli viHoki klobuki i/, klobuč.iuo (KilrJiut, (tiliudor), lunino črni, ni^jnoveJSi meniju v Parim po 1 gl. fi() kr. Enaki klobuki /idnni po <1 gl. 60 kr. ItniHclHki klobuki i/, klohiičinei (trdi ali meliki, črnil ali rujiivo barvo v ravnili podobah) 'J gl. BO lir. VNlikdiiilji klobuki (dobre tvarlnu lu v raznih podoliali) po 'J gl. lil) lir. Klobuki d u nnjNk i, »a otroke itd. po prav nizki coni 1 gld. (it) kr. Narotila po poki izvršuje urno in varno (2) A. IMH>onI<\ Udmjittog In odgovorni vnuinlk ioief lertft.