Na Celjskem kar 47 V Laškem breiplačen ilatih maturantov javni prevoz 9 //u^oj /jHu^v Stran 5 Stran 6 St. 55/ Leto 63 / Celje, 15. julij 2008 / Cena 0,81 EUR četrtek, 17.7. od 14. urel Glasbena gostja: ALEA! tuiki 2 Norim tednikom in ftadlcm Celje OmgaD®, # PetdMvno rajanf« v ritmu phra WEBSm Fantovsid par med Londonom in Paridolom STRAN 1(r Kdo je skrivnostna bodoča pomozvecda? mmmm V Liiriei kot na regijski tekmi STRAN112 In 13 9770353734020 DOGODKI NOVI TEDNIK Kdor bo prej prinesel, bo prej mlel Predlagana trasa tretje razvojne osi med Celjem in Novim mestom skozi LaS-ko med prebivalci ni naletela na prav veliko navdušenje. Šentfurčanom. ki že od skupne pobude županov leta 2005 podpirajo t. i. kozjansko traso, pa je to šele zares dalo vetra v krila. Potem ko je Občina Šentjur aa pristojno ministrstvo pred časom poslaka svoje pripombe glede laške različice, je okroglo mizo o tem organiziral tudi svetnik SMS Marko Diaci. O razvojnih možnoslih za Šentjur, ki jih prinaša predvsem dobra cestna infrastruktura, so med drugimi spregovorili dr. Jan Žan Oplot-nik. namestnik predsednika Darsa. mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije RS za ceste. in mag. Uroš Rožič. Član nadzornega sveta Darsa. Teme so bile po pričakovanju Šentjursko »večnozelene«: navezo va Ina cesta Dramlje-šentjur» tretja razvojna os. krožišče pri Mercatorju, cesta Planina-Sevnica» nadvoz pri Zikolku» prehod za pešce pri glasbeni šoli... Kol je povedal Diaci> }e Šentjur dal jasen signal Ljubljani, da je zainteresiran za morebiten potek trase tretje razvojne osi skozi svojo občino. »Predvsem zato, ker LaSČani tretjo razvojno os zavračajo.« Kot že rečno je šentjurska navezovalna cesta - Če bi pre- Šentjurčani bi hitro cesto za razliko od Laščanov hvaležno sprejeli ^oMO oez v^^o y Se:2 A^o^o že Afe ' ^^ vladat Šentjurski predlog» bi morda postala tudi del hitre ceste - v dodatnem programu Izgradnje slovenske- ga avtocestnega omrežja. Trenutno je v obdobju umeščanja v prostor in kot pravijo, jo realno lahko pri- čakujemo v treh ali štirih letih. Za razliko od tretje razvojne osi, ki se je po besedah Rožiča šele dobro za- čela definirati, čeprav so nastavki stari že vsaj štiri leta. Ko se bodo začele konkretne aktivnosti» bodo imeli prednost tisti» ki bodo vedeli, kaj in kako lahko iz takega projekta »izvle-čejo«. Zato so Šentjurske aktivnosti v zvezi s tem vsekakor smiselne. Glede na vse omenjene prometne zagate Šentjurja bi bila hitra cesta za to občino - in posledično še za nekaj drugih deprivilegiranih - več kot zaželena reSitev. A vseeno ne smemo spregledati lega, da bi bil šentjurski predlog bistveno dražji. Po sicer zelo ohlapnih ocenah bi v investiciji, vredni menda celo do 300 milijonov evrov, tudi racionalizacija z vključitvijo šentjurske navezoval-ne ceste pomenila le lO-od-stotno razbremenitev. A kot pravi Diaci, bi družbeni dogovor s prebivalci ob vzhodni, (. i. kozjanski trasi dosegli bistveno lažje kot kje drugje. »Traso» ki bi potekala po Šentjurskem, je možno, smotrno in tudi ekonomsko ter družbeno sprejemljivo peljati po območjih, ki niso gosto naseljena, s Čimer se je mogoče Izogniti prvovrstnim kmetijskim in drugim kvalitetnim zemljiščem. Pri tem je res, da se vsi v Šentjurju zavedamo, kako je obstoječa prometnica Dram-Ije-Šentjur zdaj po vseh merilih preobremenjena in je nova prometna rešitev tako ali drugače na kratko rečeno nujna.« SASKA T. OCVIRK V skladu z 8. členom Zakona o volllni in referendumski kampanji (Uradni list RS St. 41/07) MESTNA OBČINA CBUB objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V MESTNI OBČINI CELJE ZA VOUTVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR Mestna občina Cei/e bo v skladu z 8. členom Zakona o votilni In referendumski kampanji (Uradni list PS št. 41 /07}zagotov7- (a: 1. Brezplačno vsakemu organizatorju volilne kampanje 1 oglasno mesto velikega formata (Jumbo pa* no). 2. Brezplačno vsakemu organizatorju volilne kampanje 10 plakatnih mest dimenzije največ 100x70 cm (drobno plakatiranje). Organizator se lahko za morebitna dodatna plakatna mesta pod komercialnimi pogoji dogovori s podjetji Premena d.O.o. Celje, Prešemova 23, Celje ali Reklama d. o.o., UI.XIV. divizije 6» Celje, lu sta izvajalca oglaševanja v Mestni občini Celje z ustreznim dovoljenjem za opravljanje te delavnosti. Postavljanje novih oglasnih površin ni dovoljer^ in bodo kršitelji ustrezno sankcionirani. Pogoj za pndobitev pravice do uporabe brezplačnih plakatnih mest na podlagi te objave bo izpolnil organizator volilne kampanje, kf se bo pisno prijavil na naslov; Mestna občina Cef je, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, najkasneje do 13. B. 2008 in bo do tega daturra dostavi! na zgomjj naslov fudi potrdilo o odprtju TRR za potrebe votline kampanje, kot določa 16. člen zgoraj navedenega zakona. Mestna občina Celje VOLITVE Cveto Erjavec kandidat SD Občinski odbor Sociajnih demokratov Šentjur je predstavil svojega kanddata za di-žavnozborskega poslanca. Na jesenskih volitvah bo tako kandidat Pahorjevih demokratov na območju Šentjurja in Dobja predsednik območnega odbora stranke Cveto Florjan Erjavec. Med drugimi funkcijami je Erjavec že četrti mandat predsednik KS Šentjur • mesto in prav tako že četrti mandat član občinskega sveta. Sto PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Ob meji bo manj jeze V Dobovcu> kjer je eden najprometnej-ših mejnih prehodov v Sloveniji, so se kra> jani dolgo pritoževali zaradi tovornjakov in tovornjakarjev. V Času kolon krajani Dobovca in ItliČnega s svojimi avtomobili niso mogli od doma ter nazaj, zato so se jih izogibali kar po nasprotnem voznem pasu. Država in občina sla po dolgem negodovanju krajanov uredili poseben odstavni pas za tovornjake, prav tako so uredili 800 me- trov pločnika in javne razsvetljave. Delati so začeli lani septembra ter končali konec junija, gradila pa je slovenska podružnica družbe Alpine Mayreder Bau. Celotna naložba je stala več kot milijon evrov, plačala sta jo republiška direkcija za ceste ter Občina Rogatec, ki je od vsega prispevala približno 12 odstotkov. Novo pridobitev je v petek slovesno odpri župan Martin MlkoliČ. BJ NOVI TEDNIK Čiščenje Partizanske ceste v Celju, kije bila nekaj časa neprevozna. Huda ura na Celjskem Močno neurje je v nedeljo prizadelo več krajev na Celjskem - Do 25. julija popis škode» ki samo v Gornjem Gradu presega 10 milijonov evrov v nedeljo popoldne, mdlo po 14. uri, je močno neuije s hudim vetrom, dežjem in točo zajelo kar nekaj krafevna Celjskem. Veter je ruvai drevesa, odkrival hiše in gospodarske objekte, loča pa je uničevala pridelke. Neurje je sicer najprej zajelo severni del Ljubljanske regije» nato se je začelo pomikati proti se-verovzhodu in zajelo severni del vzhodne Štajerske. Sunki vetra so dosegali tudi do 120 km na uro. Ponoči so močne padavine zajele območje celotne države, tudi v mnogih krajih na Celjskem je odmevalo hudo grmenje, medtem ko so nebo parali bli-ski. Najhuje je bilo v občini Gornji Grad (podrobnosu na straneh 16 in 17). kjer škodo ocenjujejo kar na več kot 10 milijonov evrov. V občini Ljubno je močno neurje poškodovalo ostrešja približno 35 objektov. od tega 15 stanovanjskih. ostalo so zasebna gospodarska poslopja, polomljenega in pobega je tudi več drevja vgozdovlh. Po besedah poveljnika občinskega gasilskega poveljstva Bogomirja Trbovška so že v nedelj o prekrili vse poškodovane objekte ter odstranili 60 kubikov lesa s cest. »S prevoznostjo nismo imeli težav. še včeraj pa so čistili pre-puste,« je omeniJa županja Anka Rakun. V občinah Mozirje, Velenje, Šoštanj, Viianje in Zreče je neurje povzročilo škodo s podiranjem posameznih dreves, z razbitjem šip na enem stanovanjskem bloku v Velenju, s podrtjem drevesa na daljnovod v občini Vitanje in poškodbo ostrešja dveh stanovanj- skih hiš v Šoštanju. Kot je povedal mozirski župan Ivo Su-hoveršnik. je precej poškodovana cesta proti Goltem, ki so jo tako nameravali začeli obnavljati s pomočjo države, poškodovane so tudi lokalne ceste v Lepi Njivi. Škofijska karitas Celje je za pomoč prizadetim v neur-ju odprla TRR 06000-0977538266, sklic 00 29143. namen: Neurje. Za podrobnejše informacije lahko vsi. ki želijo pomagati, pokličejo na telefon 059 080 370. Na širšem območju Rogaške Slatine in Podčetrtka je včeraj, v ponedeljek, ob 5.30 klestila toča. V obeh občinah je nastala škoda na kmetijskih površinali ter cestnih. V okolici Rogaške Slatine je bila toča v Rjaviti, Rajnkovcu in Ka-mencah, kjer beležijo škodo na poljščinah, v vinogradih ter na cestah, pri Čemer je na cestah letos nastala škoda že tretjič. V siatinski občinski upravi jo po prvih podatkih ocenjujejo na od40do 50 tisoč evrov. V občini Podčetrtek so točo čutili na območju Imenske Corce. Imenega in VirStanja, kjer na poljih in v vinogradih ni povzročila velike škode, medtem ko je je več na ce-stiščih. Tudi Celje je ni odneslo Hidi v Celju je neurje povzročilo kar nekaj težav. Silovit naliv in naplavine so mašili odvode vode, zato je zalilo več cest in ludi kleti stanovanjskih objektov. Občinski štab CZ je aktiviral gasilsko enoto in vsa PCD. gasilci pa so po- magali čistiti naplavine, odstranjevali podrto drevje in vse druge posledice neurja. Po do zdaj zbranih podatkih je bilo najhuje na sotočju Hudinje in Voglajne ter na Ostrožnem, v inici Alme Karlinove. Spet je bQo veliko težav pri podvozih na Mariborski cesd in pri ^ vni pošti, kjer črpalke niso zmogle izčrpavati natekajoče se vode. Hudo je bilo tudi v mestnem parku, kjer je hudournik nanesei veliko naplavin, kar je zamašilo odvode, pod vodo in v blatu je bila tudi Partizanska cesta. V podjetju Vodovod-Kana-lizacija so povedali, da zaenkrat težav pri oskrbi z vodo ni, saj glavna vodna vira pri Vitanju in Frankolovem nista kalila^ Je pa še vedno možno, da pride do kalitve, ki se običajno pokaže 12 ur po močnejšem deževju. Če se bo to zgodilo, bodo javnost obveščali v sporedu Radia Celje. Zaradi neurja je na Celjskem začasno brez elektrike ostalo malo več kot 7 tisoč gospodinjstev, so sporočili iz Elektra Celje. Največ izpadov je bilo v okolici Celja, kjer je zaradi neposrednega udara strele v daljnovod Pečovnik izpadla trafo postaja Selce, zaradi česar je bilo včeraj do 9.30 brez elek- Takoj včeraj ^utraj so se s pomočjo celjske i^>ostave za zaščito in reševanje začele aktivnosti za pridobivanja podatkov o nastali škodi po posameznih občinah. Kot je povedal Srečko Šestan, vodja urada za preventivo in operativne zadeve v Upravi RS za zaščito in reševanje, so včeraj že sprejeli skiep za začetek ocenjevanja Škode, rok za popis škode v posameznih občinah pa je25. julij. Ker je neurje zajelo veliko krajev in povzročilo strahotno škodo, bo verjetno škoda presegla 03 promila prihodkov državnega proračuna. V tem primeru bo vlada s sklepom za poplačilo Škode aktivirala rezervna proračunska sredstva. trike 6.990 odjemalcev. Izpadi so bili tudi vZgomji Savinjski dolini, kjer je bilo brez elektrike 36 odjemalcev, in v Šmarju pri Jelšah z okolico, kjer je bQ brez elektrike 101 odjemalec. Ob neposrednem udaru strele so bile za ostale okvare krive nevihta ter zaradi podrtih dreves pretrgane električne žice. US, BS, BJ Foto: SHERPA dinus Dajmo INäustrlil Odpadne Surovine Podjetje DINOS odkupuje staro železo, baker, aluminij, medenino m star papir vsak delovni dan med in H» uro» Pokličite 03 426 64 85 in skupaj prispevajmo '' k ohranitvi na rave in KJE SO NASI POSLANCI? Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 21. septembra, smo se v uredpištvu odbčili, da sedanje poslance, ki v državnem zboru zastopajo interese občin in ljudi s Celjskega, povprašamo o njihovem delu in uresničevanju obljub pred štirimi leti. Pogovore s poslanci bomo objavljali po abecednem vrstnem redu. V hribe namesto v parlament »Uspeh na volitvah pred štirimi leti povezujem z dejstvom, da sem bil zaradi aktivnosti v več driištvili med ljudmi dovolj prepoznaven. Takrat sem bil kar ponosen na rezultat, saj prej nisem računal, da bi lahko dobil poslansko mesto,« je povedal Ivan Jelen s Ponikve, sicer član DeSUS-a, ki ga je v volilnem okraju Žalec podprlo slabih 7 odstotkov volivcev. V volilnem programu je Jelen napovedal predvsem prizadevanja za boljši položaj upokojencev in za dvig števila rojstev. »Rojstev je več, boljši pa je tudi položaj upokojencev Predlani smo sprejeli zakon o dvakratnem letnem usklajevanju pokojnin, sedaj o dvakratnem usklajevanju javnih transferov. Pomemben je ludi draginjski dodatek, do katerega so enkrat letno upravičeni upokojenci, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 500 evrov, seveda pa je odvisen od viSine pokojnine,« je poudaril Jelen, ki ta dodatek delno pripisuje tudi predvolilnemu dogajanju, vendar - denar je denar, in tega bodo upokojenci zagotovo veseli. Kako aktivno je bilo delo I>eSUS-a? Pripravili smo zakon glede usklajevanja pokojnin, delno pripravili tudi ostaii omenjeni spremembi, ki izboljšujeta socialni položaj upokojencev. Ponosen sen na to ter tudi na druge zadeve, sprejete v koaliciji, od brezplačne prehrane za dijake in študente, brezplačnih vrtcev za drugega otroka ... V DeSUS-u pa seveda vseh predlogov nismopotrdili,saj nismo mislili kot vsi po vrsti, med dni-^m smo zadrževali vojne zakone. In bili zaradi tega deležni kar nekaj očitkov ... Enkrat smo bili celo na pogovoru z gospodom Janšo i n ugotovili, da smo v stranki podprli 90 odstotkov koali-cijsl^ predlogov. V stranki se nam zdi smiselno, da v koa-liciji ostanemo do konca mandata. Naš cilj je uresničevanje programa stranke, ne glede na koalicijo. Kako bi ocenili osebni prispevek oziroma katera dejanja bi izpostavili? Zagotovo gradnjo Podružnične Šole Ponikva, na katero smo vsi ponosni in je izjemno pomembna za tako majhen kraj. Pomembno je, da učenci čimdlje ostanejo doma in da pridejo dobro pripravljeni v žalsko Šolo. Omenil bi še obnovo dobrih dveh kilometrov ceste, zagotovo pa bi lahko naštel še kakšno dejanje. Ivan Jelen Ivan Jelen, rojen 1944 na Ponikvi pri Žalcu, je rudarski tehnik» upokojenec. Osnovno šolo je obiskoval na Ponikvi, izobraževanje je nadaljeval v Rudarskem šolskem centru v Velenju, ^poslii se |e v tamkaj^ njem rudniku in se ob delu izučil za rudarskega tehnika. 17 let je opravljal delo nadzornika v jami. Po upokojitvi Je postal predsednik KS Ponikva pri Žalcu, to funkcijo pa opravlja že več mandatov. Je tu-^ občinski svetnik in predsednik Društva upokojencev Žalec Kako ocenjujete iztekajoči se mandat? Kot član koalicije mislim, da veliko negativnih stvari ni bib. Vsi skupaj smo le nekaj dosegli za razvoj Slovenije, tako za mlade kot starejše, na gospodarskem» kmetijskem, šolskem in drugih področjih. Zakoni pa so tako narejeni, da se lahko spre minjajo in popravljajo - to možnost bo imela tudi naslednja koalicija, kakršnakoli že bo. Bi se kje dalo narediti več? Mogoče na poseljenosti hribovitih območij in pri pomoči lem kmetom. Premalo so se razvijale obrobne krajevne skupnosti in občine, več bi se dalo storiti za starejše ljudi, predvsem pri izgradnji domov, na področju javnega zdravstva. Seveda skoraj ni resorja, kjer se ne bi dalo še izboljšati položaja, vendar, kot sem rekel, nekaj se je le naredilo. Se boste septembra potegovali za mesto poslanca? Ne. Naredil sem štiri leta čez svojo delovno dobo, sedaj pa bi rad Sel nazaj v pokoj. Želim Še marsikaj postorili, tako na nivoju občine in krajevne skupnosti, tudi med upokojenci, rad bi zapel pri Moškem pevskem zboru Ponikva in obiskal še kakšen hrib. US GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Delnice Engrotuša zamujajo Poleociaini kupci trgovskega podjetja EngroluŠ» s katerim je svoj »imperij« zgradil Celjan Mirko Tuš, to poletje zaman čalujo na delnice Tli-Ševega podjetja. Obljubo o prodaji de-la družbe Engrotuš malih delničarjem» ki jo je Mirko TuŠ dal v začetku leta, kljub napovedim do danes še ni uresničil. Januarja je Tbšev menedžer, predsednik uprave Aleksander SvetelSek, napovedal, da bo Tuš poleti malim delni-čaijem prodal 35 odstotkov svoje družbe Engrotuš. To je mesec dni pred napovedjo preoblikoval v delniško družbo. 1\iš je pri tem zamujal že s sklicem skupščine, saj jo je namesto sredi aprila opravil šele junija. Kot skromno pojasnjujejo v Engro-tušu, so zadeve v zvezi s prvo javno Mirko Tuš prodajo delnic družbe Engrotuš še vedno v pripravljalni fazi, saj gre za obsežen proces, ki mora upoštevati vse poslovne vidike in vplive na prihodnji razvoj družbe. 2e januarja je namreč SvetelŠek napovedal, da bo Mirko Tuš svoje delnice ponudil le maiim vlagateljem, pri čemer ni po-jasnil> kako bodo zagotovili, da bodo te res ostale le v rokah «ta malih«. Sicer pa je zgolj Engrotuš lani ustvaril 603,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 15,4 odstotka več kot leta 2006. Cisti dobiček se je z 9 milijonov evrov leta 2006 v minulem letu poviša] za približno dvakrat - znašal je dobrih 18 milijonov evrov. RP Dobiček za Juteksove delničarje I» Na letni skupščini dniž-be Juteks z Ložnice pri Žalcu j e direktor Milan Dolar uvodoma predstavil letno poročilo in poslovanje v lanskem letu. Prodati so 17 milijonov kvadratnih metrov tainih oblog, kar je po vrednosti za 6,4, po količini pa za 4,5 odstotka več talnih oblog kot leta 2006. Na rezultate poslovanja v lanskem letu je precej vlivala rast cen nafte in ostalih glavnih surovin. Kljub temu je bilančni dobiček ob koncu leta 2007 znašal skoraj 31 mQijonov evrov. Del dobička, 1,8 milijona evrov, bodo porabili za izplačilo dividend, in sicer 3 evre na delnico, ostali del dobička pa bo ostal nerazporejen. Za finančnega revizorja družbe za poslovno leto 2008 so ponovno imenovali revizijsko družbo PI us-Revizij a iz Ljubljano. TT II Direktor dnižbB Milan Dolar bo Juteks vodil ie pet let Polzela z dobičkom V prostorih delniške družbe Polzela, tovarna nogavic, je bila 13. skupščina. Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2007 In s poročilom nadzornega sveta o preveritvi in sprejemu letnega poročila, ^edsed-nik uprave Tone "HimŠek je prisotne seznanil z lanskimi rezultati. Kljub težavnim in zahtevnim pogojem poslovanja, visoki stopnji inflacije ter povečanju cen surovin in energentov jim je uspelo realizirati večino zastavljenih ciljev in poslovanje zaključiti z dobičkom. 522 zaposlenih je proizvedlo in prodalo več kot 19 milijonov parov nogavic. od tega 45 odstotkov pod lastno blagovno znamko. Izvedli so delno reorga-nizacgo proizvodnje, zmanj- Cetis ne bo delil dividend Cetis je lansko leto znova zaključil uspešno, čisti dobiček je znašal slabih 873 tisoč evrov, po predlogu uprave pa bo tudi ta ostal nerazporejen. Kot pravi generalna direktorica Simona Potočnik, podjetje še ni dovolj stabilno, da bi ustvarjeni dobiček že delib, čeprav so od leta 2005, ko so utrpeli večjo izgubo, vsako leto boljši. RP k: Prvi z desne predsednik uprave Tone Timek šali število zaposlenih, povečali produktivnost in znižali stroške. Ustvarili so več kot 16 milijonov evrov prihod- kov in 222 tisoč evrov bilanč-nega dobička. Po sklepu skupš^ne je dobiček ostal nerazporejen. Skupščina je po- delila razrešnico članom uprave in nadzornega sveta za poslovno leto 2007. TT Nadzorniki ieiijo pojasniia o velikopoteznih načrtih Term Dobrna, ki so zajemali razširitev in obnovo Zdraviliškega doma, že nekaj časa ni nič slišati. Neuradno naj bi projekt zaradi pomanjkanja sredstev zaustavili. Še več ugibanj sprožajo zahteve nadzornega sveta, ki od novega direktorja terja podrobna pojasnila in napisane ukrepe za izboljšanje poslovanja. KotjeznanoJedirektorTerm sečno poročati o i^x)ljŠanjupo- Jože Duh na Dobrni šele slaba dva meseca, zdaj pa so mu nadzorniki daii na voljo 10 dni, da nadzornemu svetu poda preyed predvidenih ukr^xw za iz-boljšanje poslovanja. Obenem bo nadzornemu svetu moral me- slovanja, do konca meseca pa mora zbrati predračune za prenovo Hotela Park. Kdaj naj bi se začela prenova in razširitev Zdraviliškega doma oziroma zakaj se Še ni, uradno nismo dobili pojasni- - ŠLn la, neuradno pa naj bi bil pro-jekt preobsežen za trenutno finančno stanje term. So pa nad-7.omiki zadolžili upravo, naj razmisli o možnostili ponovnega aktiviranja bazena v Zdraviliškem domu, kar neuradno razlago le še potijuje. RP Miww,iadiocelje.coiii Končno pozitiven teden Po nekaj tednih negativnega trenda so vlagatelji na Ljubljanski borzi začutili, da so trenutni delnišlu tečaji že dovolj ugodni za nakupe, zato smo v torkovem trgovanju na domaČem kapitalskem trgu dočakali obrat trenda v pozitivno smer. Rast je bila podkrepljena z nekoliko višjim obsegom prometa» vendar je že na zadnji trgoval-ni dan optimizem in promet skopnel, kar je potisnilo celoten trg spet navzdol. Kljub negativnemu zaključku je Indeks na tedenski ravni beležil pozitiven donos, saj je v preteklem tednu osrednji indelü Ljubljanske borze pridobil 0>82 odstotka in zaključil teden pri 7.619 indeksnih točkah. PREGLED TEČAJEV V 08DOB JU MED 7.7.2008 in II. 7.2003 Oziwka Irm &wtftit«S«| PriHMtvtEUft CICG Cinkarna Celja 107,32 5.37 •5.88 CCTG Ceiis 75.00 0,20 O.OO GRVG Gorenje 3T.98 769,57 0.19 PILfI Pivovarna Usko 78,08 298.55 0,09 JTXS Juteks 92.00 uo 0,00 ETD6 Eto) 187.91 2,30 0,00 Za določeno mero optimizma je deloma zaslužna novomeška Krka, ki )e z objavo polletnih prodajnih rezultatov upravičila visoka pričakovanja vlagateljev. Krka je v prvem polletju realizirala 469,3 milijona evrov prodajnih prihodkov, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Družba je največ prihodkov ustvarila v regiji Srednje Evrope, kjer je realizirala 26 odstotkov vseh prihodkov. Krka nadaljuje tudi z visoko rastjo na u-gih Zahodne Evrope. Družba je pred časom prevzela nemško Tad Pharmo, kar ji prinaša visoko rast prodaje na omenjenih trgih. Krka je v prvem polletju povečala prodajo v Zahodni Evropi za 46 odstotkov, kar znaša 106,3 milijona evrov oziroma že 23 odstotkov celotne prodaje. Te novice so Krkine delnice potisnile od dna pri 85 evrih do poslov preko 90 evrov, kar pri petkovem enotnem tečaju 89,41 evra pomeni 3,S-odstotno tedensko rast. Poleg Krke so bile v ospredju delnice Petrola, ki so pridobile 4 odstotke in zaključile pri enotnem tečaju 553 evrov. Na drugi strani so pod gladino končale delnice Luke Koper, ki so v preteklem tednu pridelale 3,4-odstolno i^ubo in pristale pri 54 evrih. INDCKSl MED 7.7. in 11.7.2008 InMa SBI20 7.619,10 0,95 PIX 5.272,52 1.80 BIO 116.28 0.20 Manj optimistične novice prihajajo s trga investicijskih družb, kjer se Številne investicijske dr^be umikajo iz borzne kotacije in portfelje preoblikujejo v vzajemne sklade. Že pred časom sta to napovedala Infond in Infond 1, zdaj se je za enak korak odloČila tudi investicijska družba Maksima. Po preoblikovanju jo bo še naprej upravljala družba NLB Skladi, vzajemni sklad pa bo po novem preimenovan v Globalni delniški sklad- Ob torkovi objavi novice o preoblikovanju, je uprava borze zaradi zaščite investitorjev zaustavila tigovanje z delnicami ida Maksima. katerega zadnji enotni tečaj se je oblikoval pri 11,66 evra, kar trenutnim delničarjem prinaša nekaj več kot 20-odstotni diskont na knjigovodsko vrednost. S tem vla^teljem ponuja v trenutnih časih dobro dolgoročno naložbo. JAN KORADIN, borzni posrednik ILIRIKA d.d.. Tfdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP» Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. S 4t7 milijona evrov dobička Skupina Kovintrade je lansko leto zaključila s tretjino višjim dobičkom kot leto prej. Po potrditvi skupščine ga bodo manjši del razdelili med delničarje, vetina, 4,3 milijona evrov, pa bo ostalo nerazporejenega. Delničarji si bodo razdelili 401 tisoč evrov, kar pomeni, da bo delničar za delnico prejel bruto 3,5 evra. Šestčlanska uprava bo nagrajena s skupno 41 tisoč evri bruto, nadzorni svet pa s slabimi 28 tisoč evri. 15. Julij 2008 NOVI TEDNIK AKTUALNO Žlahtni maturanti Včeraj so bUi javno objavljeni uradni podatki o uspehu Icandida-tov, ki so opravijaii splošno maturo v spomladanskem roku. Na Celjskem jo je opravljalo 955 dijakov, pri čemer je letoSn ja matura postregla tudi z lepo bero zlatih maturantov, torej tistih, ki so dosegli 30 točk in več. Ob tem so dole v r^ji po številu kandidatov, ki so uspešno opravili maturo, presegle nacionalno povprečje. Na nacionalni ravni )e biio med 9.330 kandidatu kolikor jih je opravljalo sploSno maturo, uspešnih 92,86 odstotka. Že tradicionalno so se odlično odrezali dijaki 1. gimnazije vCelju, kjer je maturo oprav- ljalo kar 231 manjrantov, ki so bili 97,4-odstotno uspešni. Štirje dijaki, Jan Kejžar, David Polak, Katja Mastnak in Gregor MerslaviČ, se lahko pohvalijo z vsemi osvojenimi točkami. Sicer pa so se med zlate maturante zapisali še Marko Jošt, Nejc Planine, Jernej Lesjak, Nuša PristovSek, Ibmaž Einfalt, David Sakič, Maja Ženko, Maša Kenda, Maja Alif. Andreja Jernej, Suzana Vtinmič, Nika Jurov, Vesna Krofi, Veronika Sorčan, Žiga Štancar, Teja Ihrk. Adela Požcž-nik in Kaja Poteko. Uspešni so bili tudi dijaki Gimnazije Celje-Center, kje je maturo opravljalo 181 dijakov; ti so bili us- pešni v 95,5 odstotka, imajo pa 7 zlatih maturantov. Od tega sta dve dijakinji, Karin Ljubič in Blažka Hunski, dosegli maksimalno število točk. Med zlate maturante so se zapisali Še Peter Naglič. Gregor Tumšek. Alja MateUč. Staša Me-strlč in Mateja SirŠe. Slovesno podelitev v celjskem narodnem domu pripravljajodanes^vtorek, Gimnazija Lava v okviru šolskega centra Celje je zabeležila 96-odstotno uspešnost, pohvalijo pa se lahko s petimi zlatimi maturanti: dvema dijakinjama iz evropskega oddelka, Barbaro Kotnik in Ajdo Ježovnik, 30 točk ali veČ pa so na maruii osvojili še Nejc Rosenstein, Vesna TVatnik in Mat^ Drame. Srednja ekonomska šola Celje se lahko pohvali z 92.1-odstotno uspešnostjo pri splošni maturi, ob tem, da je uspelo 31 točk osvojiti Mateji Dob-nik. Je bila pa Šola med izjemno uspešnimi pri poklicni maturi, saj imajo kar tri zlate maturante; Ma* teja Glinška, An jo Zidar in Majo Sumeč, ob cem, da je slednja osvojila vse možne točke. TXidi drugod po regiji so bili dijaki izjemno uspešni. Šolski center Velenje je zabeležil 98,1-odstot-no uspešnost pri maturi; od 104 dijakov sta maturo opravila 102, v okviru umetniške gimnazije je bilo od 22 dijakov 20 uspešnih. Štir- je gimnazijci so se »okitili« z zlatom; Tajda Špital. Anteja Gros, Ka* tra Jezer^k in Nejc Rednjak. Gimnazija Slovenske Konjice blesti s kar 100-odstotnim uspehom, splošno maturo je uspešno opravilo vseh 58 kandidatov, od tega je pet zlatih maturantov. 30 točk in več so dosegli Alijana Pintar, Natalija Mernik, Matic Jančič. Anja Strmšek in Mateja Strmšek. Prav tako so bih 100-odstotno uspešni dijaki gimnazije v okviru šolskega centra Rogaška Slatina. Andrej Bi-Ijak GerjeviČ, Suzana Gruban in Nastja But so postali zlati maturanti. Kandidati, ki v spomladanskem roku mature niso bili uspešni, jo lahko opravljajo Se v jesenskem, Maturiteini izpiti se bodo začeli 24. avgusta, rok za prijavo pa se izteče z današnjim dnem. POLONA MASTNAK Mateja Dobnik, Srednja ekonomska šola Celje, 31 točk: »Glede uspeha na maturi nisem imela nobenih pričakovanj, tako da sem zdaj zelo vesela. Čez leto sem se kar veliko uöla, na koncu pa smo vso snov ponovili tudi v maturi-tetnem tečaju. Najbolj sem se pripravljala za slovenščino, ker }e bilo tam največ snovi. Najbolj zahtevna se mi je zdela matematika. Študirat grem slovenščino in pedagogiko, saj me to zelo zanima. Mislim, da mi bo uspeh na maturi koristil, vsaj uspeh pri slovenščini.« Nejc Rosen stein. Gimnazija Lava. 32 točk: »Bojazni, da ne bi naredil mature, ni bilo. Sem pa zdaj, ko sem izvedel za rezultat, še malo bolj vesel, kot bi bil sicer. Izkazalo seje, da znajo v naši šoli profesorji vcepiti dijakom dovolj znanja v štirih letih, tako da pred maturo ni bil potreben dodaten trud. Uspeh na maturi mi pri vpisu na fakulteto sicer ni koristil, je pa zelo dober za samozavest.« Barbara Kotnik, Gimnazija Lava, 31 točk: »Nisem razmišljala o tem, kakšen uspeh bom dosegla na maturi, saj nisem hotela bili razočarana. Matura se mi ni zdela preveč težka, sem pa zdaj vseeno sproščena. Mislim, da bom sprejela na novinarstvo, kot sem si želela. Učila se nisem veliko. Uporabila sem splošno znanje Štirih let. Tako da me zdaj čakajo zaslužene počitnice.« Ajda Ježovnik, Gimnazija Lava, 30 točk: »Bila sem prijetno presenečena. Nisem mislila, da bom zlata maturantka, sem pa pričakovala odličen uspeh. Kar veliko sem se učila, saj tako lep rezultat ne pade kar z neba. Najtežja se mi je zdela matematika. Študiral grem dental-no medicino, saj me zanimata umetnost in medicina. Ampak umetnost imaš lahko kol konjiček, medicino pa kot službo.« Matej Drame, Gimnazija Lava, 30 točk: »Pričakoval sem 28 točk ali §e manj. Mislim, da sem imel srečo. Učil sem se kar veliko, predvsem slovenščino in angleščino. Najtežja se mi je zdela slovenščina, zaradi obsega snovi. Študirat grem računalništvo. Mislim, da mi bo ta rezultat koristil, ker bom do bil dodatne točke za študentski dom. Zdaj pa bora najprej počiva] do jeseni.« Vesna Tratnik, Gimnazija Lava, 30 točk: »Tako dobrega uspeha nisem pričakovala, ker je büa matura zelo težka. Učiti sem se začela konec maja. najtežja se mi je zdek angleščina, saj se v šoli nismo toliko pripravljali in sem morala narediti več vaj. Pa tudi ustna matura iz slovenščine je bila kar težka. Za izbirna predmeta sem si izbrala kemijo in biologijo, ker grem študirat farmacijo.« Grega Merslavič, L gimnazija vCelju, 34 točk: »Presenečen sem, da sem dosegel kar 34 točk, in zelo zadovoljen, ker mi bo to pomagalo pri vpisu na medicinsko fakulteto. Na maturo sem se pripravlja! teden dni pred izpiti. Za dober rezultat je najpomembneje, da prejšnja leta pridno delaš, da ne >zabušava§< in to se zelo pozna pri maturi. Najtežja se mi je zdela fizika, kar se je videlo tudi po tem. ker so bili nizki pragovi za ocene.« David Polak, I. gimnazija v Celju, 34 točk: »Nad rezultatom sem bil presenečen, bil sem ludi zaspan, saj sem do petih zjutraj čakal na rezultate na Internetu. Veliko je odvisno od šole. saj smo se v štirih letih veliko naučili in same priprave v zadnjem letu niso bile več tako intenzivne, v štirih letih pa si je treba zapomniti veliko stvari. Najtežja se mi je zdela angleščina, zato sem zelo vesel, da sem vseeno dosegel osem točk. Vpisal sem se na medicino.« Jan Kejžar, L gimnazija v Celju, 34 točk: »Sem zelo zadovoljen, rezidlat ni bi] pričakovan, ampak z njim so mi odprta vsa vrata. Na maturo sem se pripravljal preveč. Učil sem se že prej, saj je celotna srednja šola ena sama priprava na maturo. Najtežja je bila matematika. Vpisal sem se na mariborsko medicinsko fakulteto.« Maja Alif, I. gimnazija v Celju, 53 točk: »Sem zelo zadovoljna, saj sem dosegJa rezultat nad pričakovanji. Pripravljala se nisem veliko, prejšnja štiri leta sem delala s povprečno hitrostjo, v zadnjem mesecu pa malo več. Vpisali se želim na fakulteto za matematiko in fiziko, smer matematika. Najbolj težka ml je bila angleščina, pa tudi fizika je bila letos precej težka.« Andreja Jernej, i. gimnazija v Celju, 30 točk: »Z rezultatom sem zelo zadovoljna, saj nisem pričakovala, da bom zlata maturantka, in sem bila zelo presenečena. Na maturo sem se pripravljala kakšen leden, čeprav bi se morala več, zato mi je bilo potem malo žal. ampak sem dosegla odličen rezultat, tako da sem vesela. Za dober rezultat je pomembno, da vsa štiri leta poslu^š pri pouku, da si na vseh testih in spraševanjih ler da od aprila bolj delaš za maturo. Vpisala sem se na Fakulteto za farmacijo v Ljubljani.« VT. KŠ Foto: KATJUSA, Grup A Mateja Dobnik Matej Drame Jan Kejžar Nejc Rosenstein Vesna Tratnik Maja m Bartara Kotnik Graga Marala vič Andrflja Jamej AjdaJeiovnik Št. 55 «IS. julij 2008 David Polak IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Prepiha ni več v celjskem zavetišču za brezdomce je biJ v petek pravi praznik. Ob podpori Rotary cluba Celje in podjetja Mik Celje so namreč zame* njali vsa dotrajana okna na stavbi zavetišča. Stavba zavetišča v Kosovi ulici v Celju je imela okna in vrata res dotrajana« kar je bilo še posebej hudo ob nevihtah in pozimi, ko je bril veter in je zamakalo. Rotary club Celje |e pomagal tako. da je organiziral slikarsko kolonijo osmih uglednih slovenskih slikarjev. Sodelovali so France Slana, Klavdij IXitta» Milan Todič. Goran Horvat» Stanislav Petrovič Čonč, Vinko Železnikar, Viktor Šest in Narcis Kaniardžič, ki so ustvarili 12 slik. Izkupiček od prodaje osmih ustvaijenih del in pomoč MIK Celje pa so omogočili izvedbo del, vrednih malo več kot osem tisoč evrov. Donedavni predsednik Rotary cluba Celje Franci Pli-beršek (z julijem ga je na predsedniškem mestu zamenjal Jože Pušnik) je povedal, da v podjetju dnevno dobivajo tudi več kot 30 prošenj Vz8V9tisčuz8brezdamrom več prepiha. za različna pokroviteljstva in pomoči. »Vse sredstva od prodaje del smo namenili obnovi oken tega zavetišča, za kar so se odločili slikarji sami. Vesel sem, da smo lahko pomagali brezdomcem, saj vemo, da najbolj potrebujejo pomoč,« je dejal Pliberšek. Pridobitve so se, razumljivo, najbolj veselili brezdomci, ki jih v prepolnem zavetišču trenutno domuje 24, med njimi so tudi tri ženske. Suzi Kvas, direktorica zavoda Socio, ki upravlja z zavetiščem za brezdomce, je ob tem napovedala še nove po- sege na stavbi v Kosovi ulici. Najboi} si želijo zamenjavo strehe in obnovo J^de. »Tüdi pri tem računamo na pomoč uglednih podjetij in Mestne občine Celje,« je povedala Suzi Kvas. BRST Foto: KATJUSA S kolesom po občini Lašlco v sklopu Športno konjeniškega vikenda v Laškem sta Stik in Kolesarski klub Olimp 2004 Laško že drugič organizirala rekreativno kolesarjenje. Udeležilo se ga je 24 udeležencev, ki so se podali na 28.5 kilometra dolgo pot Ja- goče-S vetina- Kan juce-Šen -irupen-Tevče-Laško. Kolesarsko karavano so varovali spremljevalna vozila, avto prve pomoči in Člani moto klutja Goldhom iz Laškega. Udeležence je na štartu nagovoril laški župan Franc Zdolšek, ki je pozdravil kolesarsko dogajanje v Laškem. Občina je namreč lani in v letošnjem letu financirala postavitev kolesarskih tabel, ki so nameščene ob Stikovih kolesarskih poteh- Vsak udeleženec kolesarjenja je prejel tudi novo natiskano knjižico o kolesarjenju po okolici Laškega. Po dobrih dveh urah vrtenja pedal so kolesarji prispeli na cilj in si obljubili, da se prihodnje leto ponovno sni-dejo v Se večjem števil"u. LP VODNIK TOREK, 15.7. 6.00-18.00 Sejmišče pred rnostoTTi Če2Savifl|o, Moaarje_ Sejem suhe robe. tekstila, sadja. bižuterije... i0-30-n.30,16.30-17-30 Muzej novejSe zgodovine Celje DemoDSlracija obrti \ / Poletje KNEŽIE m ePI v Celju MESTU Pod dc^m Mestne občine Celje Demonstraciid obrti predstavlja se krojač Frapjo Podbregar 20.00 Mestni tig, restavracija La Violette_ Poletje v Žalcu večer slovenske popevke in drugih zimzelenih Tnelo(ü) 20.00 Terasa Kavarne Nova, Vdenje_ Cist nor mam^komedija 20.00 Vodni 8to)p_ Festival Z glasbo do gledališča GrtnFon^Oftetm, ^ievoißrs 20.30 Stari grad Celje 20.30 l\m$tična kmetija Gradižnik. Solčava Večerscitrami Veronikini večeri 2008 koTKerL Blupgrass Hoppers zgosä lllflim.ll0M Manjka le še dvigalo v Rogaški Slatini se je končala prenova zdravstvene postaje. Začeli so jo pred štirimi leti in izvedli v treh fazah. Vrednost zadnje znaša skora) 200 tisoč evrov, ^B tisoč jih je prispevalo ministrstvo za zdravje» ostalo občina in zdravstveni dom. Pred dvema letoma so v pritličju uredili dve ambulanti splošne medicine, kasneje prenovili sanitarije, zamenjali stavbno pohištvo in obnovili nadstropje s Čakalnico in z laboratorijem» zdaj so glavni poudarek dali ločenim prostorom za splošno in zobno preventivo ter ureditvi četrte ambulante s čakalnico. »5 to fazo smo končno dobili normalne pogoje za delo, saj je urejenih še nekaj nujno potrebnih spremljevalnih prostorov, od dežurne sobe do pralnice in arhiva» nove prostore je dobila ludi zasebnica, ki z nami uspešno sodeluje na področju dežurne službe,« je ob odprtju povedala direktorica ZD Šmarje pri Jelšah Irena Nunčič. Čeprav je zdaj objekt v celoti prenovljen, se bodo kmalu lotili Še četrte faze, v kateri bodo do leta 2010 zgradili d\n-galo ter tako zlasti Invalidom omogočili normalen dostop do vseh prostorov. ANDREI KRAJNC I / PRILAGODLjfV fTv v IZNAJDLJIV ' __/ SI TiP ZA TePeE ALi NlSI^ Cf. ceni^ prosiomott. pnu^jodijivd^i. äami^ct^ »a^nc^vanA mnoKo cdls^li^ih propter?»', moš>ost «rii^R in«! n«iviU ozliinmi mcKur^i ler .9?nc Ustnovi«, ki y: UW>0 mcnio i w^bnfa rrk,v ne »pregleite ugodne poktn« ponudbe Partner t. TOT.* L PROSTOREN ZEV SALONIH PEUGEOT AVTO CELJE d.d.. Ipavčeva 21.3000 Celje • tel.: 03 42h I2 42«PE PEUGEOT RAVNE • Dobja vas I2S, 2390 Ravn« nsKoroiktrn* eel.: 02 870 56 60 • AVTO IGOR d.o.o.» Čmov« 33/a, 3320 Velenje • tel.: 03 898 69 30 • AVTO COLEC s.p. • Žolgarjeva 6. 2310 SI. BistHca-tel.: Q2 60 5$ 360«AVTOSERVIS HAINAN TRATNIK s.p. - toxica ob $avtnjM9.3313 Polzela-tel.: 03 700 11 90 Brezplačen javni prevoz v odmaknjenih vaseh občine Laško, kjer so v poletnih mesecih ostali brez javnega prevoza, bo obči-na poskrbela za začasen brezplačni prevoz. Izletnik je občino konec junija obvestil» da je letos zaradi nerentabilnosti v času Šolskih počitnic ukinil liniji proU Vrhu nad Laškim in Zgornji Rečici, kar je vzbudilo nezadovoljstvo občanov, ki so vezani na javni prevoz. Gre predvsem za starejše ljudi, ki so se pritoževali tudi v naše uredništvo ter izražali željo po javnem prevozu vsaj enkrat na teden, ko morajo k zdravniku, v trgovino, na banko in po podobnih opravkih. Iz Občine Laiko so nas obvestili, da bodo 2 jutrišnjim dnem, 16. julijem, vzpostavili javni prevoz s kombijem vsako sredo do konca počitnic, ko bodo znova vozili Izletnikovi avtobusi. Kombi bo z avtobusne postaje Laško odpeljal ob 7.45 najprej proti Zgornji Rečici ter nato ob S.30 iz Laškega v Sentrupert, Trobni Dol, GrahovSe in na Vrh nad Laškim ter nato nazaj v Laško. Kombi bo proti Zgornji Rečici ponovno odpeljal ob 13.30 in proti Sen-trupertu in Vrhu nad Laškim ob 14-30. Stroške brezplačnega prevoza bodo plačali iz občinskega proračuna, prevoz pa bo opravljal zasebnik. BJ Most željd naj osreči vsa. kt ga bodo praekatfjo žolja Občine Laika. Most želja za Laščane Vitkem so minuli teden odprii in predali namenu nov most Čez Savinjo, ki po-vezuje levi breg s kompleksom laSkega zdravilišča. Brv za pedce so simbolično poimenovali Most želja. Brv je del izgradnje javne infrastrukture, s katero želi Občina Laško prispevati k turističnemu razvoju ne le zdravilišča, ampak celega Laškega in okolice, je na sredinem odprtju Mostu želja poudaril župan Franc Zdolšek. Dejal je, da je93 metrov dolg most za Laško in LaŠČane velikega pomena, saj predstavlja zbližanje turističnega kompleksa s starim mestnim jedrom, pn čemer bo spre- hajalcem (domačinom in tu-ristom) omogočil lažji dostop do središča Laškega. V prihodnje naj bi na levem bregu Savinje ob vznožju Huma zraslo še apartma]sko naselje. Za dober milijon evrov vreden projekt je Občini Laško uspelo pridobiti evropska sredstva v višini 359 tisoč evrov iz naslova evropskega sklada za regionalni razvoj. Razliko je občina poravnala s sredstvi iz naslova prodaje občinskega premoženja v Zdravilišču Laško, zaradi Česar most že vse od načrtovanja sprem]ja grenak priokus. Glede porabe finančnih sredstev» pridobljenih pri proda- ji delnic, je skupina občanov leta 200S celo zahtevala referendum, saj se niso strinjali, da bi občina pretežni delež kupnine viožila v ureditev infrastrukture Zdravilišča Laško in s tem večino denarja »vrnila« v zdravilišče. Pri tem tako na Občini Laško kot v zdravilišču ves čas vztrajno zanikajo, da gre za vlaganje občinskega denarja v laško zdravilišče. Med tem se nekateri I-ašČani Še sprašujejo, ali res potrebujejo tri mostove na razdalji približno enega kilometra in ali ne bi bilo bolje ta denar namenili za druge, pomembnejše naložbe. BA Foio: Grup A Obiskovalci med ogledom Savinovehiše Savinu v spomin Zavod za kulturo» Sport in turizem Žalec je minuli petek pripravil Savinov dan v spomin na Friderika Širco, kasneje skladatelja EUsta Sa-vina, ki seje rodil leta 1859. Temu rojaku v Žalcu letos in prihodnje leto namenjajo še posebno pozornost, saj letos mineva 60 let od njegove smrli, drugo leto pa bo ISO let, odkar seje rodil. Kot uvod v spominsko praznovanje je delegacija občine in zavoda po- ložila cvetje na grob na žalskem pokopališču, praznično odeta Savinova hiša pa je bila za obiskovalce odprta ves dan. Po njej je obiskovalce vodil Uroš Govek, su'okovni delavec zavoda, zvečer pa je bü v atriju Savinove hiše dobro obiskan spominski večer. Številni obiskovalci so khko prisluhnili na filmu posnetim spominom Zalčanov na »gospoda generala« in njegovo soprogo Olgo, ki so jo imenovali ^r »gospa generalica«. FIlm jeposnei Robert Gaber, o skladatelju pa so pripovedovali Jelica Zuži Terezija Rizmal - Lukman, Viktorija Rehar in Vera Žužej. Pisne spomine sta brali Irena Štu-sej in Jolanda Železnik. Med spomini se je prepletala Savinova glasba v izvedbi sopra-nistkfi Nataše Krajnc, pianistov Vesne Verbnjak, Irene Kralj in Tbmaža PetraČa ter violinista Francija Rlzmala. TT Gnoja so se rešili Na Prevorju v šentjurski občini, kjer so bili brez pitJie vode iz javnega vodovoda teden dni, so si v petek oddahnili. Iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, kjer je Šentjursko Javno komunalno podjetje naročilo analize, so namreč sporočili, da je voda iz vodovoda Prevorje znova pitna. Dobrih 600 krajanov je lahko vodo po onesnaženju uporabljalo le za sanitarne potrebe, medtem ko so jo za prehrano morali prekuhali. Pomagali so jim tudi gasilci, ki so poskrbeli za cisterno s pitno vodo. Iz Šentjurske komunale, ki je upravljavec vodovoda Prevorje, so policiji prijavili občana, ki ga sumijo, da je polival z gnojevko na območju pravno zaščitenega vodnega vira. BJ Nov bioic za Poizeiane Na Polzeli pospešeno gradijo nov stanovanjski objekt. Gradnja se izvaja kot dozidava k obstoječemu bloku Polzela 207/b in je v skladu z veljavnim ureditvenim načrtom Center Polzela. Skupna površina objekta znaša 2.211 kvadratnih metrov, vrednost večstanovanjske stavbe z zunanjo ureditvijo in parkirišči znaša malo več kot dva milijona evrov. V objekta bo 1.566 kvadratnih metrov neto stanovanjskih površin oziroma 23 stanovanjskih enot, ki bodo vseljive do konca leta. V sklop zu- nanje ureditve sodita preureditev cestnega priključka in izgradnja 74 parkirnih mest. Investitorstvo je občina na podlagi javnega razpisa zaupala najugodnejšemu ponudniku» Vegradu iz Velenja, v račun za kupnino pa bo vzela pet stanovanj. Tako bo občina zagotovila, da bodo socialno najšibkejše družine lahko rešile stanovanjski problem. Ta stanovanja se bodo dodelila prosilcem stanovanj po veljavni prednostni listi. Ostala stanovanja investitor gradi za trg. TT Zadnja beseda Šmarčanov Obsežni sanacijski program medobčinskega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina, ki deluje na območju šestih obso-teljskih občin» so v tem mesecu potrdili Še v Rogatcu in Kozjem. Kot smo poročali, je vrednost osnovnega kapitala OKP postala nižja od izgube, zato bodo njegovo vrednost več kot podvojili- To bodo storili s povišanjem finančnih vložkov občin ustanoviteljic. Med štirimi sanacijskimi ukrepi je Še to, da bodo občine komunali odpisale obveznosti v višini nad sto tisoč evrov ter tudi pokrile izpad njenih prihodkov zaradi lani nepotrjenih cen storitev V OKP trdijo, da so glavni vir izgube ravno prenizke cene. Sanacijski program, s katerim se bo OKP rešil visoke izgube, so tako sprejeli že v petih občinah ustanoviteljicah, zadnjo besedo pa bo imel občinski svet v Šmarju pri jelšah. BJ Evropa pomagala do vode V občini Laško je na javni vodovod priključenih manj kot 6D-odstotkov gospodinjstev, zato je primarna naloga občine v naslednjih sedmih letih povečati pokritost z javno vodooskrbo za vsa} 25 odstotkov. Pomemben korak k temu so naredili pred kratkim, ko je laški župan Franc ZdolSek s podjetjem Veko iz Velenja podpisal pogodbo za i2^adnjo vodovodnega sistema na območju Vrh-Tevče, Reka in Itojno. Aktivnosti za izgradnjo vodovoda na omenjenem območju so se začele že v letu 2004 in vodovod bi bil že zgrajen, če bi nekateri krajani pokazali veČ posluha za Župan Franc Zdolšek in Milan Tapej (desno) iz podjetja Veko sta podpisala pogodbo za Izgradnio vodovoda VrbTevče, Reka, Trojno, na katerega 192 družin čaka že štiri leta. sodelovanje z občino. Tako pa so se občinske službe sko- nmm OBRTNO GRADBENO PODJETJE, d.d. i vami U 50 let Iščemo nove sodelavce (m/ž): 1* Zidar 2. Tesar 3. Mizar 4* Ključavničar z znanjem valjenja 5» Strojnik težke gradbene mehanizacije Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. Pisne prijave z vašimi izkušnjami ir> življenjepisom pričakujemo na naslovu Remont d.d.; Oblakova 30, Celje, v 8 dneh po objavi. raj dve leti trudile in pridobivale ustrezna soglasja in služnosti, ki so pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Po precejšnjih mukah jim }e končno uspelo in lako bo velenjski Veko v roku nekaj tednov lahko začel polagati vodovodne cevi. Na 15 kilometrov dolg vodovod, ki bo zgrajen čez eno leto, se bo na novo priključilo 192 gospodinjstev v naseljih Leskov-ca. Kladje, Tevče, Reka, Troj-no> Brdo ter v delu Lahom-nega, Olešč in Ojstrega. Naložba je ocenjena na dober milijon evrov, pri čemer bo 84 odstotkov financiral Evropski sklad za regionalni razvoj, ostalo pa bo zagotovil občinski proračun. S pomočjo Evrope naj bi Občina Laško do leta 2014 v izgradnjo javnega vodovodnega omrežja vložila skupno okoli 8 milijonov evrov. BOJANA AVGUSTINČIC Od srede do nedelje se je število »»prebivalcev« Uikega povečalo za 40^(rat Petdneimo rajanje v ritmu piva Na »ohcetiic po stari šegi so v nedeljo poročili juNlejni, 40. par. Vzela sta se Cvetica Hrastnik In AfojzZalokar. Ko te nepričakovano premaga utrujenost Ne le, da je Laščanom vseb pet dni služilo vreme (dež jih je malce poškropil le v nedeljo popoldne, a je na zaključni paradi spet veselo sijalo sonce), 44. prireditev Pivo in cvetje je v vseh pogledih uspela. Organizatorjem je uspelo s pravimi vsebinami v mestece s 3.600 prebivalci privabiti 143.000 obiskovalcev, kar je več, kot so pričakovali. Največ ljudi» približno 60 tisoč, se je v Laškem zbralo v soboto, ko je bil tudi vrhunec prireditve. Ob 22. uri so se vse oči zazrle v Savinjo» kjer so osvetljeni vodni curki pričarali nepozabno vodno simfonijo ob glasbeni spremljavi. Nato je nad Laškim zažarelo Se nebo. Do večjih izgredov in nesreč ni prihajalo, saj je bilo za varnost poskrbljeno kol še nikoli doslej. Nekaj najbolj razgretih si je skočilo v lase, a so se strasti kmalu umirile, saj so že čez nekaj minut spet veselo nazdravljali in se prijateljsko objemali. Mlado in staro je rajalo tudi ob nastopih domačih in tujih estradni-kov, kot so Neisha, Gibonni, Vlado Kreslin» Eroika, Severi-na. Magnifico, Helena Blagne in Sank Rock. Da za obiskovalce Piva in cvetja osrednje prizorišče in atrakcija niso bili le točilni pulti, ampak so prišli na prireditev tudi iz drugačnih razlogov, dokazuje dobra obiskanost etno prireditev. Med obiskovalci je bilo tudi precej tujcev, zlasti Italijanov. Za vse je bilo dovolj parkirišč in tudi vlaki so vozili redno in dovolj pogosto. Z njimi se je v Laško pripeljalo več kot 30 tisoč obiskovalcev. Predvsem mladi iz bolj oddaljenih slovenskih krajev so se odločili za prenočitev v brezplačnem kampu, ki je bil letos kljub temu, da je bil dvakrat večji kot lani, povsem zaseden (našteli so približno 700 šotorov). Žejna množica je spila 300 tisoč pollitr-skih vrčkov piva, kar je, Če odštejemo abstinente in otroke, najmanj liter hmeljevega napitka na obiskovalca. V takšnih okoliščinah je tudi cvetje dobilo večje razsežnosti. Po petih dneh rajanja in vpspljačpnj<^ se je življenje v Laškem včeraj vrnilo v ustaljene tirnice. Česar so se najbolj razveselili domačini, ki lahko po štirih burnih in hrupnih nočeh spet v miru zatisnejo oči. Ulice, ceste in zelenice so bile vsako jutro sproti očiščene, kot da se na njih ne bi nič posebnega dogajalo (obiskovalci so skupaj »pridelali« 95 kubikov smeti). Na parkiriščih so namesto stojnic in odrov spet parkirani avtomobili, organizator, Turistično društvo Laško, pa šteje dobiček tradicionalne turistične prireditve, za katero so morali letos odšteti približno 400 tisoč evrov. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: SHERPA, MM, GK Pivo in cve^e ni namenjeno le nat^ ranju pivske kondicije, ampak tudi športnim aktivnostim. Slavko Kotnik saje na eksibicijskr tekmi v košarki pomeril z drugimi Tvezdniki. Št*S5-15.^diJ2008 NOVI TEDNIK REPORTAŽA Eni ze vedo. kaj je bila letošnja slavna atrakcija Nedeljska parada po ulicah laškega je vedno nekaj posebnega, tudi zaradi sprevoda oldtimeijev. Vsobotozvečersobilev^eočizazrtevnebo... ~ in Savinjo, kjersejeprebujala vodna vila. Žeja je huda reč. Na srečo je bilo tudi letos prva za vse dovolj. Še zlasti veliko povpraševanje ja bilo po tajkunu. Na parkirišču pri banki so vsako popoldne obujali stare običaje na prireditvi Lepo je res na deželi. Na zdravje spet prihodnje leto na 45. Pivu in cvetju! Št. 55 • 1$. julij 2008 -=- Mala dežela -velik korak Fantovski par med Londonom in Paridoiom Za Slovence »tam, kjer se nič več ne reče«, za Tobya in Dimitrija v središču sveta Paridol je precej odmaknjena va-sica nekje med Prevorjem in sliv-ni$ko Gorico. Na včasih mogočnih kmetijah se tu in tam zdi, da je življenje malo obstalo. Gkve zmajujejo, češ kam bo šel ta slovenski svet, potem pa završi - eno od napol propadlih kmetij so kupili Angleži. Vsaj tako pravi ljudski jezik. *>?a kaj še! Rusi so,»Ja, klin s klinom. To pravimo tudi mi v Rusiji. Vodka namesto jutranje kave, pa gre dan naprej.« Toby se samo nasmehne in si misli svoje. Saj ne, da bi me brigalo, ker pa poznam našo slovensko naturo in še posebej na vasi izrazito željo, da je vse popredalčkano in o vsem vse dorečeno, si prav predstavljam, da ju jo gotovo kdo kdaj vprašal, kako sfa si v sorodu in kdaj bosta prišli tudi gospe. »Mogoče tudi, ampak ker - včasih je jezikovna pregrada tudi dobra - se ne razumemo vedno v detajle in ker za naju to ni omembe vre^o vprašanje, tudi za druge ni. Težav z gostoljubjem ali predsodki pa res rukoli nisva imela.« V tistem nas že pokliče soseda Marija, ki je ravno zamesila kruh. Pripravila je malico, kozarček vina in skuhala kavo. »Jooj, saj nama je kot druga mama. Vedno skrbi za naju, nama pošlje doma pečen knah, zelenjavo, jajca ... Pa tudi ob kavi je z njo vedno prijetno posedeti.« Fanta pa znata po dn^ strani tudi poprijeti za delo in njenemu sinu Vinku pač ni treba dvakrat reči, ko na travniku potrebuje dodaten par rok. »V Paridolu je življenje res idilično. Vsega tega v velikem mestu niti slučajno ne doži-viš. Ko bi le o zidarjih ne bilo čisto vse res, kar se govori SAŠKA T OCVIiy< Foto: GnjpA nGledfl na to, koliko njenega kruha pojeva, ne bo »sto nič škodilo, čo ji ga pomagava dati v pec.« sta fanta poprijela za knišni lopar, ko smo njuno prijazno sosedo Marijo zalotili pri peki donučega knjha na zeljnih »vehah«. leto in še to samo dva - vode iz starega lokalnega omrežja torej ne bova porabila nič več kot prejšnji lastnik - manj je zaleglo,« se malo grenko spominjata sogovorrüka. Zidarske štorije, ki so sledile, pa zdaj na srečo že znata sprejeti s primemo mero humorja. »Ko v Angliji naročiš neko storitev, pričakuješ da bo narejena včeraj. In tudi izvajalcu je v interesu, da je tako. TXj - pa ne samo tu, cela vzhodna Evropa in na primer tudi Francija tako deluje -pa se dogovori vlečejo mesece. 2e ponudbe so tako različne, da te kap zadane. Pri najdražjih imava občutek, da morava toliko plačati, ker sva pač tujca, tistih sprejemlji^h pa nikoli več ne vidiva. Če te ni tu, se itak sploh ne lotijo nobenega dela, če pa že, se izvedba sklada z načrti samo če slučaj tako nanese. Sicer pa je tu super. V malo več kot uri si lahko v štirih evropskih državah, Celje je pred nosom, v Ljubljano in Maribor Člo- Hiša jima je pisana na kožo, vse drugo pa je idila posebne sorte, pravita novopečena gradbenika. »Tlstofa reč bova pustila, da dokončno pade skupaj, staro zidanico bova obnovila, če bo mogoče, temelji drvarnice bi bili pa kot nalašč za bazen.« se nad svojo domačijo navdušujeta fanta. NOVI TEDNIK REPORTAŽA 11 Kdo je skrivnostna bodoča pornozvezda? Pornoavdicija v Celju: iščejo moške, ki jih bo stestirala prava »sex bomba« - Kje ste Celjani »z jajci«? Še vedno se lahko prijavite! v produkcijski hiši Balkan Exotic Ce dni nuzUČno iščejo igralce za snemanje nov^a slovenskega pornografskega filma. Ravno ta slovenski »poniič« naj bi med zvezde izstrelil pravo slovensko pomozvezdnico. Pravzaprav je ta že izbrana» če smo natančni, na avdiciji se bodo za »stranske« Woge potegovali mošlu. Kol boste radsrali iz imervjuja, je producent, distributer in lastnikbla-govne zjiamke Balkan Exotic Peter Planindek o dekletu, ki bo mofke na avdiciji dodobra »slesüralo«, zelo skrivnosten. Tüdi neuradno nam ni uspelo izvedeti, kdo je skrivnostna bodoča pornozvezdnica. Na nek način niti ne bi izdali njenega imena. Morda samo zato» da bi vse, ki se bodo poskusili na avdiciji, še dodamo »podžgali« ali bolje rečeno stimulirali ... Uresničila se vam je želja in svojevrstna ideja, da ustvarite prvo slovensko, domačo pomozvezdo. Tako je. Že kar nekaj filmov sem posnel v Srbiji ali kje drugje v tujini. 2 ekipo, s katero delam, sem se tokrat dogovoril, da bomo poiskali pristno Slovenko. Lahko bi posnel film s prvo ligo svetovnih por-nozvezdnic, toda meni se zdi zanimivo snemali z domačo igralko. Gre za nekakšno provokad jo. Da vidim» če je kdo pripravljet^ to početi. Saj je že nekaj Slovenk in Slovencev »zaslovelo«< v pomolil-mib... Kar nekaj Slovenk dela v pomoin-dustriji- Pr^vsem v tujini. Tam snemaj o pod izmišljenimi, umetniškimi imeni in se doma ne izpostavljajo kot pomoigralke. Odpravijo se na primer za teden dni v München, tam posnamejo film» dobijo denar, pridejo domov in tu živijo neko drugo življenje. Mislim, da imamo kot pomozvedo zdaj samo Kassandro, a se tudi ona noče pretirano identificirati s tem, kar je počela. Slovenija je majhna in biti pomozveda je pri nas na nek način tudi breme. Človek je izpostavljen. Dekle za pomofilm torej imate. Kakšni so kriteriji za moške, ki se želijo prijaviti? Nismo obremenjeni s kriteriji. Pomembno je le, da z izvidi dokažejo, da so zdravi. To se v tem poslu teva. Morajo biti tudi seksualno v dobri kondidji in polnoletni. Od tu dalje razpon let ni pomemben. S kakšnimi izvidi? Zdravniškimi. Morajo biti HIV in hepatitis negativni. To je pogoj in standard v tem poslu. Na izvide se čaka teden dni, zato smo avdicijo nekoliko zamaknili. Prijavljeni do avdicije ne vidijo dekletovega obraza» le telo? Malo skrivamo igralko, čeprav smo določene stvari pripravljeni povedati ali pokazati. Kako naj razložim ... Pokazali smo njene telesne atribute. Kdo in od kod Je, še ne. Stara je 27 let, kar ni skrivnost, ostalo bodo videli na avdidji. Je z našega območja? Ni s Štajerske. ima že kakšne izkušnje s pornografijo? S pornografijo nima izkušenj. Ima jih z delom šovbiznisa. ki je pornografiji nekoliko podoben in ga por-nozveze tudi izvajajo. Kaj pa moški? Od kod so, je veli' ko prijavljenih? Prijavljenih je kar nekaj, približno pet se mi jih zdi kar resnih. Bomo videli seksati kakšnega Celjana? Mislim, da se do zdaj noben Celjan še ni prijavil. Za to je Še čas. In kje boste snemali? Snemali bomo na različnih lokacijah. Dekle je pripravljeno na leto posneti tudi več filmov, zato bomo snemali, kolikor bomo zmogli. V Celju, tudi vSrbiji. na Hrvaškem, v Nem-äji in če bo možnost tudi dn^od. Skratka na območjih^ ki se nam zdijo tržno zanimiva. Najprej naš čaka veliko dela doma. Kaj vse so ljudje pripravljeni storiti, da postanejo pomozvezde? üb, snemalo bi se veliko ijudi> a le malo se jih je pripravljenih medijsko izpostaviti. Pogosto sprašujejo, ali je možno, da bi imeli maske ali lasulje, ampak to ni zanimivo. Pornografija je neke vrste razkazovanje, pri čemer gledanje za- SknvnostrMca čaka. {hrto: Balkan Euitk) maskiranih ljudi, kako seksajo, ni zanimivo. Če bi snemal tako, potem raje najamem že uveljavljene mje igralce in naredim film. Kar nekaj ljudi se po začetnem zanimanju vseeno ne odloči za snemanje. Ni enostavno biti pomoigralec. TaJ^en seks ProducernPffterPlannMiuPomjtfimjlaMiolSlisočsv^ ni enak seksu doma. Eno je želja, drugo je zmožnost. Zaradi tega se pokaže tudi usip. Torej je naporno? Seveda. Pornografija je hiperpro-dukdja, kar pomeni, da delaš veliko. Mimogrede, moški so slabše plačani kot ženske, čeprav je po eni strani njihovo delo bolj zahtevno... Kvalitetni moški i^ald se od manj kvalitetnih ločjo po tem, da so vedno sposobni opraviti svoj del naloge. Znano je, da se Slovenci radi snemajo doma. Danes je že vsak mobilni telefon Videokamera, zato se snema že ogromno ljudi. Mislim, da to počnejo predvsem mladi. A to ni pornografija. Kdo mi včasih reče, da ima skrito kamero ali da je posnel neko »bejbo«. Toda to je zame posnetek brez vrednosti in objava takšnega posnetka je »kriminal«. Mogoče je zanimivo za nekatere, a nima zveze s pornografijo, ki je resen posel. Ne bi izpadel verodostojen, če bi objavljal takšne posnetke. Vse zdaj zanima, kaj pomeni biti pomovezda v finančnem smislu ... Pornografija je v Sloveniji še vedno tabu tema, čeprav je zanimanje zanjo glede na dogajanje na mtemetu izjemno veliko. videti je tudi, da je producent, disuibuter in lastnik blagovne znamke Balkan Exotic, Celjan Peter PlarunŠek, v tujini v svojem poslu veliko bolj priznan kot doma. Poleg tega, da je za njim Že ogromno pro-jetkov na področju filmske pornografije, je nepogrešljiv na raznih erotičnih sejmih predvsem v tujini. TU imajo ljudje zgr^ene predstave. S pornografijo samo v Sloveniji ne moreš obogateu, ker je premajhen trg. Druga stvar je, da si nekateri predstavljajo, da Irado posneli na leto en »pomič« in dobil za to od 20 do 30 tisoč evrov. To je neurrmost. Kot že rečeno pornografija temelji nahiperprodukciji. Ljudje, ki vtem poslu dobro služijo, tudi ogromno delajo. Nikakor se ne da posneti enega filma na leto in potem od tega žreeti. Ko sem iskal domačo por-nozvezdo, sem obljubil, da ji zagotovim 15 tisoč evrov za štiri fiime. Če posedamo, da je Štiri pomo filme mogoče posneti v enem mesecu, potem je to zelo dober zaslužek. Res pa je, da se zaslužek lahko poveča, če se več snema. Bolj garaš, več dobiš. Pornografija se ne razlikuje od drugega poslk Če si resen, imaš delovne navade, se držiS terminov, boš uspel in imel kvalitetno življenje. Ljudje te najemajo, če vedo, da si zanesljiv. Kako dolgo snemate na primer en pomofilm? Z osnovnim proračunom laliko vse posnamemo v dveh, treh dneh. Potem sledi še tehnična obdelava posnetega materiala, V ekipi so poleg igralcev še snemalec, fotograf, lučkar, zaželen je vizaSsl, skratka približno pet ljudi - če govoriva o nizkoproračunskem filmu. Če me sprašujete za večji projekt, je ekipa enaka kot pri klasičnem filmu. In kdaj ho končan prvi izdelek 8 274etnico? Prn fiim bo končan predvidoma septembra. SIMONA ŠOUNIČ Foto: GrupA Vsi zainteresirani za pomoav-didjo lahko še vedno pokličejo na 040 296-696 ali pišejo na e-mail peterbalkanexotic.com. Štrbunknite v noi:#;poIet|e z Novim tednikom in Radiem Celje! Prva postava MIK CM Celja broz vratarja: 2 lave sadijo Travnar, Straus, BakaiiČ, Gobec, KaeiČnik, Biščan, Korun, Bulajie, Urbane, Kalhar in novi fizioterapevt Dani Ošep. Lepi popotnici za sicupno uverturo v jesenskem delu prve slo-venske nogometne lige bo odigranih 20 krogov, prvi v soboto» ko se bosta v Areni Petrol ob 20.45 spopadli moštvi s Celjskega, MIK CM Ce-Ije in Rudar Velenje. Obe moštvi sta v soboto odigrali zadnji pripravljalni tekmi, ju prepričljivo dobili in z lepima popotnicama čakata lokalni derbi. Prevroče za kaj več MIK CM Celje je pod žgočim soncem s 3:0 premagal drugoligaša Muro. Dvakrat je zadel Spasoje Bulajič (obakrat z nogo) in enkrat Darijo Biščan> ko je bil po podaji Uroša Komna sicer v nedovoljenem položaju. Športni direktor Simon Sešlar meni: j^Uspešno smo končali glavni del priprav. Dvakrat smo za teden dni zapustili Celje. Treningi so potekali po načrtu. Ekipa se Še fonnira, okrepitev ali dve bi bili dobrodošli-Če se bo ponudila možnost na-kupa vrhunskega igralca, ga bomo skušali privabiti v svoje vrste. Imamo zelo solidno ekipo, ki dobro dela. Verjamem, daje pred njo svetla prihodnost. Želimo se dogovoriti s češkim napadalcem Dušanom NuliČkom, Lahko bi nam pomagal že zdaj, obenem bi bil tudi naložba za prihod- Češki napadalec Dušan Nuliček nosi. Oziramo se še tudi za za-nimivim igralcem zadnje zvezne vrste.« Trener Slaviša Stojanovič je po tekmi z Muro dejal: »Vedno sem zadovoljen, če moštvo zmaga. Obenem se zave- % - • I \ Osrednja figura Rudarja bo oortno še naprej Finec Marko Tuomas Kolsi. dam, da smo šele na začetku in da imamo pred seboj še veliko dela. Rudar je iz druge lige vajen zmagovati, dobro je voden. A čim več se bomo ozirali nase, bolje bo za nas!« V začetni postavi so bili vratar Aleksander Šeliga, branilci Jure Travner, Spasoje Bulajič, Dejan Kelhar in Aleš Kačič-nik, trije vezisti Sebastjan Gobec, Dejan UrbanČ in Uroš Ko-run ter napadalci Rok Štraus, Darijo Biščan in Saša Baka-rič. Poškodovana sta Schwan-tes in Puš, tudi Režonja. Mario Močič je vstopil v 63. minuti in spravil maloštevilne gledalce v dobro voljo. Kakovostna veterana Nekoliko presenetljivo seje drugič v Celje vrnil Aleš Ka-čičnik, a kaj hitro dokazal, za kako izkušenega igralca gre: »Za nami so zelo naporne in kvalitetne priprave. Izboljšali moramo Še odnos na igrišču. Gledalci bodo dobili občutek, da skupaj dihamo kot eden.« Poldrugo leio igranja za celjski klub ima za seboj Spasoje Bulajič, vendar pred 12 leti na Skalni kleli: «Moštvo me je odlično sprejelo. Veseli me, da mi je tokrat uspelo dvakrat spraviti žogo v mrežo. Prepričan sem, da se bo odprlo tudi drugim. Dober štan v prvenstvu bi nam veliko pomenil. Uvodna tekma bo zelo zahtevna. O naših končnih zmogljivostih vprvenstvu je zdaj še prezgodaj in nehvaležno govoriti.« 23. juiija naj bi v Areni Petrol gostovala Cr-vena zvezda. »V Celje po smagou v večernem terminu je Rudar na štadionu Ob jezeru pričakal prvoligaša iz Ajdovščine, Primorje, in ga ugnal s 3:1. Za domače so gole dosegli Edin iunuzovid, AJem Mu-jakoviČ in Alen MujanoviČ. Velenjčani ciljajo zgolj na obstanek, a poznavajoč trenerja Marijana Pušnika so izidi tekem njegovega moštva lahko zelo presenetljivi. Zlahka so denimo »knapi« ugnali Ajdovce, s tekočo izmenjavo žoge. Pred vrati je stal Sa-fet Jahič, a tudi njegova zamenjava, novinec Soban Sa-vič, je odličen. Branilci so Aleš Jeseoičnik, Fabijan Ci-pot. Almir Sulejmanovič in Rusmin Dedič, zadnja vezi-sta Marko Kolsi in Nikola To-limir, pred njimi trio Damjan Trifkovič, Edin Junuzo-vič in Aiem Mujakovič, povsem v konici napada pa v pretekli sezoni najboljši strelec 2. lige Alen Mujanovič. S sedanjo formo bo Miha Golob Izven začetne postave. Pušnik si je ogledal 1. polčas celjske tekme, videl bistveno, potem pa odhitel v Velenje: »Rezul-tatsko ni bilo slabo, igrali smo proti dolgoletnemu pr-voligašu. Do odmora je žoga kar dobro tekla, izkoriščali smo svoje priložnosti, v nadaljevanju pa je naša igra močno padla» tudi zaradi številnih menjav. Preveč smo mučili žogo. Iščemo Še kakšnega napadalca. Manjkala sta Grbič in Zaje. V soboto bodo igrali tisti, ki se bodo najbolj izkazali na treningih, predvsem na četrtkovem. Sestava iz prejšnje sezone z nekaj dodatki bo udarna tudi v prvoligaškem tekmovanju.« Mnogim ni bil po volji žreb uvodnih krogov. »Z vsakim tekmecem se bomo srečali po štirikrat, zato se s tem ne obre-menjujem. Naš cilj je obstanek. V Celju bomo igrali odprto, Želim si, da bi fantje zaigrali tako kot proti Primor-ju v prvem polčasu ali še bolje.« Izkušeni napadalec Alen Mujanovič bo tudi v 1. ligi prelil z vseh položajev, potem ko je 2. ligo končal na vrhu liste strelcev: »Za nami je lepa generalka. PrvoligaŠ-ki ekipi smo prej kot v pol ure nasuli tri gole. Ekipa je primerno uigrana, iz tedna v leden bo boljša. Upam, da bo veliko gledalcev v Areni Petrol. Tja potujemo po zmago. 1\jdi z Mariborom v 2. krogu upam na najboljše. Doma je pačtreba zmagovati ne glede na ime nasprotnika!« Iz Velenja se v soboto zvečer obeta prava invazija na celjski nogometni štadion. Ob tem je razveseljivo, da lokalni derbi ne nosi s seboj posebnega strahu glede neredov navijačev obeh moštev, DEAN ŠUSTER Folo: MARKO MAZEJ v Li regi Pri članih spet dr Luka 2 Mirjam Vesenjak je na DP konkurenci: »Vsi mladinci si ni in napeti. Odločilen je bi zadnja, na srečo prevzela vo kinje. Od evropskega prvens ko, saj bo konkurenca zelo kušnja» a da bi rekJa, da cilja bilo precej nerealno, zato bo se Čim bolje odrezati.« (MK) št. 55-15. Iulij2Ma pici kot na jski tekmi iavni prvak Gotoveljčan Založnik pred Mozirjanom Rifljem aloznik zadnjič nastopila v mladinski ;no bili vse Stiri dni zelo živč-j zadnji dan, ko sem dtarula dstvo in osvojila naslov prva-tva ne pri^kujem ravno veli-močna. To bo zame dobra iz-m na drugo ali tretje mesto, bi m poskusila le dobro jahati in esenjak Morda bi naključni ob i-skovalec državnega pr-venstva v preskakovanju ovir v Lipici pomislil, da gre za tekmovanje celjske regije z nekaj gosti. Predstavniki s Celjskega so se namreč Imenitno odrezali, tako posamično kot tudi ekipno. V članski konkurenci je Luka Založnik iz Gotovelj pri Žalcu že tretjič zapored ugnal vse tekmece. Tokrat je bilo zelo tesno, saj Je bil pred zadnjim nastopom brez kazenskih ločk in imel lepo. toda ne nedosegljivo prednost. Skoli cilj skupaj s kobilo Kobila Pastell je sprva podrla eno oviro, naco pa zaradi slabega seskoka prisilila Založnika» da je sestopil, toda na njegovo sre-čb po prehodu ciljne črte. Na drugem mestu je ostal Mozirjan Primož Rifelj, član žalskega kluba Gany-med, ki je zadnjo preizkušnjo opravil brez napake/ Bronasto medaljo je osvojil Urh Bauman iz KK Ve> lenje. Založnik je bü z dekletom Hano Travner in Andrejem Pavlovičem tudi ekipni državni prvak s KK Posestvo Plana - L&H team. Pod prva k i so postali Žalčani z Rifljem ter Andrejem Kučerjem in Boru-tom Knapičem pred KK Velenje (Maijaž Cik, Robi Ska za, Urh Bauman). Vesenjakova 96 na EP Tudi v mlajših kategorijah so prevladovali tekmovalci s Celjskega. Med znla-dinci je slavila Mirjam Ve-senjak iz Laškega pred Boštjanom Bizjakom iz Žalca. V konkurenci mlajših mladincev je bil prepričljivo, s tremi nastopi brez kazenskih točk, najboljši Velenjčan Tadej Ska-za. V zahtevnem parkurju je drugo mesto osvojila 13-letna Tina Fink iz KK Celje pred klubsko kolegico Manco UrŠič. Slednji sta bili s Klaro Tuš najboljši v ekipnem tekmovanju pred KK Velenje. Pri mladincih je bil ekipno najboljši Canymed Žalec z Boštjanom Bizjakom in Nasi j o Udovč. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA SIBIL SLEIKO Luka Založnik je včeraj obiskal bonišnico, prej pa je dejal: »Nastopil sem s povišano temperaturo. Kot vedno je bilo težko» tokrat še bolj zaradi bolezni» a sem seveda zelo zadovoljen z osvojitvijo novega naslova, čeprav nisem jahal tako, kot sem si zadal.« Celjankesose veselile ekipnega naslova med mfajiimi mladinkami. Primož Rife Ij Brez sponzorja ne bo prijave Košarkarsko društvo Janina ima težave z denarjem Novica, da se KD Janina ni prijavilo za novo sezono v slovenski ženski košarkar-ski ligi, je dodobra presenetila vse ljubitelje Športa, Se posebej v Rogaški Slatini, in to negativno. Ekipa City centra, kot se je v minuli sezoni imenovala Članska ekipa, naj bi bila po napovedih bistveno močnejša kot v pretekli sezoni, zdaj pa je ni bib niti v žrebu. Pojasnilo nam je dal predsednik KD Janina Milan Bastašlč: »Dan pred žre bom v Mariboru so nam iz City-centra iz Celja sporočili, da ne bodo podaljšali sponzorske pogodbe. Čeprav je bilo dogovorjeno drugače- To nas je povsem presenetilo, saj smo ostali brez dobršnega dela finančnih sredstev, potrebnih za delovanje in igranje, zato se enostavno nismo mogli prijaviti za ligo. Dokler nimamo zaprte finančne konstnjkcije, nima smisla dajati prijave. Takšno je bilo mnenje vseh v upravnemu odboru kluba, lega pa smo posredovali tudi na Košarkarsko zvezo Slovenije, kjer smo naleteli na polno razumevanje. Dan nam je namreč čas (mesec dni, op. p.j, da skušamo poiskati drugega sponzorja in se naknadno prijavili za žensko SKL, kjer nas bodo sprejeli in zno- Milan Bastaslč va opravili žreb, Ta zagotovila imamo. Zdaj nas, Člane upravnega odbora čaka zahtevno delo, Poiskati moramo novega sponzorja ali prepričati starega. Citycentru se Še nismo odrekli in se bomo Se skušali pogovoriti. Imamo kar nekaj Želez v ognju in smo po mojem zelo biizu rešitve, ki bi nam zagotavljala nemoteno de-lovanje ter s tem igranje v SKL. Ekipo Že imamo sestavljeno, kmalu optimistično pričakujem rešitev tudi tega perečega finančnega dela. Skoraj bi si upal napovedati, da bodo ljubitelji košarke v Rogaški Slatini tudi naslednjo sezono gledali tekme in nastope domače ekipe v 1. slovensld ligi.« JANEZ TERBOVC PbIKRATKO Adamič odšel, prihaja Jontos Rogatec: Drago Adamič ni več trener Kluba malega nogometa Dobovec. Vodstvo kluba namreč ni sprejelo pogojev, ki jih je postavil. Zahteval je zgolj več terminov za treninge. Izgovori, da za to ni pogojev, ne bodo več prišii v poštev naslednjo pomlad, ko bo v Rogatcu po napovedih zgrajena dvorana. Adamiča naj bi na klopi zamenjaj bivši strateg celjskega Živexa Mitja Jontez. Enoletna pogodba Lučiča LaŠl^: 25-letni srbski košar-)'saj nisem vedela, kaj naj. Mislila sem/da je samo elektrike zmanjkalo. Niti sanjalo se mi ni. da hiša gori.« Kmalu zatem se je njena sobica napolnila z dimom. Šlo je zares. »Tri koze imam. Poskušala sem jih spraviti na varno, a je ^ preveč gorelo, s stropa je že padalo, tako da sem se morala umakniti/< s solzami v očeh pove Cilka, ki se z dežnikom in škatlo v rokah na pol premočena poslavlja od doma. Vse. kar je osta- Približno 40 gasilcev $e je dve uri bgrilo z ognjem. lo suhega, nekaj najnujnejšega, je spravila v Skaüo od čevljev. Sama je našla zavetje pri hčerki. Na vprašanje» kaj bo 2 njenimi kozami, ni znala odgovoriti. Poveljnik šentviških gasilcev Matjaž Štniklec je bil v sku- pini približno 40 gasilcev, ki so se več kot dve uri borili z o^jenimi zublji. »Na srečo na seniku ni bilo veliko sena, tako da |e stanovalka lahko varno odšla, še preden bi se strop znišil nanjo. Dela je Se veliko. Sosedje bodo pripeljali Še nekaj traktorjevs prikolicami, da bomo lahko odstranili odpadke.« Strela je z ognjem v nekaj kraüdh trenutkih povsem uničilo desetletja dela. Stanovanjska hiša se je namreč nadaljevala v gospodarsko poslopje, podstrešni deli pa so bili namenjeni seniku, Cilka od smrti moža živi sama, v veliko veselje pa so ji koze in vn. Streho nad ^vo sicer ima, a kdaj se bo zanjo življenje vrnilo v stare tire, zaenkrat ne zna povedati nihče. SAŠKA T. OCVIRK HALO, 113 Z noieiii v trebuh Celjski policisti bodo zaradi povzročitve hude telesne poškodbe ovadili 39-letnega Celjana. V soboto okoli 18. ure sta se namreč na dvorišču stanovanjskega bloka v Ulici frankolovskih žriev v Ceiju sprla soseda. Ko je že kazalo, da sta se pomirila in da je prepira konec, je Sd-letnik odšel do stanovanja dve leti mlaj* šega soseda in ponovno začel prepir. Med glasnim sporom je 39-ieinik izvlekel nož in soseda zabodel v predel trebuha. Ucvrl jo je s kosilnico v petek je neznanec v Aškerčevi ulici v Ceiju vlomil v parkirano osebno vozilo in odnesel av-toradio, vreden približno 100 evrov. V avtomobil so vlomili tudi v Ulekovi ulici v Celju in pred Zdraviliščem Laško na Zdraviliški cesti v Laškem. V obeh primerih sta avtomobila ostala brez avto-radiev. Isti dan so nepri-dipravi vlomili Še v Wet-ni prostor na Kajuhovi cesti v Velenju in jo ucvrli s kosilnico. Kar nekaj časa si je vzel vlomilec na Cesti v Rečico v Laškem, ki je vlomil v osebno vozilo, demontiral in odnesel volanski obroč z zračno blazino, avtoradio z navigacijo. zadnjo polico in rezervno kolo ter sopotnike vo zračno blazino. Škode je za več kot tisoč evrov. Padla laradi vode v nedeljo pozno popoldne se je na regionalni cesti iz^'^n naselja Krtince zgodila hujša nesreča. 49-letna voznica motornega kolesa je vozila iz smeri Podplata proti Pečici. V desnem preglednem ovinku je zapeljala v kolesni-co polno vode, zaradi česar je izgubila oblast nad motorjem in padla po vozišču. Pri padcu se je huje telesno poškodovala. it.5S'-1S.julif200e 18 i^ROSKI &S6PiŠ - BRALCI POROČEVALCI NOVI TEDNIK Počitniško druženje šentjurskih šolarjev Z glino na Rifnik TIC v Šentjurju je med poletnimi počitnicami prizorišče pravega otroškega živ-žava. V poseboih delavnicah se pod okriljem mu2eja Zakladi Rifnilca in TlC-a zbirajo osnovnošolski otroci, id uživajo v ustvarjanju najrazličnejših izdelkovin umetnin. Čas brezskrbnosti in veselja je tako obo* gaten na več načinov. Didi z druženjem, zabavo in predvsem s spoznavanjem lokalne kulturne dediščine. Potepanje po muzeju in rifniškem pobočju, seveda z voljno glino med prsti, pa bo gotovo samo eden od utrinkov nepozabnih počitnic. Naslednji termin ustvarjalnih delavnic bo v Zgornjem trgu od 11. do 15. avgusta, Brezplačnih delavnic se lahko otroci udeležijo vsak dan med 10. in 14. uro. SiO Maja, 10 let: Ustvarjali smo po lastni domišljiji. To mi je biio najbolj všeč. Špeia> 12 let: Tehniica kačic je bila )^pri-ma«. Ana, 9 let: Med odmorom smo se igrali z iogo. Super je bilo. Boštjan, 9 let: Izdelal sem prav Lepo lončeno posodo, le stena je bila malo pretanka. Peke zato ni preživela» je prej padla skupaj. Lovro, 7 let: Na mojo posodico iz gline sem prav ponosen. Sven, 8 let; Naučil sem se veliko koristnega. Še posebej všeč mi je bila družabna igra maii osel. Za varno delo v gozdu Lastniki gozdov so se 20. junija pomerili v veščinah dela z motorno žago za Območni enoti Zavoda za gozdove Celje in Brežice. Prizorišče dogajanja je bilo v prijetnem ambientu Kartuzije Jur-klošter. Tekmovanja se je udeležilo devet lastnikov gozdov iz Brežic in deset z območja Celja. Tekmovah so v preizkusu znanja iz varnosti in zdravja pri delu, v kombiniranem rezu. preciznem rezu, zaseku in podža-govanju, kleščenju in podiranju na balon. Vsi tekmovalci so pokazali veliko znanja v vseh disciplinah, Še zlasti na področju varnosti pri delu, ki je za delo v gozdu najpomembnejša. Prvi trije iz vsake območne enote so se uvrstili na državno tek- movanje, ki bo avgusta v Gornji Radgoni. Iz OE Celje so bili najboljši Peter Mi-kek, Peter LoČnikar in Ernest Mikek, iz OE Brežice pa Franci Kiavžar, Franc Zakšek in Andrej Podlesnik. Namen tekmovanja Jast-nikov gozdov je predvsem v popularizaciji varnega dela v gozdu in zmanjševanju števila nesreč. JANEZ LESIČAR Dan odprtih vrat v CUDV Dobrna Prav vsakdo izmed nas občasno prav rad odpre vrata na stežaj za vse misli in spomine, hrepenenja, sanje in sledi, ki vodijo v življenje. Le-tako nam lažje je, ko težje gre. Ne da bi nam šlo slabo, smo tudi mi odprli vrata na stežaj za vse, ki so si želeli, dovolili in prišli pogledat naš novi center, v katerem bivamo od oktobra 2007. Naš dan odprtih vrat smo si konceptualno zamislili kot povabilo na ogled vseh aktivnosti, ki jih preko šolskega leta izvajamo v času uč-no-vzgojnih vsebin kakor tudi vseh interesnih dejavnosti, Z veliko vnemo smo se vsak na svoj način pripravljali na predstavitev nešte- tih delavnic, ki zaznamujejo naš vsakdan. Predstavili smo delavnico z glino, aran-žiranje šopkov, delavnico s čaji. kuharsko delavnica ter neločljivo povezano glasbo, ples in šport. Želeli smo si, da bi se dobro imeli; tako mi kakor tudi vsi, ki so prišli k nam. Ker pa velja, da začutiš, kadar otipaš, okusiš in sploh poizkusiš, smo v samo ustvarjalno delo vključili tako varovance in njihove varuhe, vzgojitelje in učitelje kakor tudi vse obiskovalce. Iz glinenih ploščic je med našim druženjem nastal velik mozaik, iz spomladanskega cvetja cvetlični aranžmaji, iz posušenih zelišč okusen čaj, iz sadja, smetane in čokolade pa velika slastna kupa. Med »potova- njem«po našem centru, kjer je bilo kljub temu mogoče opaziti reden potek dela, so si obiskovalci lahko ogledali Čudovito razstavo fotografij, katere avtoiji so naši otroci. Za avdio-vizuaine tipe doživljanj smo pripravili dvd-projekcijo pregleda vseh aktivnosti preteklega leta. Kdor je žejel, je lahko prelistal tudi naše glasilo Stopinjice. Najboljše po mnenju obiskovalcev pa je bilo sproščeno vzdušje, ki smo ga vsi skupaj ustvarili v telovadnici, kjer smo se zavrteli po plesišču, objemajoč žogo z natančnim metom v koš. Hvala vsem, ki so prispevali svoj košček mozaika tega dneva. POLONA KUZMAN za CUDV Dobrna Srečanje gasilske mladine Gasilslca zveza Vojnik - Dobrna je za svoje najmlajše člane pripravila posebno srečanje. Na njem se je zbralo skoraj 100 otrok in mladostnikov. Gostitelji 9. srečanja so bili tokrat Lember-čani. ki ietos praznujejo 60-letnico delovanja prostovoljnega gasilskega društva. ^Sre-čanje ni tekmovalne narave,« je pojasnil predsednik mladinske komisije pri Gasilski zvezi Vojnik - Dobrna Boštjan Selčan. »Je priložnost, da se srečajo mladi iz različnih društev, obenem pa jim vsako leto pripravimo nekaj orientacijskih in gasilskih nalog.« Tako so morali mladi med dru^m pogasiti manjši požar, gasili na smučeh, za zalOjuček pa so jim organizatorji pripravili Še piknik. Gasilska zveza ima v svojih vrstah preko 200 mladih, ki so, kar zadeva uspehov na tekmovanjih, v samem vrhu. Mladinci iz Nove Cerkve se tako že pripravljajo na kvalifikacije za olimpijado, katere se bodo, Če bo šlo vse po sreči, udeležili že tretjič. RP Najmlajši gasilci štejejo komaj sedem let NOVI TEDNIK NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Manj cigaret, več zdravja Bralka sprašuje, ali je kajenje» ki je sedaj omejeno že v veliko državah Evropske unije, prineslo kakšne pozitivne rezultate. Mednarodna agencija za raziskave rakastih obolenj je2. julija letos objavila, da je pristop razvitih držav k programu omejevanja kajenja v teh državah prinesel predvsem pozitivne rezultate in da ni pomembno zmanjšal dohodke različnih restavracij ali industrije, ki je povezana s tem. K podpisu deklaracije o omejevanju kajenja pri svetovni zdravstveni organizaciji WHO je pristopilo že ISO držav. Tako so lahko v reviji Lancet Oncology je objavili prve rezultate, ki so potrdili, da se pomembno zmanjšuje izpostavljenost sekundarnim vpiivom kajenja tako, da je pasivno kajenje zmanjšano celo do 90 odstotkov. To po drugi starni prinaša tudi dobrobiti, saj se zmanjšuje koronarna ogroženost in število srčnih kot tudi različne druge oblike bolezni pljuč ter število bolnikov z rakom na pljučih. Da se lahko predstavi neuspehe, je treba tudi na strokovni način popularizirati ne-kajenje, saj nelUteri izpostavljajo s kontrolo kajenja pred- vsem sociološki odnos družbe do svobode posameznika in s lem kontrole vlad nad državljani, Res lahko pogosto razumemo nekatere ukrepe kot vpletanje vlad v svobodo posameznika. Lahko se začne pri nadzoru odnosa do zdravja in nadaljuje do nadzora govora, srečevanja in na koncu mišljenja. Menim, da so le oblike vladavin že za nami, čeprav bi si nekateri želeli, da državljani razmišljajo le tako kot voditelji. Tako pravi tudi dr. Leon. ki je kriričen do vseh teh po zid v-nih pristopov, ki so koristni za zdravje. če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Ceije, ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Potrebne so še dodatne analize o vplivu kajenja na obnašanje kadilcev, o vplivu kajenja na druge državljane, pa ne le neposredno z vdihovanjem dima, temveč je treba spremljati tudi socialni vidik, o vlogi kajenja na poslovne rezultate in uspešnost poslovanja. Proučujejo tudi družine nekadilcev in domove. kjer se ne kadi. in zdravs- tPÄ. piastenica n/JiP ir) Q unicef# "ira^v I I «'«"p«^ Piše: prim- JANEZ TASIČ, dr. med-, spec, kardiolog Tveno stanje vseh» ki so se odločili. da ne bodo kadili. Doslej opravljene raziskave so pokazale, da se s prepovedjo kajenja na delovnem mestu zmanjša Število bolniških, prav tako tudi napotitev na specialistično obravnavo in v bolnišnice za približno petino. Že v prvem letu po uvedbi le zakonodaje se je zmanjšalo število bolnikov z akutnim koronarnim sindromom ter obolevnost za boleznimi srca m ožilja. Že ti podatki potrjujejo pravilnost odločitve, da se pristopi k omejevanju kajenja. Kaj pa tobačna industrija? Lastniki pritiskajo na oblast in stroko, da zmanjša vpliv zakonodaje, ki omejuje kajenje, saj poudarjajo, da so bolj škodljivi drugi viri onesnaževanja ozračja, kol je industrija z izpusti, ki povezujejo ozonsko lulcnjo in s tem nestabilnost vremena, poplave, sušo, lakoto, dvige cen nafte, hrane ... S tem, če drugega ne. povečujejo dvom v pravilnost odJočtlev vlad. Opažajo, da se zmanjšuje število bolnikov tudi med zaposlenimi v tobačni industriji. Manj je respiratomih bolezni, torej bolezni dihal, Čemur so bili najbolj izpostavljeni. Zmanjšalo se bo tudi število rakavih bolezni, a je na to treba še počakati. Tako pravijo znanstveniki, ki proučujejo rezultate nekaj en j a. Vendar je za te spremembe potreben čas, kot je potreben čas, da se ob kajenju pojavi rak na pljučih. Ena cigareta ni dovolj... Precej časa bo Se minilo, da se bo začelo zmanjševati Število rakastih bolnikov, saj so vsi negativni In tudi pozitivni učinki le dolgoročni. ROŽICE IN CAJCKI Maline za nosečnice in slabovidne Najboljše so maline, utrgane direktno iz malinjaka (Rubus idaeus), kot pravimo grmičku, na katerem rastejo drobni, a strastno rdeči poletni sadeži. Več kol dan ali dva tako ne stojijo, tako da jih moramo čim prej pozo-bati ali pa iz njih pripraviti osvežilni malino v sok, bolj znan kol malinovec. Kakšna pa je njihova zdravilna vrednost? Z malinami so se sladkali že naši predniki v pradavni-ni. Z vzgojo grma, na katerem uspevajo sočne lepotič-ke, pa so se resneje začeli ukvarjati v srednjem veku. Danes maline najdemo domala povsod, še zlasti dobro uspevajo v hribih, na gozdnih posekah in sončnih pobočjih. Malinjak brez večjega truda lahko tudi udomačimo in si tako zagotovimo posladek iz prve roke. Maline obrodijo poleti in jeseni. Ko jih obiramo, morajo bili popolnoma zrele. Obstaja nešteto sort malin, različnih velikosti in barv. Poleti m bolj osvežilne sadne solate, kol je lista iz svežih malin, jagod in ribeza. Maline so bogate z vitaminom C, A in B, s kalcijem, kalijem, z magnezijem in s fosforjem. Pomanjkanje vitamina C bomo odpravili, če bomo poleti vsaj tri tedne uživali sveže maline - tri polne jedilne žlice po jedi. Ker so bogate z vitaminom A, veljajo za naravno zdravilo proti okvaram oči in za dober vid. Že stari Kitajci so z njirm zdravili kurjo slepoto in skrbeli za oster vid. Rutin, ki ga maline vsebujejo, naj bi krepil ožilje v očeh in skrbel za zadosten dotok hranilnih snovi. Maline so na strani žensk - lajšajo menstrualne težave, slabost v nosečnosti in na splošno ugodno delujejo na Piše: PAVLA KLINER rodila. Odstranjujejo sluz in toksine ter pospešujejo odvajanje vode Iz telesa. Z njimi v ljudski medicini zdravijo driske, slabo prebavo, čistijo črevesje, odpravljajo zaprtost in želodčne težave. Svetujejo se koi dietna hrana sladkornih, ledvičnih in revmatičnih bolnikov. Omilijo tudi težave tistim, ki jih muči zgaga. Koristne so za jetra in kar najbolje deluje zoper vročino, angino, bronhitis, ustna vnetja in okužbe seči L Maline pa niso le posladek in zdravilo, pač pa tudi le-potilo. Ker so bogat vir bio-tina, ki prenaša žveplo, odgovorno za bleščeče in bujne lase ter napeto kožo, pripomorejo k bolj polnim in sijočim lasem ter k mehki in prožni koži. Pravega poletja ni brez slastnega domačega malinov-ca. Slednji ni le neverjetno okusen, pač pa pripomore tudi k zdravju. V ljudskem zdravilstvu z njim znižujejo povišano telesno temperaturo, krepijo srce in ves organizem. Lajšal naj bi tudi bolečine v grlu in gnal na vodo. 8 • f 2 kg mesečno Dr. PIRNAT 52i'/252;32 55,01/519 35'53 www.pimat.si Maline zb posladek, zdravje in lepoto it.5S-15. |ulii2008 20 INFORMACIJE - MALI OGLASI NOVI TEDNIK ISCEIHO TOPEL DOM Vabilo na večerne sprehode Teden je naokoli in z ajim Dove dogodivščine kosmatincev v zavetišču. (Jh, da ne pozabim, miški Zonzi so se prejšnji teden možgani malce kisali od vročine in je narobe sporočila, da je sprehajanje kužkov v poletnih mesecih organizirano ob sobotah in nedeljah od 16.30 do 20. ure. No, tista 16.30 je v resnici 17.30. Da ne boste eno uro zaman čakali pred zaprtimi vrati zavetišča. No, zddj pa vam moram povedati o petih zmešanih (ampak prikupno zmešanih) mladih pasjih babnicah, ki so nadvse simpatične. Saj ne, Ti 86 pritožuješ nad samoto? Če zelis dnjžbo, ti t veseljani za en dan posodim svojega otroka. Na koncu si boš le zelala h^ kdaj samal(S75S, 5756) Zakaj pa moram jaz biti sama na sliki?? Jaz bi se tudi stiskala. (5770) da so ml psi všeč. samo res jih morate obiskati. Skupino sestavljajo mlada nemška ovčarka, malo večja me-Sanka z nemškim ovčarjem, prikupna čmo-bela mešanka s šnavcerjem, mini črna psička in majhna mešanka bog ve s čim. Vse so v istem boksu. tako da se oskrbniki kar pošteno namučijo, ko je čas za hrano in čiščenje. Zadnjič Silvlja in študentka Nina nista bili kos petim puncam, ko so se vse naenkrat hotele malce sprehoditi po hodni- »Čuj? A vidii da naju ens gospa opazuje?« HEh. to sa tebi samo zdi. žft od malega si tako sumničava.» (5767,5768) ku. In kaj se je zgodilo? Dve močni punci nista mogli zadržati silovitega naskoka pe-tih še močnejših »punc« in slednje so dosegle svoj cilj -sprehajanje po hodniku. A potem sta se veliki punci razjezili in zbasali vse »ta majhne« nazaj v njihov boks. Kako so bile psičke užaljene. Lajale so in se jezile, veliki punci pa sta si obrisali potno čelo in se zmagoslavno smehljali. Ha, to |e bilo veselje gledati! No, nauk zgodbice pa je sledeč: Čim prej pridite v zavetišče in odpeljite katero izmed »ta majhnih« babnic na sprehod, če ne že kar domov, da bo vsaj mir pri hiši! No, seveda pretiravam. Vse psičke so prijazne, igrive in ljubeznive, z malo vaje in s pravilno vzgojo pa bodo tudi pridne in ulx»g-Ijive. V Jarmovec pri Dramljah vas v zavetišče Zonzani pestro dogajanje vabi od ponedeljka do petka, med 12. in 16. uro, ob vikendih pa med 8. in 10. uro ter 17.30 in 20. uro. Če želite preveriti, ali se vaš kuža skriva v zavetišču, je pravi naslov www.go.to/zonzani. telefonska številka 03/749-06-00 pa ponuja odgovore na vsa vaša vprašanja. Pa-pa do naslednjega tedna! NINA 5TARKEL iiifiiiiw.radioeeljeM Društvo za POMOČ ZIVAUM V STISKI SIO M v dneh, ko vročina nikakor ne popusti, se tudi naše muce ne počutijo dobro in tudi zdravstveno so bol} izpostavljene, tako kot velja za ljudi. Pri oskrbi svoje muce paate, da ima na razpolago ves čas dovolj sveže vode, da se ne zadržuje v preveč ogretih prostorih, prav tako je dobro, da pazite na kvaliteto in svežino hrane, s katero jo hranite. Ob posebej vročih obdobjih so tudi prebavne motnje pri malih živalih bolj pogoste. Kažejo se v obliki bruhanja in driske. Če s spremembo prehrane ne zaustavite teh težav v dnevu ali dveh, nujno obiščite veterinaija, da pomaga vaši živalci, sa) dehidiadja posebej pri mladičih hitro lahko pripelj e do še hujših zdravstvenih težav in tudi do smrti vašega ljubljenčka. Vse mucke, ki jih oddajamo, so ali bodo v kratkem sterilizirane oz. kastrirane, dvakrat cepljene» zdrave, ne- gativne na testu za mačje bolezni, socializirane in navajene bivanja v stanovanju. HELENA J.HACIN Za vse informacije o posvojitvi muc lahko pokličete na tel: 031 326-877. Punci je frinesaena muca. Duhac ja star3 meseca. TTTOTTTTr VOZILA KUPIM mm ovIofiKfbit od Mn 2000, kth pim.7el8Rin04) 361-304. žii6 STROJI PAODAM K0SllülC06cs1Z7,zinajhninii kolesi, dobro c^ronieno, prodom. Telefor) 041 MM52, 3472 TRAKIDRSKO pikotko, vüfvpi^äji, rana 7QV0RI, 2*4 m lestvi in ko»n. 3*1 m"30 cm, prodom. Telefon 040 2S0-951. §364 POSEST PRODAM PASCRO ZD gradnjo monj» M» (go^ dorsko bivolni objekt), 2.S00 m^ no lepi, mirni, sonrni legi, s pridobljenim grodben)m davol|enieni, v bližini Nove Cerkve, plodom. Telefon 031314^16. 3340 ZAPOSU; • kuhaije - natakarje - pizzopeka Kontakt 04V322-889 ZAPOSU; ■ gradbene delavce •voznike - zidarje • strojnike Kontakt 041-625-913 cm linw(im.mnfun uft* HITRO NAROČITE Lota je stara 3 meseca. Uoje ^inesei^ni mucek. miuMm 6i (hb Bi otaeo* 33 obče ne MlekeHW dosuva na dom. V prosti prodaji siaoe torkova izdaja Novega tedoika € 0,81 petkova pa € l^S. Naročniki platjo a o^ izdaji meseno € 7,90 kai pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet Sievilk na mescc. Bft^'^ni g^PPfl'' ^V« pri plačilu za eoo kto, pri plačilu za pol 2% pri plačilu za tri mesec«. Naročniki bretplečno prejemajo š« vs« posebn« isddje Nov^^a tednika. Naročniki imajo tvidi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ena ce&Hlke na Rad poMcvpooUjkl arM » p0tBte ■nCed'iMfe te^^ Podje(j«>rr&RC.d.o.o. Direktor Srečko §n3t Podjetje opravlja časofusno-založni^« radijsko In agencij sko-iržno dejavnost Naslov: Predemova 19.3000Cel^ (ddcm (03) 4225 J90, Cax: (03) 5441032. Novi lednik Izhaja vsajcior^in petek» cena torkovega izvoda ^ 0,81 EUR petkovega pa 1,2S EUK. tajnica; Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna oaročnina je 7,90 BUR. Za tujino je letna naroäuna 189,60 BSR, Števil transaJccl^k^ računa: 06000 00267S1320. Nenaro^nih rokopisovin foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko sredilče, Durujska 5, direkion tvo Omao. Novi tednik sodi med proizvode, za kat^ se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. MOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tai}dna Cvirn Namestnica odg. ur.: [vans Stamejčič Raihmaloilki prelom: IgorSarlali, Andreja Iziakar Oblikovanje: wwwjninjadesigrLCom £*maO uredništva: tednik@>ni-rc.si E*mail tehniCn^a uredoiStva: (ehniJca.tednik@nt*rc.si RAMO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja [ntihar E-maii: rddio@nt-rc.si. E*iDail T studiu: info(^adiocel]e.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Pokliif. Brane Jeranko. Spela Kurait, Roznsari Petek. Urška Selilnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Snster, S^ka Teržan Ocvirk MmeuA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuai osule agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Veana Lejič Propagar^da: Vb^ Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Kienovšek. Alenka Zapušek, Rok Založnik Tddon: (03)42 25 190 fax C®J54 41 032. (03)54 AS 511 Sprejem (glasov po elekt poäti: agencija@^t-rc^i Št.55-15.IuliJ2008 OGLASI - INFORMACIJE D tednik Naročnici Nov9ga teMka boste lahko .: ' naroCnBke uoodfwsd' 4 mole ogiose irHowmteM ttMMlneestmcö Izkortstll btOhieno s svQlo nareM&kD naročnBto prtožnico oziroma z oBoamrn dotamentocn naročnika Noveoa MnOca Hmt lil 01 iiCiimi ugodnosti nm prenesejo v naslednje leto! Iskreni fantje ^S^Jo preprosta, sta dekleta. Mnogo Jih je, zato purv ce. (»zaUte na razočaranja ter jRi brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/S7 26 319, g«m: 031/836 378. LM»eH Orrimk. (Miiigtvas 8S. P*Wd 30.000 posredovenj, 11.000 rto^h poznanstev |e bilo v preteklem (etu skfenienihz naSo pomodjo. Leios kaže» da ]ih bo ie več. Ženitr« posredi valnlcd ta vse generacije. Zaupanje. Dolenja vas 85. Prebold. 09/57 Ž6 3ie< 091 50S 49$. 031 636 376 ZjUIC (onier. Poslovni prostor, lep, priticni, možno preureditev v stono^nje. BO m^,svoj porfcimi prostor, prodom. Teld* fort 031 286-283 oli (03) 54M253. 3429 ŠENTVID priGrobdnenv novo noseije. Hiki, letnik 1982. zenitjiKe 839 m^ 280 m^ bivalne površne, k* p m, prodom. Ob hišiieseo objekt, 3,S«5m.Vnl2''Um, pod njim klet 2,5"4 m. Oo hI» osfali in lovno razsvetljavo. V letu 2DD4 do 2006 zomeojono streho in celotno stovbno pohi^. No sončni legi. (eno po dogovoru.Telelon 041 560-539. 3461 KUPIM KMEfUSKO nmljScB oli kjneHjo, v Celju in okolki, kupim. letefon D4) 839-919, 031 705^80. 30&2 VIKEND ponelo ali hlio, gotoWno 90.000 EUR. lokacijo Celj^olico do 25 km, kupim.relefon03]4m73. 3316 STANOVANJE PRODAM VHEHKIlEDMidDffl 4. Osmvnekle, Deäfr vo naselje, prodom obnovijer>o stortovo-nie,8lm'.TeyonD4l78M66,pol6. uri. 3243 CCLIE. 34 m^ monsardno (2. nodstropje) stonovonje, potrebno monj» obnove, lepe, mimo lokocljo, Skolno klet, prodom zo 34.990 EüR.Telefon 031 546-227. 3430 ikEM ofi btc$ c^ci, ne predrago, očem. Sem upokojenko z majhru pokojnino in s ne morem privoščiti drogego stonovonjo, ga po nujno potrebujem. Telefon 5453-153,031 322.236. 3S09 Razpisujemo prosto delovno mesto; • kuhan r)6to plača EUR 1.100,00 - n alalia r; nöto plača EUR 850,00 FRANC CAMLOH. S.P., Trubarjeva ul. 5. l^Ho. Ifitorrr^Cije: 041 634 940 Honorarno ali redi» sprejmeme 4 osebo a Mo v liomrvjeE. Pefep vunieki izpit inl: od pon. do petfcd od 6. do IS. ure. Telefon 03/42M1«50. •Okorna. 4 e o, ManVirtV« c. M. 3000 O^. PRODAM HbUWstodänlt, nso. stole, kotno sedežno, omaio. postno, taivg Me(e, televizor, prodoni.Tdlefon051424^03. p IMATE težave i odveöio belo lehniko, rab-tienim pohištvom. Pokliöte 0414IMI2. PRODAM DRVA, bukovo, metiska, z doMovo, prodorno po 50 EUI^m. Telefon D40 726-301. 3499 AKUSTIKA PRODAM DIATONIČHO harmoniko, novo, v^liost 34, tri krut ugloseno, C, F, 6, dvo dodatno gumbo, prodom. Telefon 031 48S488. 3431 ŽIVALI PRODAM iAGENJGU, storego 5 mesecev, zo nadol j-n|o rejo, rozplod oli zokot, od dvojAov, prodom. Telefon 041417-393, Loško. 3417 TEUČKO simentolko. mlečne posme, slora eno leto, prodom.Telefon 031 298^97. L 267 KRAVO, za zokol ali nodoljnjo rejo, prodam. Telebn 031 591-232. 3490 TEUOO staro 20dni, prodom. Telefon 031 691-766. Š358 BIKCE in t^3» od 130-200 kg in pošne tdice breje od 2-Z mesece, prodom oli menjom ro kmvo zo zakol. TeWfon 041 250^18. _ D ODDAM TKI mesece storego čmego muco oddom. Telefon 5442-^32. 3504 PRODAM BAURANO seno, otovo, v kockoh, prwbm. Telefon04l 297-961. $355 OSTALO PRODAM DOMAd vino. jurko, prodvn po 0,80 EUR/ I in Opel Astro 1,6 i, letnik 97, prodom za 2.300 EUR. Telefon 041 501^66. S 359 EPSON STYLUS DX 4400 - barvni tiskalnik, čUalnik in kopirni aparat • hitrost tiskanja 25 str/cb/min • ločena vodoodporna črnila po 9,99 EUR RNOMEHANIKA Dra^ca Dobrajc s.p. N&cWpih 3000 Celje. Tel.: 03/492 61 20 E*mAil: finomehonika.dobrajci^iol.net Tiho odšel si za vedno od nas, a v srcih, naših ostal boš ves nam preostali Čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega prijatelja« očeta, dedka in pradedka IVANA LEBNA rojen v Celju 20. G. 1928 umrl 3. 7.2008 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli besede v tolažbo in z nami delili našo žalost. Hvala vsem, ki 30 ga pospremili na njegovi zadnji poli In spomin nanj počastili s pesmijo in prapoiji. darovaJi sveče In za fond slepih. Žalujoči: Zofija» hčerki Anita in Andreja ter sin Dušan z družinami L271 I Življenje sploh ni listo, kar se zdi. Je le korak na poti do Za vedno nas je zapustil naS SAMO MIKOLA dipl. inž. agr. Od njega smo se poslovili v četrtek. 10. Julija 2008, na Mestnem pokopališču v Celju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in izrazili svoje sožalje. Samo je odšel tja, kjer ni strahov, bolečine in trpljenja m kjer je našel svoj večni mir. Žalujoči njegovi najdražji 3614 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu zapustila draga mama, dada in babica UIUANA BOJOVIC Pogreb drage pokojmce bo v četrtek, 17. julija, ob 14.30 na Mestnem pokopališču v Celju. Žalujoča sinova Vlado in Miha z družinama 3520 UGODNO, zorodi selirve pmdom celohio dnevno sobo, belo f^niko, oljni morilec, belo tehniko, oljrK gorilec, ki^ipersbusch pec, Gvto, prikolico, orodje. Telehn 041 2B8-347, Celje. 3S\b KUPIM SEIQRO dmefrntrnko, manjše kme^ orodje, stoni knjigo, sliko, bajonet, kupim. Telefon03l 809-043. 3ö06 ZAPOSLITEV i ZAPOSUM urejeno žensko zo strežbo v pnonjiem dnevT>sm bom v Celju. T^fon 031499-903. Medikofn, loloZcman.l p., Bodrez4S, Grobelno. 3426 nUUCnARNA Joger, Froseflisb 14, ientjur zaposli delovca/kovproizvodnp porke-ta. Delovno mesto je proslo od 4. 8. 2006. Pogoja: iznajdljivost, spretnost. Infonnodje po lelefonu05l 654^30, po 16. uri. n ŽENITNA posredovalnica Zouponje, lu je upanje v ljubezen povrnilo ze ve^ kot 10.000 osebom, posreduie m vso starostna obdobjo, brezplačno zo mlojše ženske. Telefon (03) 5726^19, 031 50S495. If^ld Orešfiik, s. p.. Dolenja vos 85, Prebold. n ^ Plestenjak.s. p^ Planino 144, Pkinrno. Adoptacije, borvonje stonovoni oken, vrd, his, fosod, nopuxev^ zidarska de-ki,vCe^'?iokiMT^04l 810-717 Pošle so ti mo&. zaprla svoje trudne si oä, zdaj boš mimo spala, v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, babice, svakinje in tašče ANDELE NAREKS iz Žalca (18.5.1957-27.6.2008) iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovane svete maše, sveče, cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Viktorju Arhu za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino, gospodu Steblov-niku iz JKP Žalec, gospodu Banku in predstavnikom podjetja IHPS za ganljive besede slovesa. Hvaia zdravstvenemu osebju za pomoč v boju z neozdravljivi boleznijo, še posebej nefrololkemu oddelku SB Celje in patronažni sestri Urši Flajs. Vsi, ki smo (e imeli radi 3476 Kako boli in duSa trpi. ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi. ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža JURIJA KOROŠCA (1935-2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» sosedom» prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala gospodu župniku Hemianli za opravljen pogreb, pevcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena in ostalo sorodstvo 3477 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. ZAHVALA Ob vse prehitri izgubi našega moža, očeta, dedija, brata in svaka EDVARDA KRAJNCA iz Ulice bratov Precetov 9, Oslrožno se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga v velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. HvdJa za darovano cvetje in sveče. Žalujoči vsi njegovi 34d4 (ZVAIAMO vse vrste zemeljskih iikopov, ki-per prevoze^ izgradnje dvori» (riakova-nje, osfoltimnje, betoniranje...) in osto-lenizkegmdnje. Telefon 051 377-90Q. GMG Vindef, d. 0.0., Zodobnno 126, W)0VQ1 3468 ns Andrej K^, s. p., Zograd 61 d, 3000 Celje obvešča poslovne stranke, do bo zoradi upokoj(^e z dnem )2.10.2008 prenehol s potovanjem. 3431 22 HZA DELA NOVI TEDNIK Prosta detovna mesta objavljamo po podati TOVSKAUUCA Iß, 321DSU]VEN$KE KDfLIlCE POMOŽNI OeiAVEC VOZNIK* M/l PREVOZ BIAGA. NABAVA MATERtA* LA. RAZVOZ MATIRLUA PO POCUH'JIH. HIRANJE NAROČrU OOLOCEN CAS. 3 MESECE. 17.7^006; 6QMIK !SV1S. mUklK OO.O. KlEPOVA UUa 33.058 PTUJ VABniC VARILEC • hVl VARJEMJE KOVINAH OOflV Z UPORABO PLAMENA AU ÜIKTBICNEOA OBLOKA. mfim ZMESI AU ORLJGIH MCTOO, UPRA-VUAUE STROJEV ZA UPDROVMi VARJDUE. SPAJKAU ZA IZDELOVANJE IN POPRAVUAKJE SVINCENW OBLOa C£V1, I^EZAMJ! KOVINSKIH OE-LOV. POZNAVAMJEOELAVNIŠKIH RISB.; DOLOČEN ČAS. 3 mCL IBTJDOi NfVO STRDJ«OVINA. Tft60VINA. fflOIZVIXKJA (N STORTTV^. O.aO. UVAnjOOOCCLJE OBAATOVNIEUKTRIKAR OBItATOVNI ELEKTI^IKAR • M/l NADZIRANJE. VZDfiŽrVMU. POPRAVILA IN ORUSA PODOBNA DELA NA ELEKTRIČNIH NAPRAVAH, mm IN Sn^OJDi NEOOlOäN ČAS. 25.7^006: VMJL PRO-ZVOONJA VAUEV M ULJTKOV DJli^.&fZARSKA C^A3.3220§TOHE AVTOUČAR JČAR . M/l DPRASliAUt DQA POVR^NSKE ZA^ OPIIAVUAJUE MONTAŽNIH Oa BARVA< UE KOimjNčflJEV. PflIPflAVA KOMHJNERJEV NA BAKVANJENEDOK^EN ČAS, 20.7^008.' CONTAINER PROlZVOMO PODJETJE. D.aO. ^ BRAJSKA CESTA 6.3800 COJE moaovAucKovtN OBOELOVAIK KOVIN M/l DPRAVUAMJE VSEH DEL NA STROJIH IN NAPRAVAH OPRAVUAUE DELPOVRto ZAŠČm IN KONČNE MONTAŽE VPgiWUE BREMEN IN QROOU DNEVNO VZDH2E> VANJf STROJEV IN Nj^V NEDOLOČEN ČAS. 20.7i00&: CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE. m. OEŽIORAJSKA CESTAa 3000 COIE AVTOMEHANIK AVTOMEHANK ht/l SRVISiFlAHJ! IN POPRA VUA VDZIl ODLOČEN ČAS. I MESECE. !B.7.2aD8; PRODAJNO SERVISNI CäfTlft HOTKO HINKO HITI-KO Si'. VINTERJEVA UUCA 2 A. 3212 VDJNIK KONSTRUKCUSKIKUUCAVMIČAR PUUČAVNIČAH ^ M/l IZDELOVWE KOVINSUH ELEMENTOV. POPRAVILO KOVINSKIH EL£MENTOV IN OBOEUIVAMLj LOČEN tB.7JD08: ZDflU2SLt£ ŠOFE^ IN AVTDMEKAJJIKOV OL^ SLOMŠKOV T^ 1.3000 CEUE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA UČOEU V02NJE • M/l POUČEVAKJE PRAKTIČNE V02NJE NEDOLOČEN ČAS. )6.7iOOB; ZDRUŽDUE Šoferjev IN AVTDMEHANIKDV ccui siomSkov T1t61.3000CEUE ZAVAROVAL^II SVETOVALE C- ZAVAROVALNI ZASTD> PMIK NATEf^U. M/l SVETOVAKJE STRANKAH. PRIPRAVA PONUDB IN PR£0S7A\?TEV ZAVARD VALNiH PROOUKTOV. TR&HiE: DOLOČEN ČAS. 24 htESä:EV, {mm saawe zava^^vaihca D.D. MARIBOR POSLOVUA ENOTA LJl^UANA. KDMENSKIGAliUCAl lOOOUUBUANA NATAKM SIT^ HRANE IN PUAČ • M/l' STUEŽHA HRANE IN PLJAČ. NEDDlOČn ČAS. 23.7ittU: GOSTILNA 'MlAKAR' MAflUA MlAKAR Sf.. TEHAR^ CESTA 2B. 3000 CEUE NATAKAR AU NATAKARICA • h^l OEU) V GOSTINSKEM LOKALU. NEHUČEIIČAS, 10.12SS8: FRI60 TRMiSPORT.TnjOVINA IN GOSTINSTVO PETER PIŠEKS.PaOPATAl?.30DQmJE PflOOAJALiC PRODAJALEC. KOMISIBNIRANJE M/l SlFJE IN ZLAGANJE IZDEUmVTER PRIPRAVA KOMISIDNOV, SKLi^SČNA DELA. ZUGAIUE KRUHA IN PECIVA V EMBALA& m PAKiAAlUC IZDELKOV: ODUJČEN www.iiovitednik.com ČAS. a MESECE. 16.7iOBB: KLASJE MUNSKO PRE0EU3VA1N0 PODJETJE CEUE. aO. RESUEVA UUCA 18.3000 CEUE PRODAJALEC - OELOVM MESTO CEUE • M/Ž; PRt^ DAJA BLASA. POLJLiENJE POUC. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. l6.7mSP(HTT2DQ0ŠP(fflTNETftGaW NEa0.0.PlAUAVA4.1236TRZIN PRODAJALfC • M/l PRODAJA REZERVNIH AV* TDKLDV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 2lUm POSflEDM^TVD FRANC ČEPtN S.P. VEN6USTÜVA UUCA 10.3202 LJU8EČNA PRODAJALK M/l' PRODAJA TEKSTILNIH IZDEl KOV^EDNJEGAtENOVNEGA RAZREDA: PRODAJA IN SVnOVAKJE STRANKAM. POLfUHJE POÜC IN ZLAfiAWE. OaO NA BLAGAJNI TIR OSTALA OUA PO NAVOOlUH NADRLiENECA. DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. lS.7.20flB: AOECTO H.fl. KADROVSKO SVETOVAfUF. D.D.O. PmstHKA CELIt ULXA UV.OfVlZUE 0.3000 CEUE FRIZER FHIZERSKA DEA • M/l FRIZS^^E STORfTVE. PODAUUUE LAa MANIKURA. UČEUE: NEDOLOČEN ČAS. 17.7.2tl08: LEPOTNI CENTER BARBARA 8ARBAAA ČANŽEK S.P. UBARNI§KA UUCA ia 3220 Store FRIZER M/l oao RUZEBJA. OOLO^ ČAS. 12 MBECEV. 24.U008: KDZMD 0.0.0; SjUON SINL m, OPEKARNIŠKA CESTAB. 3500 CELJE TEHNIK KUHARSTVA KL^ VODJA IZMENE • M/l KUHAUE MAUC KOSIL A LACARTl CATe^INGI, VODENJE IZMENE, OROANIZAQJA DELA; NEDOlOČEN ČAS. \mm: ANTON ZVONE ŠTOflMAN S.P. • mWMl HOTEÜ ^RHAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPerER V SAV'USIQDOUNI EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK PRIPRAVNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OD MOČJE CEUA • U/t H^E ZAVAROVALNIH STORITEV. NEDOLOČEN ČAS. ZUm PRIMA ZA-STC^TVO ZAVAROVALNA ZASTOPMsKA DRUŽBA 0.0.0. PARTIZANSKA UUCA 19. ]000 UUBUANA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE C^ • M/l TTI&NJE ZAVAROVALNIH SIDRTTEV. NE-D0U3aN ČAS. 3.8iflOe; PRIMA ZASTDPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA ORJŽBA OJXO. PARTIZANSKA UUCA t8.1000 UUBUANA OfKTROTEHNIK EUKTAONIK TEHNlKTTMRpNIKZAMERILNDAEGULULiSKO TEHNIKO] • M/l IZVAJATEHNIČNAOELA VZVEZIZ tlEKTTtOTEHNIČNIHI IN EfKTTfONSKiM OaO* VANJEM NAPRAV: NED0U3ČEN ČAS. 25.7^008; VAU) PflOtZVOOklA VAUEV IN UUTKOV O.OJ), ftLOARSICA CESTA 3.3220^ TRGOVINSKI miOVODJA PRODAJALEC V SALONU KERAMIKE. PRODAJALE VOZU SKLJUHŠČNA DELA M/1 PSODUA KERAMIKE IN VOZIL SKLADI^ OELA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 28.7.2006: SAN STUDIO. H^GOVINA IN STORITVE. aaO. MARIBORSKA CESTA 122.3000 CEUE VODJA DDKLXA GRADBENA MATERIALA • h^ PRODAJA IN NABAVA 8UGA V TEHNIČNO PRODAJ N£M CENTRU, VODENJE DDDEIXA IN SKUfINEUD OL N^OČEN ČAS. 7.8.^08: INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA t^LO IN DROBNO, OJI.O.. COJE. OPmNI^KA CESTA 13000 CEUE KOMERCrAUST komerciaust za prodiuno področje • M/l sprejemaul evidenttbaiue naročil ffled-stavuanje SEOAMilM IN pooočim kipcem. širjeue tuba. spremuanje zalog; neddu)-ČEN ČAS. 18.7.2008: KO^MI. PROtZVOOKlA. TRgovina. STOfUTVE. m. trnoveuska cesta 2.300DCEUE KOMERCIALNI ZASTOPNIK • H/l: POSPEŠEVANJE IN PRODAJA BLAGA NA TEAENLL RAZISKOVANJE TRŽIŠČA IN SPREMUANJE KWKliRENCE. ^ MONSTT^AOJE dLAGA: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 21.7 2008: ERA 6000 DJI.a: PE GONJCENTER tEUE.LAVA2.3000CaJE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO. FINANCE. RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODJA M/l KW]2EKJ£ POSLOVNIK DOCODKCfV. OBRAČUN PLAČ. IZVRŠEVANJE PLA* ČILNEGA nOMETA: ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. ]9.7.200a; TCC TRANSCOMMERCE PODJETJE ZA NOTRAUO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVE. DJ).O.CaJE KOSOVEUÜVA UUCA 16.3DOO ^JE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST VODJA TUGOVINE M/l VODJA TUGOVINE TEKSTIL NIH taiELKOV SREDNJEGA CENOVNEGA RAZREDA: VODENJE PRODAJALNE. REŠEVANJE REKIAMACU. PLANIRANJA PRODAJNIH IN MARKEHNŠUH AK-TTVNOSn, VDOEUEIN ORGANIZACUAOaA ZAPOSLENIH DOLOČEN ČA^ 5 MESECEV. ADECCO HJ}. KADROVSKO SVETOVANJ m. POORU^fiCA CEUE UUCA XIV. 0IVI2UE B. 3QOO QUE SmOKOVNI SODELAVEC NABAVE. SKLADIŠČA IN LKiSDKE M/l' RAZISKAVA TRGA jOOMAÖ M TUJI TRG). ISKAIUE NAJU6(KkN^GA OOBAW TEUA TAKO PO CENI KOT TUDI PO KVAUTETI, POGAJANJA Z OGBAVITHJl SKRB ZA PRAVOČASNO PRISPETJE BLAGA. NAROČAfUE PREVOZOV OB NAKUPU BUEA. SKRB ZA OPTIMALNO VI^NO ZALI^ PRIPRAVA NABAVNIH POGODB. REŠEVANJE REKLAMACIJ. SKRB ZA IZIBUAVO. KDNTRDU KDUÖNSKfOA PREVZEMA BUGA. RAČUNALNIŠKI PREVZEM BLAGA. OOUlČANJE PROSTORA ZA SKLADIŠČENJE BLADA. PRIPRAVA DF^ZICU ZA HTTRO POSia RAZPOREJANJE PIANA V02EU. ODGOVORNOST ZA SKLUUŠČNO STANJE. iZV^ BE INVENTUR. IPD: NEDC^DČEN ČAS, Wim MANPOWER DO.O.. PtfflRUŽNICA CEUE STANE* TOVAUUCA4.300D1:EUE INŽENIR STROJNIŠTVA mwm IL • M/l NAČHTUVAUE (N IZDEUVA TEHNOLOOIE OBOEAVE NA CM STJ^U^ICAH IN rezkjunih mm. nedoločen čas. 2S.7.2DO6: VAUI, PRUZVODNJA VAUEV IN UUTKOV DD.O. ŽEIEZAR»ACESTA3.3230 ŠTORE UNIVERZrTETTil DIPLOMIRANI PRAVNIK ^ŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC • STROKOVNI SOOEUVEC • M/l REŠEVMifE ZADEV. KI MU JIH OOOEU SODNIK. PRKIUVA SIDOKDVNE PDOtAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE. PRIPRAVA ODUJČnVt PRIPRAVA DOBAZLOŽITVE 0DU36TVE: OOLDČU ČAS. !Z MESECEV. t6.7.2008: OKROŽNO SOOlSČE V CEUU: OIOUUND SODIŠČE V CEUU, PRESNOVA UUCA22,3000CEUE OOVETMŠKI PRIPfMVNIK - M/l' OOO ODVETN^ ŠKEGA PRIPRAVNIKA. NEOQU)aNČAS.lUiOll8: VERSTOVSEK BOŠTJAN. ODSTTNIK. UU8UANSKA OSTASA. 3000 CEUE ODVETNIC KANDIDAT' M/l' ODVETNIŠKI XAN DiDAT. NEDOLOČEN ČAS. 19.7.2008; VEftSTDVŠEK BOŠUAN - ODVETNIK. UUBUANSKA CESTA S A. 3000 CEUE UE MMIRJE UE LASKO DELAVEC BREZ POKUCA GOZDARSKI OELAVEC • M/l DEU3 V GOZDU Z MOTORNO ŽASO IN TRAKTDfUEM. ODLOČB ČAS. 6 MESECEV. 117.2008: TIMBLES TRGOVINA IN STDRfTVl O.Oil., L^ GRABEN S. S273 J^ uoše POMOŽNI DEIAVEC PERICA - hVl PRAIUE IN UKAUE PER1U. 01^ LOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1fi.72008: TNERMANA DO. Df^JlfiA DOBREGA POČUTJA. Z0RAV1UŠKA CESTA 4.3270 LA^ PERICA M/l PRAfiiE IN UKAKIE PERILA. KRD ČEN ČAS. 8 MESECEV, I9.7J008: THERMANA O.a. DRUŽBA ODBRSA POČUTJA. ZORAVlUŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO PE»CA • M/l' PflANJE IN UKANJE PERILA. OO U3ČEN ČAS. 12 MESECEV. I9.7id08; THERMANA DiX. 0RU26A DOBREGA POČUTJA. ZDRAVlUŠKA CESTA 4,3270 UŠKO VOZNIK VOZNIK IN STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE • li^ VOZNIKIN SmiNflC GRADBENE MEWNIZA* CUE. VOZNIK V CESTNai PROMETU: NEDOLOČEN ČAS, 15.7^086: KSVŽI^. STORITVE IN TRGOVINA. O.O.O.. TTUWII Kt 34.327t ŠENTRUPEHT KUUČAVNIČAR UPRAVUALK STROJEV V PROIZVODNJI PANELOV IN KABELSKIH PDUC M/l PROIZVODNA DEIA V PfiOßVODIUI PANELOV IN KABELSKIH PfflJC; Da LOČEN ČAS. 12 MESECEV. 10.a2Q08: EHO EEKTRI-XA. HLAOILNIŠTVO, OGREVANJE DJ3.Q,. NQNO T A. 3270 LAŠKO STTlOJNi KUUČAVNIČAR • M/l tZOOAVA UJlt ČAVNIČARSKIH IZDEUtOV, IZDELAVA KOVWSKIfl DKI^ ELBCnO OMAR. IZDEUVA ORDDU, PAKI-RAfUE IZDEKDV KLJUČAVNIČARSKE DELAVNIK: DOU)ČEN CAS. >2 MESECEV. I0.8j00a' EHO ELEKTRIKA. HLUULNISTVO, OGAEVANJE DAD. BREZN07A.32?01AŠK0 MONTER OGREVALNI H NAPftAV MONTER 06flEVAlNHI IN VODOVODNIH NAPRAV • M/l mim INŠTALACU. MONTAŽA GRtlNIH IN SANITARNIH ELSklENTDV, REZANJE. VAFUE* UE CEVI. SPAJJULIE: DOUTČEN ČAS. 2 MESECA. 26JiQD8:6ERČER. PRDIZVOONIA. TH80V1NA IN mm. DiLD. GREN03 A 3270 LAŠKO INSTALATER STBOJNmJNSTAlACU HIŠNIK M/l' HIŠNIK. NEDOLOČEN ČAS. l\ .Um, OSNOVNA^ PRIMOŽA THUBARJA LAŠKU TBU 8ARJEVAUUCA20.32791AŠKD FiAČUNALNIŠKI TEHNIK PROGRAMER JAVA M/l' PROGRAMIRANJE. INTERNET APUKADJL PODATKOVNE BAZE POSLOVNI SISTEMI: DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 19.7S)08: MIDSE. PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STDRITVE D.aO. JA6DČE3.3270 LAŠKO EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO KNJIGOVODJA M/l KRI^VDOSKA DELA. NEDt^ UIČEN ČAS. 31.7^008: OSNOVNA ŠflU PRIMOŽA THIJ8ARJA USKO. TRUBARJEVA UUCA 20.3270 UHŠKO UNTVERZITmiL DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE RAnUALEC - SKRBNIK APUKACU - M/l INFDR. MACUSKO POOPIRAUE POSLOVNIH PROCESOV V SAP MODUUH. NAČHTDVANJE RAZVOJA IN IZBUJŠEVANJE IT RESTTEV. OPREDEJTEV PGTTiEB IN IMPl£MENTACUA LNFORMACUSKIH REŠTTEV. NAČRTOVANJE VZDRŽEVANJA IN OERNIRANJE POSKOKOV UPRAVLJANJA S SPREMEMBAMI. IZVAJANJE ŠOLANJA UPORABNIKOV. PODPORA IN POMOČ UPORAMKOM. IZDELAVA POROČIL. DUD NA niOJEKTIfl (VODENJE PROJEKTA OROANIZt RANEGA PO PR1NQPU PROJEKTNEGA MANAGE* MENTA): NEDOLOČEN ČAS. 10.6 2008: PIVOVARNA lAŠKO. DEIM^ 0RU2BA. THUBARJEVA UUCA 28.3270 LAŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KONFEKdONAR - M/l' ŠIVA POSAMEZNE OEE NLAČ. DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV. t9.7.2008: U-KROJ • MODNA OOU^. 0.0. PRIK0VAS6.3331 NAZARJE STROJNI MEHANIK VZDRŽEVALEC • M/l VZDR2EVAKIE IN POPRAW U3 LESNDOBDELOVALNIH mm IN NAPRAV. m£Vi ČAS. 19.7i008.' GORPUE NOTRiUUA OPREMA. 0.a0. PARTIZANSKA CESTA 12. 3503 GORENJE VEL£NJE FRIZER FfmSTVD - M/l OeUKOVANIE DTTTOŠKIH. MOŠKIH IN ŽENSKIH FRIZUR: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. Wim R^IZERSKI SAU3N ANOREJA. ANDREJA GOlOB S.P. U2ČE31.3334 UJČE FRIZER MANIKER • M/l OSUXOVMJE ŽENSKIH, MDŠKIK IN OTROŠKIH FRIZUR. MANIKEI^MAN^ KERKA: DOLOČEN ČAS. 12 MESEI». IO.B.2009; mZEItSKLSiy N ANORUA. ANDREJA GOLOB S.P. UJČE31.&4LUČE DIPLOMIRANI INŽENIR GRAOBEMI^AfVS) TEHNOLOG fflADDEMSTVA- KHMSTHUKTDRMONT. ^EKTOV • M/l IZDELAVA VSEH FAZ TEHNIČNE DOKUMEVTAOIE. IZOHAVA lOLINIH ZASNOV ZA PONÜDBE: NEDOUlČEN ČAS. 23.7^008; SMREKA PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STDRfTVl 0.0.0. POOSMREbE^. 3342 GORNJI GAAO UE SlOVEWSKE KOWJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK AVTOBUSA • M/l VOŽNJA IN SKRB ZA AVTOBUSE, DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, lBi088: IZLETNIK (aiE O.O.: PE SUIVENSKE KONJICE. UP-TOVSKA LTUCA15.3210 SLOVENSKE KONJICE MEHANSKA OBDEUVA PROIZVODOV • M/l SORTIRANJI VRTANJE BRUŠENJE. POVRTAVANJt POSNEMANJ! PflO!ZVia}OV.' OGLOČa ČAS. 6 ME SECEV. \lUm MAROVTPfi{HZVODNO IZVOZNO uvoao PODJHJl ODA. STRANICE 5S. 3206 STRANICE NIŽJA POKUCfitA IZOBRAZBA {D0 2L£T) DOOÜAVA PROF lUn • M/l FOURANJE PVC PRO F1L0V. VARJENJE ČIŠ^E. VTTTANJE IN RAZREZ PRORLOV. POQELOVAIUE PnORtOV BG: DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 3.BJD08.' KDPLAST EKSTRLIZUA IN KONfEKCUA. m. SLOVENSKE ILOUICI TO VARNIŠKA CESTA 13210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA M^SKAOBOEIAVA PROlZVOOOVM/1 POSNE' MAIUE PROIZVODOV. IZDELAVA NAVOJEV NA STE-SLA KCHČNIKDV M DRltGE PROIZVODE. IZDELAVA iZVRTIN V GLAVE IN V STEBiA KONČNIKOV IN NA OSTALE PfiOlZVDDC POVRTAVANJE IZVRTIN. RBKAJIIE PROIZVODOV, RAZIGUČENJE PflOlZV& OOV. f»JTACUSKO KAUflRIRAUE PROIZVODOV. OBi^AlüE PROZVODOV, BRUŠENJE PROt ZVDOOV. RNKAIUE PROIZVODOV. KRAJŠAHIE PRDIZ\^, SUŠEA^ PROIZVODOV, PRIPRAVA NAV&JN1H ČEUUSn. SVOHIOV. CmmiH SVE DROV. POMAL PDSNEUALNIK IGaiN DELOVNIH PRIPRAV. SAMOKONTROLA MER fflOIZVDOOV. VNOS MERTTEV V PC. SORTIRANJE PROIZVODOV S PDMAGAÜ / KALJeRI, NAMENSKE PRIPRAVE iN NAPRAST/. VDOENJE EVIDENC IN ZAftSOV. TEKa ČE VZOfl^EVAMJf OUOVNIHSTROJEV IN PRIPRAV; DOLOČEN ČAS. G MESECEV. I7.7.200B: MARDVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. 0.0.0. STRANICE 55.3206 STRANICE KEMUSKI TEHNIK EKSTRUOER • M/l PRIPRAVA MEŠANIC PO RECEFTURI IN DOZIRANJE MATtRlALA. NASTA> VTTEV. UPRAVUAKß IN KONTROLA DEUIVANJA STROJEV. V01HMJE PREDPISANE TEHNLŠKE OOKU-MENTjU:UE: EffiLDČEN ČAS. 8 MESECEV. 3.80088: KOPIAST EKSTRUZUA IN KON^CCUA. DJI.a. SLOVENSKE KCHJICE. TOVARNIŠKA CESTA 13210 SLOVENK KONJICE SnOJNI TEHNIK VODJA ORODJARNE • M/l' ORGANIZACIJA. VODENJE IN NADZOR OELA V SKUPINI SPREMUANJE STANJA OPREME. MENJAVANJE tN NASTAVUA-NJE OROOLL NEDOLOČEN ČAS. 24.7.2008; KDIUST EXSTRUOJA IN KONFEKCUA. D.D.O. SLOVENSKE KOUlCE. TOVARNIŠKA GSTA 2.3210 SLOVENK KONJICE EKONOMSKI TEHNIK PLANI IN ANALIZE - M/l PUNtRANJE PROI-ZVniKJE. ODPIRANJE ON. IZPISOVANJE mB, OBRAČUN ON, VSE VRSTE ANAUZ. PRIM^JAV. KAZALNIKOV USPEŠNOSTI NEOOUlČEN ČAS. 3.8.200& KOPIAST EKSTRUZUA IN KONFEKCUA. O.OJ3. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2.3210 SLOVENS(E KONJICE TURISTIČNI TEHNIK RECEFTOR • M/l' IZVAJANJE DEL NA RECEPCUl DOLOČEN ČAS. 12 ME^. 23.7il)08: PAN ASNT. DRU26A 2A GOSTINSTVO IN STDRTTVE. aO.O.,BOHARINA 2.3214 ZREČE LESARSKI TEHNIK OPERATIVNI TEHN0U3G • M/l NEPOSR^ND DELO V PRDIZVtffiNJI, NASTAVrnV STROJEV. NADZOR IZVAJANJA AVTOKONTROLi I^ELOVANJE PORC^ ČIL VEZANIH NA OaOKROG TEHNOLOGA.' NED» LOČEN ČAS. 3.8.2008; Kimi aCSTRUZUA IN KONFEKCUA. O.O.O.. SLOVENSK£ KONJICE. TOVAÜ NIŠKA CESTAl 3210 SLOVENSKE KONJICE DOKTOR DENTAINE MEDICINE z680zmavnik quo v zobni ambl}uiri. NEIN)lO£EN&U.?mDOS:SANID[NT^HITVt NO podjme. oao. kovaSka ustazs b. szu niti IIE iEWTJMB PRI CCiJu' NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA {D03L£T) VOZttIK TAXI VOZAA • H/l PfiEVOZ m. 001& Čifl ČAS, 3 MESECE. 3^2008; PIS TAXI STAJERC MARJFTKA KSPLATM S.P.. UUBUANSKA CESTA lum^Him IZVAML£CSUHOMONTAŽNE GRADKJe MOimR SUHOMDinAŽNIH (ZDE1X0V • MO^Kt IHNIlftSUHOmNTAŽNIH IZiMOV. IIEDDLJIÖEN ČAS. 1012008: GRAOKMI^ IN TRGOVINA sna. 2AKL11IČNA GRADBf NA DEIA. Ud. m MUE13C,3222 0RAMUE STROJNIKGFIADBENE MEHANIZACIJE mm\K lIPflAVlJAliC TGH • M/l \imiUtr IfC GRADBENE MEHANIZACIJE. NEDDU3ÖN ČAS. Wim: ASPAIT KOVAČ, PflGinOMJA ASFALTA, m. PtANINA PAI S^ICI 47 A. PLANINA PRI $E\WCt SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA OPERATER NA SMD UNJI • M/l {^TER NA SNO UNUlZAPOUGAfUEKOMPONENT.TlSKAUf PASTI KONTfiOtA I2DE1X0V (VlZUELJlA FUNKO* JAi ROČNA^AVAfl MGITTAŽA; ČAS. \V2m: fTA PODJETJE ZA PRGIZVOOUO. TRŽE NJE. TRGOVINO IN DRUGE STOflfTVE aOJ}.. CESTA LEONA OOeROTINŠKA 21 A. 32S0 ŠENTJUR KMETUSMTCHNIK SKUPINDVODJA • SADJAR M/l VDDi M OniA-VUA OEIA V SADOVNJAKIH. DI^ČEN ČAS. 12 MESECEV. 19.U006: MEJA 1«ETUSKD PDOJETJE ^JUi O.a. CESTA LEONA OOBROTINŠKA 3. 323Q§^JUR NATAKAft POMOČNIK. KATAKAR • ŽENSKE; OHO ZA ŠA» KDM IN POMOČ PRI STREŽBI. NEDOLOČEN ČAS. mm flIBIŠKO MOŠTVO OREŠČEK. §K088.3230$ENTJ(JR INŽENIR GRAÜBENllTVA VODJA GRADBIŠČ • M/l PRIPRAVA TEHNIÖIE OOKUMUnACUE ZA VQDEÜJE GRADBIŠČ. NEOa lOČEN ČAS, IDiOOB.' STONEX PROIZVOOUA M TBGDVINA DJ) CESTA LEONA DOBROTINŠKA18. 3230ŠEKTJlffl ÜE ŠIMARJB PfU JB-ŽAh" OSNOVMOiOLSKA IZOBRAZBA CfiČUUE PflOSTGRpV V SUPERMARKT Tll§ V ROGACKI SLATHI • M^ ČISČEKA POSLOVNIH PROSTOROV. DOLOČDI tt6.3 MESECE. \V2m (£tUUi OBJEKTOV \H OPREME PRIMOŽ KIDRIČ SJ'. ROŽNA UUCA4.3240 UWUE PRIJEL^ STRUQAR SraU&AR • M/t' STRUŽEkJE I2DELXDV12 NEAJA-VEČ» MATHIALOV. NEODLOČEN ČAS. »7.2008.' PETEK PCKUETJE ZA IKZENIRfNB PROCESK TEHNIKE IN SmiNIH MSTAIACJ. O.aO, CEU9(A nSTA 36 K 3250 ROGASKA ^TINA PRODAJALEC PnODAJALiC N^ PROQAJA NA ^CWSKEM SERVISU -ŠMAAJE PRI JELiUl. OOLBČEN ČAS. S MESECEV. TRGOVSKE STDfftTVE P0S8E0Nr$TV0 PRBML SUVOUlIB PREUČ SJ>. ROGAŠKA CESTA 48.3240 ^E m ^H KOMERCIAUST TERENSKI ZASTOPNIK ZA 2UŠČWME50VALKE IZDELKE • DELO V ŠMARJAH Pfll Ja^ • M/l TERENSKA PRODAJA ZEUŠČNIMIEGOVALNIH I20ELXOV; OELO POTEKA NA TERENU PO BOSf 0-OINSTVIK mCR SE VRŠI I^EDSTAS^ IN SVE-TOVAfilE PRI UPOflADI SAMIH IZDELXOV; Hm LOČEK ČAS. 23.7^001: MINO TRADE TR80VINA M ZASTOPSTVO. Di).a LJtIBUANA. TBŽASU CESTA 42.1QOOUUBLJAHA OflAf IČNIOBUKOVAIEC POMOČNIK GRAFIČNEGA DBUKOVALCA • M/l (SUXOVANJE TISKOVIN IN PfllPHAVA ZA TSf^ OOLDČEN ČAl 3 M^ECE 21IiflOB: KOZMETIKA AH^ODITA PODJETJE ZA PflOIZVOOfLttlN PRGN^ S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKA PLASTIČNIMI mJd dM. ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA UUCA M. 3260 ROGAŠKA SIA'HNA INŽENIR GRADBENL^A VODJA GRADRŠČA • M/l VODENJE Oa NA GRADBIŠČU. ODLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 24.U008: JAGROS THGOVINA. PRCHZVODIUA IN STORITVE D.aO,UŠE1B.3?4IPOOPLAT PROFESOR NtATlMATIKE UČITEU HATEMA11KI • M/l POUČEVANA MAT!* MATIKE NA MATIČNI OSNOVNI ŠOU IN OOPOUilE VANJE OBVEZNOSTI NA DVEH SOSEimilH ŠOLAH. ÜQ\SiiH ČAS. 19 N^EV, 16.1^08: OSNOVNA ŠCUKDUl KOZJE 13t3250K0ZJE PROFESOR FEZIKE IN TEHNIKE LiČiTEU HZIKE. UČrmJ TEHNIKE. RAČilNALNt ČAR DRGANCATOfl • M/l POUČEVANJE mL 1B4llß IN TEMDLOSUE. OPBAVUANJE RAČUNlUUČARJA ORGANIZATDRJA. DOTODUE VAKJE iiaOVNE DBS^DSTI NA SOSEDNJI ŠOL}; OOLDČn ČAS. 18 MESECEV. 16.7i008; OSNOVNA ŠOLAKOZJE. KOZJE 131.3260 KOZJE PROFESOR RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO FlAČUNAJUČAR I OOPOLKIEVANJEM • M/l RA* ČUNALNtČAR Z DI»DLJUEVAIUEV. DOLOČEN ČAS. U MESECEV. I8.7JD06: OSNOVNA ŠftA ŠMAR^ PRI JEi&Uf. VQ!OVA ULJCA 2B. 224D ŠMARJE m jaŠAH UNIVERmnW OIPtOMIRANl EKONOMIST DIREKTOR MALOPflOOAJE • M/l VODENJE MALt^ PRffIAJE. DOLDČEN ČAS. 8 MESECEV. 24.7.2D08: JAGROS Tit&OVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.0J].IAŠE1B,324I PODPLAT UEWLEÜJE ~ OSNOVNOŠOL^ EZ06RAZ6A PfSVOZ buga s TOVORNIMI VOZlU S PRIlODPNi-ki alj BREZ • M/Ž; PREVOZ TDVORA, NEDOLOČEN ČAS. 1B.7J00B: CESTNI TOVORNI PROMET • Km pREvoaišTva min klosternik tt bevče 1BA.332aVELEfU OELA^BREZ POKLiCA NATAKAR • POMOČ PRI STUEŽBL OOLOČEM ČAS. 12 MESECEV. 24.721)08,'8AR 'NODE'. BRH-TA RAMŠAKS^. SABERKE ID). 3325 ŠOflAlU SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VPENJALEC [fftODU • MOŠKI: MENJAVE OflODU NA AVTOMATIH ZA IZDElAVOSTlROPOfiNEtMBAlAŽE in mafltša VZOR^evalka DEU NA DRGDJIK. DOLOČEN ČAS. 3 umi 16.7.2008; GORENJE I.P.C, mtmfsi podjetniškf CENTER. D.0.0, PARTIZANSKA CESTA 113%Q3 GORENJE VELITU SREDNJA STHOKOVNA AU ^LOŠNA IZOBRAZBA PROeflAMER • 1^1 PROGRAMIRANJE V .NET OKOUU. KDOLObN ČAS. 18.7m NOAMA SOFT. RAČUNALNIŠKI INŽENIRUIG DM^ENJE. EFENKDVAaSTAG].3320VELElUE KUUČAVNIČAR KUUČAVNIČAR, VAflILIC • Wl MOtflAŽA TTUNSPORTNIH UNU, OOLD^ ČAS. 3 MESECE, I6.7i008: S»C KJa GRAOeENIŠTVO. TRGOVINA. SWVE. DilO. IMEND1.3254 POOČETmK FRIZER FRIZER • M/l fRIZERSKA iN OSTAIA DUA. 0& LDČEN ČAS. 12 MESECEV. 27.7iOOS; RIZERSKI snino PETER STniNG. PETER POPRŽEN. Sf. KIDR^A CESTA 2 B. 3320 VEL5NJE FRIZER'M/lFRIZIRAIUE.D0LDČENČAS.3MESE d 7.8.2009;SAN ST1IOKI.T^OV1NAfHSTDRtTVE. 0.0.0. MARIBORSKA CESTA122.300() CEUE FfflZER • M/l VSA FRIZEBSKA KlA. DOUlČEN ČAS. 12 MESEIXV. 26.7iD08; RIIZERSKi STUDIO BOOM, VA»UA OOSNIK Si. i^KA^TA IS A. 332QVELENiE KLIKAR ŠEF KUHINJE • li^ ymiÄ MALX KOSI A LA CARTl VODENJE KUHINJE IN ORGAMZAO-Ji NABAVA ŽmL: NEDOLOČEN ČAS. IB.BiOOB. ANTON ZVDNE ŠTOTMAN Sf. GOSTILNE MTTEU Norman, rimska cesta io. 33n Šempeter v SAVWJSK] DOLINI NATAKAR NATAKAR M/l PREVZEM IN SKLADI$Č9Lll BIA-GA, SI^A fiRANE. PUAČE IN SLAŠČIC. DELO Z BLAGAJNa SVETDVAWE STRANKAM PRI IZ6IRI (N SETMHAMU KRANE IN HIAČE. ČIŠČENJE ^ DDLDČEN ČAS, 3 MESECE. 31.7i00a; PRESTA PODJET^ ZA PflOIZVOOan IN PRODAJO KRUHA PECfVAIN TESTENIN D.O.O.. CESTA TA^ Z. 3320 VEL^JE KOMERCIAUST TERENSKI ZASTOPNIK ZA ZlUŠČN&NEGDVALNE IZSOIS • M/l TERENSKA PAODAJA ZHJŠČN& NEGOVALNIH tZfEKOV; OELi) RITENA NA TEREJlU PO 60SPDQINSTVIH. KJER S VRŠI PREOSTAVTTEV n SVETOVANJE PRI UPORABI SAMIH IZDOKOV; NEDOLOČEN ČAS. 23.7m MINO TRADETRGOV^ NA W ZASTOPSTVO. D.aO. LJUBUANA. TRŽAŠKA CEnA42. lOOOUUBUANA EKONOMSKI TEHNIK HELP OE» • PMOČ UPORABNIKOM PRI UPORABI PR06I1AMSKE OPREME • M/l POMOČ UP(AABNI KOM PRI UPORABI PROGRAMSKE OPREME: NEOO-lOČEN ČAS. 16.7^008.' NORMA StH. RAČUNALNIŠKI INŽENniN8&0.0. VELENJE. EfENKOVA CEStA BI. 3320 VELBUE EL£KTROTEHNIK ENERGETIK MONTER HLADILNIH NAPRAV • ElEKTRO • M/l OPRA^JANJE MONTAŽNIH IN SERVESEltSKIH ELEKTIU) DEL NA HLADILNIH NAPRAVAH IN PIOTNIH ČRPAliOm. NEODLOČEN ČAS, 17.7.2008: TEHNOHLJU) DRUŽBA ZA PROIZVODNJO. TRGOVK NO IN STORITVE D.aO. REČICA OB PAKI2.3327 ŠMARTNO OB PAKI INŽENIR ElfKTROTEHNIKE DIPL MŽ. a TEHN. -AVTOMATIZADJA- NVl PROJEKTIRALE WO. AVTOMATIKE, DOLOČEN 3 MESECE. Ill.8i008; ATM SI AVTDMATIZAOIA IN TEHNIKA VODENJA PflOCESOV. D.0.0. PREŠERNO* VACESTA9 8.3320 VELENJE PROFESOR ANGLEŠČINE UČITEU ANGLEŠČINE - M/l POUČEVANJE ANGLEŠČINE, ČAS. 12 MESECEV. I9.7.2D08.' Š(KSKI IZNTE?^ S^BUE, TRG hHADOSTI 3.3320 VELENJE OlPlOMIRiWI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) UČITEII STRDIOMIO TEORETIČNIH PREDMETOV S PODROČJA ST110JN1ŠTVA - ft^i POUČEVMU STROKOVNO TEOREnČMH PREDMETOV S PODRt^ ÜA STROJNIŠTVA; OaOČEN ČAS. 12 N^ECEV. I9.7i008; ŠOLSKI CENTER VELEHJE. TRG MLAOa ST13.3320 VELENJE UNIVERZITETNI OlPlOMIRANI EKONOMIST NABAVNO PRODAJNI RffERENT • M/l POKROM POORDÜE NABAVE IN PRODAJE SKLADNO Z Dft DEUEUMI SEGMENTI IN SKRBI ZA POGODBENE IN OSTALE DONOSE Z 008AVTTHJI OZ KUPa SKLADNO S POTREBAMI PROIZVCHMEGA PROCt SA ORGANIZIRA NABAVNE PROCESE IN SKRBI ZA QIDTNO IZVEDBO NABAVE ILOGOSTIČNa KAX& VOSTNO. TERMINSKO. FMANblO..); ORGANIZIRA IZVAJANJE NA6AVE SIOAOND S PLANI. U SO LETNa MESEČNO IN SPROTNO ZASTAVUENl VRÖ PROOAJÜIE AKTIVNOSTI SKLADNO Z NAVOQIU NADREJENIH N SKR6I ZA DOBRE ODNOSE S KUPCL KOOROWfRA POaOVNI ODNOS Z DOBAVITIUl IN Kim ä POSEBEJ S STALIŠČA PLAČ&NIH PO^ JEV. DOBAVNIH ROKOV IN ZAKESUfVOSTI OOBAV IN ODPREM O ČEMER TUa VOD; EVIOeai mi NEDOLOČEN ČAS. 18.7J0N: FORI. FLEK^IIJC ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH ID£J. DJlA. PREŠERNOVA CESTA 1 A. 3320 VELENJE _UEŽJUJC_ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČNIK PRI DELU U/h POMOČ PH KRa VSKO KLEPARSKIH STORITVAMI. DOLOČEN ČAS. Z MESECA. 27.7368; STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVa JANKO DEŽELAK S.P., mmi 33. 33l48flASL0VČE MONTER INSTALACU 06REVAUE IN VODOVOD • M/ 1 MONTAŽA CHSTALAQJ [OGREVANJE. VODOVOD, PAEZRAČEVAUE} PO TERENU; NEKUl^ ČAS. mm: GOZNIKAR MONTAŽA. TRGOVINA IN INŽENMINC aOJX. NOVI DOM 1420 TRBOVLJE NATAKAR-M/l STREŽBA PUAČIN HRANE. NEDOLOČEN ČAS. lfl.7iB08; GOSTILNA BOMLANKA DARJA KOŠENINASf. GOMLSKO 4S. 3303 GOMILSKO DELAVEC BREZ POKLICA POSLUŽEVj^C strojev II. - M/l IZVAJA PRa GRAM OBDELAVE NA STROJIH ZA ROTACUSKO LnJE, Oai(MA PROIZVODE DO STAUA. IZVAJA DIMtNZUSKE mVJl PROIZVODE SORTIRA.' moč» ČAS. 3 MESECE. ia7iOQB: APLASTPRO IZVOONJA IN TRGOVINA 0.0.0. PETROVČE 1^5 A, 3301PETR0VČE MANJ ZAHTEVNA SAMOSTOJNA OeA l^Oa STAVKA DEU V PROlZVDOliJL NEDOIOČEN ČAS, IS.7i008.' aVEL • ELEKTROSTROJNI INŽEMRIN& TRGOVINA IN STORITVE O.aO. PREŠERNOVA CESTA 1 A. 3329 VELENJE KROVEC-M/1 POMOŽNA DELA PRI OBNOVISTREH IN OSTREČ OOLD^ ČAS. B MESCEV. IBiDU; TESARII TESARSTVO. KflOVSTVD. STAVBNO M PARSTVa ZAKUOČNA DELA V GRADBENIŠTVU. TRGOVINA DÜO. PONDOR 7 A. 3304 TABOR NIŽJA POKUCNA CZOBRAZBA (D03EfT} SiOADI^I OaAVEC - M/t' OaO V SKLADIŠČO PRIPRAVA SKIADIŠČA. TRANSPORT MATERULA Z {NČNIM] VIUČAfUEMDOLOČEN ČAS. 8 MESE CEV, 16.7mSAPS. PODJETJE ZA RAZVOJ, (ZVODNJO IN TRŽEKIE AVTOMOBILSMH DELOV D.0J3. TOVARNIŠKA CESTA 12.33^2PREBDUI ZIDAR SAMOSTQJM MONTER PVC POHIŠTVA - M/l MONTAŽA PVCSTAVBNEGAPOl^A IN SENaL DOLOČEN ČAS. 3 MESEE, 2S.7m KOŠIR L SKffiOV! IN MOfrAŽAO.aO,L£VEC 8.3301 PETROVČE KLEPAR KLEPA!^ • KLEPARSKA OELA. MONTAŽA D^ MNIKOV, roU^EN ČAS. 8 MESECEV. 23.7^009; MARINOX PROEZVODNJA IN KL^^E STORfTVE DM, LATKOVAVAS 43.3312 PREBOLD STAVBNI Kl£PAR STAVBNI KLEFM KROVEC • M/l KL^ARSTVO IN KROVSTVO. N^IOIOČEN ČAS. 27,7m'STAVBNO KLEPARSTVO IN KBOVSTVa JANKO DEŽELAK SJ^.. RAKI)V1JE33.33I48RA^0VČE NATAKAASKI POMOČNIK NATJttiUi • M/l'TOČENJE PUAČ W NAPnXOV. Č^ ŠČEKJE PULTOV M MQTÜtOSTAUH PSOS^OV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 3.8.2008; DNEVNI OARINTRGOVWASEBI. TAVČM) BREDAS^. ZGORNJE BflUŠOVUE 18.3311 ^PETER V SAVINJSKI DDUNI SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/l STREŽBA PUAČ M KRANE. OOLC^ ČEN ČAS, 3 MESECE. I8.7i008; PIVNICA M^TKA JERNEJ KUHAR SP. VEUKA PIREŠICA 36 B. 33^0 blK PROElAJAliC PRüOAJALM • Ufl: PRODAJA TEKSTILNIH m KOV. SVETOVANJE STRANKAM; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 19.7.2008: METRO. Oil; PE ŽAIEC. UUCA IVANKE URAJUOC 1.3310 ŽALE KOHAR POPEK-M/l PRIPRAVA« PEKA PIZZ TEB OSTA-LIH JfOI V PQ^I AFRIKA. N^OOČEN ČAS, IIJifiOB; At GOSTWSTVO. TRIXVINA. STORL IVE. 0J3A. BRASLOVČETfi. 3314 SfiAAD^ SUKOPtiSKAR SUKOPLESKAR - m/l SUKOPLESKARSKA OEU DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 24.7.2008; OAR-ZAM, STORITVI IN TfU^VlNA. aO.O.. MATKE 73.3312 PREBOLD El£KTRlKAREUKTRONm PROflAlALEC aEKTRMATERIALA IN SVEHL- M/ 1 PRODAJA aiKTROMATERIALA fNSVEHL NEDO LOČEN ČAS. lüiOeS; JAKA B L aO.a; ELEKTRD KRAŠOVEC, ŠLANOROVTRGZD A. 33III lUEC STROJNI TEHNIK KONTROLOR NA TTKNIČMH PREGUOIH - m/l TEH NičNi pregled; motornik vozil NEDOLO^N ČAS. 21,7.2088.' AVTDKONTROL TEHN^I PREGIE Oi. TRGOVINA. TRANSPORT IN STORITVE. aO.a. CESTA NA LAVO 3310 ŽAJC EKONOMSKI TEHNIK komeboaust • m/l TRŽENJE IZDEiKOV ZA za NANJI VOOOVtHlMKANAUZACUONAPOOftO^U SLOVENUE. NEDOLOČEN ČAS, 21.7^006: žago ŽEN. PflOIZVOONOMUtSOVSKO POOJnJE.Oil.0. CESTA 08 ŽELfZNCIl 3310 ŽALK KNJIGOVODJA - M/l mSm. KONTIRANJE. NEDOLOČEN ČAS. 2e.7iD88; r$