floyic etttali,j‘rO»31Žnte 1/Llrona Vovo me8t0 LETO IV. - it. 9 V KOČEVJU 21. FEBRUARJA 1959 Cena 10 din S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO KOČEVJE Se vedno preveč nesreč Na seji občinskega zbora proizvajalcev Kočevje, 14. februarja so odborniki najprej poslušali poročilo o higiensko-tehnični zaščiti dela v naših podjetjih. Poročilo je podal upravnik Podružnice zavoda za socialno zavarovanje Kočevje tov. Rudi Mohar. Higiensko-tehnični zaščitni službi je Zavod posvetil veliko skrb. Pri Zavodu uspešno deluje HTZ komisija. Pregledala je več podjetij in našla v nekaterih pomanjkljivosti pri zaščiti strojev itd. Po obisku se je stanje v nekaterih podjetjih izboljšalo, predvsem pa je treba pohvaliti komisijo HTZ na Rudniku, ki vzorno opravlja svoje delo. Zdravstveno stanje v kočevski občini je pri delavcih slabše kot pa v nekaterih drugih gospodarsko razvitih občinah. Vedeti moramo, da so prišli v Kočevje na delo ljudje iz raznih krajev. Težki pogoji dela v prvih letih po osvoboditvi, kali bolezni od prej, podhranjenost in drugo, so po svoje prispevali k povečanju delovnih nezgod. To število se vsako leto manjša. Lani je bilo skupno 925 vseh nezgod pri delu, kar je v primerjavi z letom 1957 za 85 primerov manj. Res je, da se število nesreč zmanjšuje vendar s tem ne moremo biti še zadovoljni. To nam potrjujejo tudi tele številke: lansko leto je bilo zaradi nesreč pri delu izgubljenih 13.829 delovnih dni. Izdatki za zdravljenje, hranarino za čas bolezni itd. gredo v milijone. Nesreče puščajo tudi invalide, kar spet pade na breme družbe. Naj v ilustracijo navedemo, da stane družbo ena sama smrtna žrtev nesreče pri delu najmanj 1,800.000 din! Delovni inšpektor, tovariš Muhič, je poročal o delu inšpekcije. Med drugim je dejal, da nekatera podjetja premalo upoštevajo naloge o odpravi nepravilnosti, ki jih je izdala inšpekcija. V delavnicah podjetja »Avto« delajo delavci v težkih pogojih: prostori so utesnjeni, stroji so premalo zavarovani, slabo je zavarovana tudi električna napeljeva. Odločbe inšpekcije dela za odpravo vsaj tistih nedostatkov, ki so najbolj nevarni za povzročitev nesreč, doslej m'so dosti zalegle. Tovariš Muhič je opozoril, naj bi v podjetjih, kjer imajo varilne aparate tem posvetili večjo skrb, če nočejo, da ne bo nekoč prišlo do težjih nesreč. Razprava je pokazala, da bi morala biti inšpekcija za delo bolj do- SAMOPRISPEVEK Na posvetovanju širšega političnega aktiva Ljubljane so razpravljali o delu stanovanjskih skupnosti. Na območju mesta bo do konca marca oblikovanih po organizacijski plati 20 stanovanjskih skupnosti, sledna in hitra pri ukrepanju. Vse Sredstva naj bi te skupnosti dobile tiste, ki ne upoštevajo odločb, ki jih predvsem iz samoprispevka stano-. —I va[ceVj k; bj znašal 10"/« najemnine. je izdala inšpekcija, naj se pokliče na odgovornost in kaznuje. Lani je plačalo 8 večjih podjetij v občini 23. milijonov din dodatnega prispevka za socialno zavarovanje, kar znese 17 odst. vseh vplačil celotnih socialnih prispevkov v občini. Zato je zmanjšanje nesreč pri delu v korist posameznika, podjetja in družbe kot celote. Na seji so sprejeli več priporoč’,1. Komisije za HTZ naj bi ustanovili tudi v manjših podjetjih, sind.kalne podružnice naj bi imele v svojem programu dela tudi predavanja o higiensko-tehnični zaščiti, v pod jetjih, kjer zaposlujejo nad 300 ljudi, naj se namesti varnostni tehnik. Usta- VKUHE LADJE Naše ladjedelnice, ki so bile zgrajene v zadnjih letih, izdelujejo vedno večje ladje. Pred kratkim so v puljskem pristanišču »Uljanik« spustili v morje tanker (ladja za prevoz nafte) z nosilnostjo 20.000 ton. Tanker je dobil ime »Karpati«, izdelan pa je bil za neko poljsko pomorsko podjetje. Marsikje se je sneg že stopil, kmet je spet vpregel voz in se podal v d ihteči gozd Naloge organizacij in društev v Ribnici O nalogah in delu Socialistične novi naj se občinska komisija HTZ. zveze v ribniški občini smo pisali že O predlogu bodo še razpravljali na v zadnji številki našega lista. Do-prihodnji skupni seji obeh zborov dali bi še to, da naj odbori SZDL ObLO. posvetijo vso skrb novosprejetim UPRAVNIK ALI DIREKTOR članom, jih seznanijo z nalogami in V drugi točki dnevnega reda so z delom Socialistične zveze in politič- Družbeni plan v načelu sprejet V načelu je bil na zadnji seji njo, brez posebnega zvišanja števila okrajnega zbora proizvajalcev spre- zaposlenih, z boljšo oskrbo in izra-jet osnutek okrajnega družbenega bo surovin in osnovnih sredstev, z plana za letošnje leto. razvijanjem zadružne kooperacije v Po planu se bo letos povečala kmetijstvu, smotrnim investiranjem, družbena proizvodnja za 10,9°/o, na- pravilno tarifno politiko in drugim. r»dni dohodek pa za 11,8°/«. To bi V industriji se bo bruto proiz-dosegli predvsem z večjo proizvod- vodnja povečala za ll,2°/o, v kine--_______________________________tijstvu za 11°/« v obrti pa za 9 od- stotkov. Nekoliko se bo spremenila davčna politika do obrtnikov in kmetov. Davčna obremenitev za kmete bo za povprečno 20°/o v.šja kot lani, ker je bil lani dohodek na vasi zelo povečan. Skupni družbeni bruto proizvod naj bi se povečal v družbenem sektorju gospodarstva od lanskih 175,1 na 194,5 milijarde dinarjev. Skupna vrednost nameravanih investicij v vseh 29 občinah našega okraja znaša 8,2 milijarde dinarjev. Okrajni investicijski sklad pa bo znašal okrog 1,4 milijarde. S temi sredstvi booo opravljene pomembne invest!-c'tc na na.š-'m območju predvsem za kemično tovarno v Kočevju in podružnico »Rašice« v Dobrepolju. majhnimi korekturami sprejeli nova pravila šestih podjetij. Osvojen je bil tudi predlog, da se v manjših podjetjih, kjer ie zaposlenih do 50 ljudi, naziva vodjo podjetja upravnik, v podjetjih nad 50 ljudi direktor. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV no izobražujejo. Sedaj pa še nekaj o delu bstalih množičnih organizacij in društev v občini Ribnica. Organizacija Zveze borcev je številčno močna in ima dobro vodstvo, pa Lani je organizirala zelo uspelo proslavo v Jelenovem žlebu ter prosla-ob drugih prilikah. Opravljena lom prispevali, da bi Svoboda zaživela v polnem življenju. Gasilci so bili na letni konferenci SZDL v Ribnici pohvaljeni. Gasilska društva dobro opravljajo svoje delo, organizacija gasilcev je na višini. Želimo jim, da bi tudi v tem letu uspešno opravljali svoje delo. Društvo rezervnih oficirjev Ribnica ima 74 rezervnih oficirjev in okrog 90 rezervnih podoficirjev. Delo društva je dobro in plodno. Tudi za Rdeči križ velja ugotovitev, da je organizacija lani dobro TVD Partizan je močna organizacija, ki združuje v svojih vrstah večje število mladih ljudi. Novo vodstvo Partizana je lani krepko prijelo za delo, ki je kmalu rodilo uspehe. Tudi število telovadcev se je povečalo. Kakor doslej, tako bo treba tudi za naprej skrbeti, da bo mladi naraščaj rastel in se vzgajal v vrstah Partizana. Vključevanju mladih ljudii bo treba posvetiti še posebno skrb. Muzejsko društvo Ribnica je še mlado, ustanovljeno je bilo lani. Z (SfflHJSRrss POCENITEV Ob zadnjem popisu bombažnih ‘n svilen h tkanin je marsikdo mislil, da gre za podražitev, toda kdor koli bolje zasleduje višino in gibanje cer), je bil prepričan, da ?re samo za pocenitev. Lansko! so se Podražili sladkor, tori elektrčna energija, ta po-in.aZlteV ^et*e na svetovne n ostale cene pri nas upravičena, . tekstiiu pa imamo sorazmerno visoke cene in je bilo tu pričako-vatl samo pocenitev. t>ri tej pocenitvi gre še za dru-So stvar. Zvezni izvršni svet je z uredbo znižal prometni davek bombažnim tkaninam od 38'l> na ■tO'It in pri svilenih od 48 na 40'U. Gre v Obeh primer h za 8'/i, cene tkanin pa se v prodaji znižajo pri bombažnih tkaninah ne le za 10'It, marveč za 11'lt, oziroma pri svilenih tkaninah ne le za 12'l‘, marveč za 13,4'lt. Kako utemeljujemo ta račun? Doslej je morala tovarna od prodajne cene recimo 500 din za bombažno tkan no plačati 38'It prometnega davka ali 190 din in ji je ostalo 310 din. Če zdaj zniža cene ne za 10'1 • marveč za 11,4 na 443 din in to od znižane cene plača 30'It prometnega davka ali 131 din, n ostane spet kakor prej 3l0 din. Stičen je račun tudi pri svilenih tkaninah. Letošnja pocenitev se razlikuje °d lanske, ki je bila meseca maja. Takrat je bil tudi znižan prometni davek, ni bila pa trgovini pr-znana razlika (regres) za blag O, i 9° ie že imela v prodaji, tako da so se stvarno cene šele pri naslednjih dobavah iz tovarn znižale in še to za manj kot na ieht znižan davek. 1 Zadnje znižanje prinaša potrošnikom že letos okrog 9 milijard dinarjev ali približno 500 din na vsakega državljana. Da bi zn'Žane •eae vplivale na pomanjkanje bin-ga, pa se ni bati, saj tekstilna industrija dosega rekordno mesečno Proizvodnjo 20 milijonov kvadratnih metrov bombažnih tkan:n nasproti 17,7 mlijona pred enim letom. Tovarne tudi v bodoče ne bodo tnogle zvfševati cene, ker je to te?ono na postopek, ki ca določa uredba o evidenci in kontroli cen. Lur sv uče 1'iiovine, pa moru-na Potrošniki sami kontrolirati, da se •one v maloprodaji ne bi dvignile. V nadaljevanju seje so odborniki je bila anketa o zdravstvenem sta-razpravljaii o združevanju sredstev, n ju bivših borcev. Organizacija je ki jih ustavrjajo podjetja, v enotni nudila vso pomoč otrokom padlih investicijski sklad, ki naj bi bil pri borcev in žrtev fašističnega terorja. ObLO. V ta sklad naj bi prispevala Tudi letos čaka organizacijo ZB vsa podjetja kot posojilo, iz tega precej dela. V septembru namera-eklada pa bi se dodeljevale invest!- vajo odkriti pri gradu v Ribnici ve-cije tistim podietjem, ki so do njih ličasten spomenik padlim junakom najbolj upravičena. Tu bi bila na in spominsko ploščo z imeni vseh, prvem mestu Kemična tovarna, lu- ‘ * " X'"",J— ščitnica lesa na LIO Kočevje, cirad-nja novih delavnic podjetja »Avto« dru-nic, ki štejejo skupno 1041 čla- ki so darovali življenje za svobodo, vene članice, zaslužijo za prizadevno V občini je 14 sindikalnih pov- delo vso pohvalo. zastavila delo. RK skrbi za zdrav- ozirom na velike naloge, ki jih ima stveno vzgojo ljudi in drugo. Prav letos pri ureditvi muzeja, bo potreb-tej organizaciji gre zahvala, da je na vsa skrb in pomoč ljudske obla*-krvodajalska akcija lani v občini sti in organizacij, da bo lahko kos lepo uspela. svojemu delu. Društvo Žena in dom Ribnica ima Pa še beseda o Turističnem dru-85 članov. Po prizadevanju društ- štvu. Društvo skrbi za lepši izgied va so bile v Ribnici organizirane: Ribnice, da bo bolj privlačna za oko šivalnica, krpalnica, delavska menza domačinov in tudi v turističnem po-itd. Žene, ki vodijo društvo in društ- gledu. Letos bo čakalo društvo pre- cej| dela pri ureditvi ribniškega, gradu in bližnje okolice. »Teksttlana«. DVE TRETJINI Odborniki so se dalj časa zadržali tudi pri tako imenovanih dveh tretjinah, sindikati vztrajajo, da se letos uporabi za dvig družbenega standarda dve tretjini. Ko so odborniki razpravljali o teh stvareh, so bili mnenja, naj bi se skladi za splošno uporabo pri podjetjih koncentrirali v enoten sklad pri ObLO. Vsa ta sredstva pa naj bi se uporabila za dvig družbenega standarda. Tu je mišljena gradnja stanovanj in druge potrebe. O vseh teh stvareh bodo razpravljali in sklepali na prihodnji seji obeh zborov. nov. vioqa sindikata zi uveljavljanje delavskega in družbenega upravljanja je zelo pomembna. Tudi za ribniške sind:kalne podružnice, vsaj za večino od njih, velja, da so pravilno doumele vlogo, ki ,jo imajo sindikati v podjetjih. Prav v teh dneh imajo sindikati tako v Ribnici kot drugje odgovorno delo v zvezi z novimi tarifnimi pravilniki. Z ustanovitvijo DPD »Svoboda« Ribnica je bilo pričakovati dvg kul-turnoprosvetnega dela, vendar pa kljub skrbi, ki jo je bila deležna Predsednik republike Tito se je s soprogo in spremstvom te dni mudil v Sudanu. Kakor v ostalih deželah, katere je obiskal, so mu tudi v Sudanu pripravili slovesen sprejem in ves čas, kar se je mudil v tej deželi, na vsakem koraku izka- „ , , .... . _ zovati naivečjo gostoljubnost. Obisk lahko z vso silo posvetil ameriški Svoboda, m bilo pravega uspeha - fiaš predsednika v Sudanu, k j .je zunanji politiki. Duties ie star že 71 lo društva bo treba poživit! V Rib- ~elo od neka1 leti dobil neodvis- • je večje število intelektualcev nogt_ jc bn prvi od tujih vodite_ vlade Menderes, je b !o poškodovanih, eden pa je ostal nepoškodovan. Ameriški zunanji minister Dulles je v bolnici, kjer se zdravi zaradi raka. V ameriški prestolnici Washington menijo, da Dulles ne bo imel več potrebne energije, da bi se niči in drugih, ki bi lahko s svojim de- ,Domači izdelki" novo podjetje v Velikih Laščah ljev. Pot predsednika Tita v Sudan je bila namenjena utrjevanju in še nadaljnji razširitvi prijateljskih stikov med obema deželama. Gotovo bodo sadovi obiska kmalu vidni tudi pri povečanju izmenjave trgovskega b!aqa med obema državama. Sedaj vodi pot predsednika Tita in Združeno V januarju je bilo v Velikih La- jalno podjetje s sedežem v Laščah ustvaril 61,000.000 din prometa, p taščah ustanovljeno Trgovsko proiz- ter obrati na Robu in v Karlovici. s'ovalnica na Reki, ki je poslovala vajalno podjetje »Domači izdelki« s Ker pa takega kombiniranega pod- v sklopu skladišča pa 10 milijonov vuul ^ sedežem v Laščah. Predmet pošlo- je tja, ki bi se baviio z raznoliko de- din. Sedaj, ko imajo lastno podjet- nieqovo spremstvo vanja podjetja bo izdelava, odkup javnostjo, na pristojnem mestu ni- je, računajo, da bodo promet kma- arabsl<0 republiko. in prodaja vseh vrst izdelkov doma- so hoteli registrirati, so ustanovili 1 ~ 1,,x ’ ’ če lesne hišne obrti in lesne ga!an- podjetje »Domači izdelki«, ki se bo baviio predvsem s trgovino, to je z nakupom in prodajo lesnih izdelkov. Novo podjetje jma solidne pogon je za uspešno delo. Pet članski kolektiv bivšega skladišča je’ lani V jutranjih urah na volitve! terije. Izdelke bodo lahko prodajali na vsem teritoriju države. V sestavu podjetja je tudi poslovalnica — prodajalna domače lesne obrti in galanterijskih izdelkov na Reki. Novemu podjetju so bila odobrena osnovna sredstva v znesku 8 mi-li.jonov din in obratna sredstva. Za vršilca direktorja podjetja je bil imenovan Jože Grebenc. Pot novega podjetja je bila precej pestra. V Velikih Laščah v bližini železniške postaje je začelo proti koncu leta 1954 z delom skladišče s suho robo, ki je bilo v sklopu zadružnega podjetja »Lesni iz- . . .... . . delki«. Po združitvi tega podjetja z ste vohh- NaJPre.l volišča za splos-LIP Ribnica je prešlo tudi skladišče ni,,zbor' . .. .„ , . . . v Laščah pod novega gospodarja. V volilni enoti št. 5, ki obsega 1956. leta je bila ustanovljena Po- Podgorsk,_ teren v Kočevju, bo voli-slovna zveza Kočevje in tako je pri- «e v bivših prostorih Partizana pri šlo skladišče pod upravo Poslovne Podjetju »Zidar« v volilni enoti st. zveze. Lansko leto poleti se je skla- » ~ Seskov in Kolodvorski teren, dišče odcepilo od Kočevja in pri- ^ vol.šče / prc«torih gimnazij ...v., rr, j. .. Voli vonina enota st. 17 obsega Salko kljucilo Trg. podjet.iu »Kri vas, volitve pa bodo v Mladinskem ke Lašče. Tu pa so kmalu ugotovili. domu v šalkj vasj Volilna enota št. da cikorija in obešalniki ne gredo ^ lu podvojili. Prizadevnemu kolektivu mladega podjetja želimo veliko uspehov pri delu, ustvarjena sredstva, ki jih bo dobila skupnost, pa bodo služila za napredek krajev tudi v občini Lašče. —žem Italija je dobila novo vlado. Novi vladi, v kateri so sami demokrist-janski ministri, načeljuje ministrski predsednik Antonio Segni. Kriza vlade je trajala cele tri tedne. Nova vlada se bo v parlamentu naslonila na liberalce, monarhiste in neofašiste. Kakor poročajo opozi- tet. Zato govorijo o njegovem namestniku, kdo naj bi ga nadomestil in kdaj, še ni znano. Iz Moskve poročajo, da so organi sovjetskega komiteja državne varnosti v zadnjem času aretirali več a o en tov ameriške in turške obveščevalne službe. Enega agenta so ob priliki, ko je hotel prekoračiti sovjetsko mejo, ubili. V južni Belgiji je prišlo do spopada med policijo in rudarji, ki stavkajo. V mestu Boussu blizu Monsa je morala policija poklicati na pomoč gasilce, da bi razgnala demonstrante. V nekem mestu so d °'»vel prekopali nekatere ulloe in postavili na cestah barikade, da bi zaustavili promet. Stavka okrog 7 tisoč rudarjev iz tega področja v V našem listu smo poročali, da bodo 22. februarja nadomestne volitve za odbornike v splošni zbor ObLO, dan nato, to je 23. februarja pa nadomestne volitve v zbor proizvajalcev. Danes vas bomo seznanili, k,j e bodo volišča, v katerih bo- na enota št. 6 je za gospodarsko organizacijo SGP »Zidar«. Volišče bo v prostorih »Zidarja« v leseni zgradbi pri kolodvoru. Volilna eno- 5SK5EFLEŠ EsKisSs preti, je pravzaprav pobuda mono- ?? ,-le začela v ZDA, se vedno bolj polov.' Javna dela so samo začasen siri v zahodne države Evrope, ukrep proti brezposelnosti. Odprto § v Kie’skem zalivu v Zah. Nemčiji v, _ , , . „ . ie osta'o vprašanje agrarnih po- -1e prišlo do trčenja norveškega ta št. 7 obsega gosoodarske organi- J™® sternizacija državnih usluž- tankerja (10.477 ton) in orške mo-zacije: »Avto« Kočevje, Žeiezmsko 9^0 juste i postajo Kočevje. Podietie za vzdr- bencev m arugo. zevanje proge in PTT Kočevje. Vo- Na poti v London se je ponesro-lišče bo v prostorih »Avto«. Volilna čilo letalo, v katerem je bila turška enota št. 10 obsega »Vodovod« in delegacija s predsednikom turške ostalih 18 obrtniških podjetij. Vo- vlade Menderesem. Delegacija je lišče bo v prostorih hotela »Pugled« potovala v London na trojno kon-Kočevje v kmečki sobi. ferenco o Cipru. Pri nesreči, ki se Volitve 22. in 23. februarja se je pripetila zaradi megle v bližini začno ob 7. uri zjutraj in bodo tra- Londona je bilo ubitih 12 oseb, 8 jale do 19. ure zvečer. oseb, med njimi tudi pred; -d V; skupaj in tako sta ObLO in kolek-tiv skladišča iskala rešitev, da se ustanovi samostojno podjetje, ki bi se baviio izključno z lesnimi izdelki. Bilo je ima dve volišči: prvo bo v Novih selih v gostilni Anton Cetinski, volili pa bodo volivci iz vasi Nova sela, Golnarji, Dren, Selo, Lipovec, Bajšole in Zapuže. Drugo volišče bo v osnovni šoli v Kostelu za vasi: . Hn coveč variant. Ena od teh je Kostel, Maverc, Delač, Žaga, Brst-bi a, aa se ustanovi obrtno proizva- nik in Dok žaga. --------------—-— ___________________ Volišča za volitve odbornikov zbo- ra proizvajalcev pa bodo: .rc»TE v volilni enoti št. 5 bo volišče v Do 24. februarja še ne kaže na po- prostorih podjetja »Elektro« Kočev-memibnejše spremembe vremena, je. Volili pa bodo člani kolektivov Okrog 1. marca lahko računamo s iz podjetij »Elektro«, Kemična to-snežnimi padavinami. Hladneje bo. varna, CŽP »Kočevski tisk«. Volil- torne tovorne ladje (10.392 ton). Do trčenja je prišlo zaradi goste megle v zalivu. Obe ladji so potegnili » pristanišče, potem ko ju niso mogli ločiti. ( Na Cipru je bil precej močan potres. Človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je bila zelo velika. V glavnem mestu Nicosiji pa je po dovnt'h leHh prvikrat snežilo. ’" ?:ruju je bilo zaradi močnih nalivov poplavljene precej zemlje. Mesto Matucan je v vodi in blatu, silne skalnate in zemeljske gmote so se spustile s planinskih predelov pri mestu Tablaca in povzročile , „ , , _ , . ...... veliko škodo. 7 ljudi ie ubitih. 25 Letos bodo mladinske delovne sedež glavnega štaba mladinskih pa ]e pogrešanih. Poškodovane so brigade nadaljevale z gradnjo naše brigad, velika proslava Dneva mla- bile tudi železniške proge in ceste Priprave za gradnjo mladinske ceste največje ceste, ceste »Bratstva in enotnosti«. Gradbišča ceste bodo med Paračinom, Nišem in Negoti-liom, ob Vardarju ter Demir Kaplji. Nad 50.000 brigadirjev iz vse države bo zgradilo 104 km prvorazredne avtomobilske ceste. Brigade pričnejo z delom prvega marca in ta dan bo v Nišu, kjer je dinskih delovnih brigad. Vlada nudi prizadetim pomoč. Že več dni so na avtocesti sani- Nad sončno Kalifornijo je prišel tarne inšpekcije, ki bodo pregleda- snežni vihar, 'ki je pokril vso pole vsa naselja in ugotovile, kakšno krajino s snegom. Močan veter je je stanje sanitarnih in ostalih naredil veliko škodo na televizij-zdravstvenih naprav. skih antenah in električnih kablih. Mladina bo imela tudi svoj teden-ski časopis in posebne radijske oddaje. ČITAJTE IN SIRITE »NOVICE« Zunanjepolitični komentar ........ SPORAZUM Ali bo dokončno rešeno dolgoletno »jabolko spora« — zamotano ciprsko vprašanje? Tako se je vsakdo spraševal po objavljenem sporazumu, ki sta ga dosegla grški in turški zunanji minister, odobrila pa njuna predsednika vlade na nevtralnem terenu, v Zurichu, v Švici. Dolga leta, točneje od 1. aprila 1955, je mali otok sredi vzhodnega dela Sredozemskega morja kalil dobre sosedske odnose med Grčijo in Turčijo, hkrati pa povzročal še večje preglavice Vel ki Britaniji. Od l. 1878 je namreč Ciper britanska kolonija. Po drugi svetovni vojni je tudi ta mali otok zajelo osvobodilno gibanje. Zače'0 se je najprej z mirnim: zahtevami za neodvisnost in za priključitev h Grčiji, kajti na tem otoku je od pol milijona prebvcdcev 420.000 Grkov, ostali pa so turške narodnosti. Večina je torej skušala vs -Ijevati popularno ges’o »Enosis«, po naše »združitev« z matično grško deželo. Ker zahteve niso obrodile uspeha, je prefl štirimi leti izbruhnil krvav upor, ki je doslej terjal bi zu 600 človeških žrtev. Tudi najostrejši ukrepi, obsedno stanje in vojaške operacije niso mogle ugnati dobro organiz:ranega osvobodilnega gibanja ciprskih Grkovi Zdaj sta se dve sprti strani ne-pr čakovano naglo, komaj v pičlem tednu, sporazumeli med seboj. Grški in turški predstavniki so skleniti sporazum, ki predvideva neodvisnost Cipra. Mali sredozemski otok naj bi postal neodvšna republika, v njegovem parlamentu pa naj bi bilo 70 odstotkov grških poslancev in 30 odstotkov turških. Poseben organ, v katerem bi bili predstavniki grških in turških skupnosti, bi odločal o nekaterih važnejših zadevah. Grčija je popustila v svoji dosedanji zahtevi po, priključitvi otoka, Turki pa so v zameno opustili svojo zahtevo, naj bi otok razdeHli. V splošnem zadovoljstvu, ki je nastalo po sklenitvi sporazuma v ZiirX l/motrmolooir no HriKii ^ a 70 i___i • ___: —_JI 7C -5« laz-mcic a “ " J .. , t . ., • • proizvodnje v kmetijstvu. Sledila je Več kmetovalcev na Hribu je že kmetijski proizvodnji. ZS je spre-razprava. Nato so sprejeli akcijski izrazilo željo, da so pripravljeni so- jej tudi sklep, da člani UO zadruge »Smreka« vsaj malo poznane. odkup lesa in destilacijo eteričnih razprava. Nato so sprejeli akcijski izrazilo zeljo, da so pripravljeni so- jei tudi sklep, da člani UO zadruge , . -, olj. V tem letu se je zadruga zna- program zadruge. Ko so bile plan- delovati v borbi za večje hektarske skličejo vaške sestanke in na njih Menim, da je Dil ™Q1 plaec. §ia popolnoma brez donosnih dejav, cVp nAirtnp cnrpiptp co Firmi SZ donose. Kmet Jože Avsel ie sam po- Vmpirrvpirp nnnče r\ koristih s odelo- ka zelo slano pou , “ nosti po poznejših predpisih ji je pojasniti nekatere stvari, prikazati odp£^e, tudj delež na dobičku 'pod- ske naloge sprejete, so člani SZ donose. Kmet Jože Avsel je sam po- kmetovalce pouče o koristih sodelo-ugotavljali možnosti, kako bi naj- nudil za kooperacijo 4 ha košenic, Vanja kmet-zadruga. boljše realizirali gramske naloge. —. - . -lija iuuci--z.auiuya. . . . ,, . . , i v- ^ t • OUpauei LUUI Vieifcf^ lici UVU oz. izvedli pro- pravtako pripravljenih dati košeni- za zaključek pa še tole: Naloga stanje, ka»krsno Je in kaksno D1 " jetja v višini 50"/o, kar je bilo ure- ce oz. sodelovati v kooperaciji še Poslovne zveze Kočevje je, da skup- Kakor za Struge, velja tudi za več drugih kmetov, večino ostalih krajev, da individualna kmetijska posestva sama ne VELIKE LAŠČE morejo tako napredovati kot to za- Na zasedanju ZS v Vel. Laščah so gi in skupnosti, hteva sedanji čas. Imamo majhne sprejeli akcijski program zadruge in in razdrobljene kmetijske posesti, obvezali, da ga bodo uresničili. V Te nimajo pri najboljši volji mož- kooperacijo bodo vzeli tudi košeni-nosti za nabavo strojev, umetnih ce, manjše od 2 ha. Tudi v pride-gnojil. Premalo je znanja za upora- lovanju krompirja v zadružnem so>-bo raznih semen za različne vrste delovanju računajo na lepe uspehe no s KZ skrbi, da bo zadružno sodelovanje v naših krajih dobro uspelo, kar bo v korist kmetu, zadru- ralo biti. j eno ob ustanovitvi z medsebojno Kakor je bilo v članku navedeno, pogodbo, je KZ Hrib 1. 1955 ustanovila za- Razumljivo je, da je v naslednjih družno podjetje »Smreka«, katere- Ietih zadruga Hrib le životarila brez mu je že ob ustanovitvi odstopila vsakega napredka, ker brez donos-_____________________________________nih dejavnosti ni imela pogojev za Oprema domače lekarne razvoj. V okviru danih možnosti ter s skromnim in skrbnim gospodarstvom je naslednja leta pridobila zopet nekaj novih sredstev, ki jih Hišno ali domačo lekarno imamo Za odvajanje ne smeta manjkati je namenila za nakup kamiona. La_ zemlje, kombiniranje umetnih g no- ,n velik odziv kmetovalcev. Sklenili pri j^iši -zato, da se zatečemo k njej ricinovo olje in karlovarska sol. Pr- stna sredstva za nakup kamiona ni- jil itd. Veliko kmetovalcev je že so tudi, da bodo letos zgradili zbi- po pomoč v'prvi sili, dokler še nir- vo damo v črni kavi in poplaknemo so zadoščala, zato je zadruga pre- prišlo do spoznanja, da je edina re- ralnico za mleko ter nabavili nekaj smo utegnili poklicati zdravnika, ali z limono, karlovarsko sol pa spije- ko natečaja najela investicijski kre_ šitev za boljšo obdelavo zemlje in s obdelovalnih kmetijskih strojev. pa da sj z nj0 pomagamo v tistih mo na tešče, in sicer eno kavno d;t v višini 9,790.000 din za rok ostem povečanje kmetijske proizvod- primerih ki spadajo v okvir doma>- žličko na 2 del mlačne vode, da se mih let. Skupna sredstva, ki jih je nje v skupnem sodelovanju oz roma v DOLENJI VASI čeqa Pravljenja. v njej sol dobro raztopi. Za zapi- zadruga vložila, za nakup kamiona, povezavi z zadrugo. Kmetijska za- PrJ spreiemaniu akcijskega pro- Katera so zdravila za notranjo ranje imejmo zavitek pravega ru- so znašala 14,041.000 din. Po naku-druga bo nabavila kmetijske stroje. ma ^ e,ani zs temeljiti ana- uporabo? Pri roki naj bi bila jedilna skega čaja, ki hkrati z dieto ustav- pu je zadruga odstopila tovorni av- posredovaia bo nabavo umetnih jjZ]^ razDravj jn razčiščenju neka- soda za pomirjenje zgage ali nev- Ija pretirano čiščenje. tomobil podietju »Smreka», ker se gnojil, semen rodovitnih sort d a ja- terjh nejasnosti v zvezi s koopera- šečnosti v želodcu. Za glavobol pri- prj gnojenju nam izvrstno služi .1e kot ustanoviteljica zavedala, da la bo vsa strokovna navoji a za cj. pokazali pozitivno stali-če do poročamo piramidon — za otroke jhtiol, 'ki ga polagamo na ognojeno potrebuje dokaj mlado podjetje se uporabo reprodukcijskega materiala ;prašan1a. Dogovorili so se, na dobimo tudi polovjčne doze - ali mesto, dokler se ne predre, zato vedno pomoči, da s, omogoči trg in to je, z agrotehničnimi ukrepi bo katerih površinah zemljišč bodo so- antipirin. Pri trganju nam hitro od- škatlica ihtiola ne sme manjkati v doseže cim hitrejši razvoj, zadruga zagotovila, da bo dala zem- d , H kooperaciji. V Dolenji leže, če vzamemo fenalgol, ki je nobeni domači lekarni. Za površin- P° vsem tem se zadružniki spra. s™ - “ ” — ErEHBEE zunanjo uporabo. Penicilinsko ma- J •' ' . , . , . H / . • L M * Im. žilo, ki ga dobimo ali v originalnih je res gledala skozi ozka merila, RlbniCa v IUDll©in©ITl I6TU tubah ali nam ga narede v lekarni, je prav tako uspešno, vendar nje- Pri občinskem komiteju ZK Rib- menikom, prostorom za igre in dru- gova učinkovitost s časom mine, zenica je bil ustanovljen pripravljalni ge prireditve, otroškim prostorom, to je treba vedno vprašati, kako dol- odbor za proslavo 40. obletnice KPJ. urejenim parkom in stezami, muze- go dobo učinkovanja mazilo ima in Kakor smo zvedeli, nameravajo jem, ki bo po zamisli edinstven v ga moramo po potrebi obnavljati, pravi pogovorili o prednosti koope- imeti v Ribnici v počastitev oblet- Sloveniji, bo postal grad_ kulturno Pri izpahih in izvinih, ki so prav racije. Ko so razčistili noime o tem p:-ca tri večje proslave. Prva pro- središče Ribnice in turistična atrak- pt.j družinah z otroki pogosti, seže- v Strugah so sklenili, da bodo pod prli in delali za uresničitev napredne oblike v kmetijstvu — kooperacije. V TRAVNIKU ŽE PRECEJ PRIJAVLJENCEV Člani zadružnega sveta v Travniku so se najnrej v temeljiti raz- kako navaja pisec v svojem članku. Sodbo o tem prepuščamo bralcem. Smatram, da tukaj nekaj ni v redu. Ali ni vodstvo podjetja dolžno, da to’maci kolektivu stvari tako kakršne so, ali je upravičeno, da zadrugo, iz katere je zraslo blatijo In govorijo, da zadruga nima razu. y,P”Š/",ln’0m 'b0 ,na’ p^veČeL,0bČLnf^a ?!£ 'ml: mo Jo'^ovih^Vabietah: Običadek kolektiva, v zadružnem sodelovanju omogočen praznika, ki ga slave vsako leto 26. kom, bodo stala predvideno 12 mi- jz miagne vode s temi tabletami ub- j„ s tak:"m naginom ne bo napred napredek. Že na seji so zapisali pri- marca. Na proslavi bo sodelovala lijonov din. Ker Ribničani ne bodo ]agj bolečine in omili otekline. Pri ak vodstvo oodjetja res misli javljence. Predsednik ZS Franc Lev- tudj igralska družina iz Ljubljane, zmogli sami zbrati toliko sredstev, vsem tem pa seveda potrebujemo da'bo z diktatom in izpadi doseglo stik je prijavil za kooperacijo 4 ha Druga proslava bo pred praznikom kljub temu, da bodo precej prispe- nekaj zavitkov sterilne hidrofilne svo- namenV o tem dvomim ven-koxenic, Ivan Bambič 2 ha, Jože Zveze komunistov Jugoslavije — 20. vali, računajo na pomoč iz Ljubljane. gaze pri ranah pa tudi obveze in dar mislirn 'da bi bilo treba skupne Bambič 2 ha, Franc Levstik več aprjiom, največja proslava pa bo Ribniški festival v mesecu sep- levkoplast. probleme tudi skupno reševati. Ali hektarov košenic in tudi ostali elani konec septembra, ko bo v Ribnici tembru bo največja počastitev ve-ZS so se prijavili za zadružno sode- velik festival. Takrat nameravajo like obl etn ce KP in bo, kakor pred-lovanie pri košenlcah in krompirju, odkriti spomenik padlim borcem videvajo presegel lokalni okvir. Ljudje so razumeli, da bodo izčrpa- Ribniške doline. Poleg spomenika bo no zemljo izboljšali le s skupnimi spominska plošča, v katero bodo —--------------------------------------------- močmi. vklesana imena vseh padlih v NOV _ . , . KAKO JE BILO NA HRIBU iz občine Ribnica. Ob tej priliki na- Priprave za J. julij Tudi v KZ Hrib so člani SZ na meravajo odpreti muzej v obnov- NajveCjl dogodek bo na Rudniku svoji seji razpravljali o sodelovanju ljenem gradu ter letno gledališče. y pkvjru prosjav 40. obletnice Ko- ux,lllavlll ... .............. „„ .... „. JM ______ ...______ kmetijskih proizvajalcev z zadrugo. Do septembra, to je do ribniškega munjStjgne partije Jugoslavije 3. kamilic, ki tako blagodejno vplivajo problemov uspemo. Ali se je vod probleme tudi skupno reševati. Za čiščenje okolice odrgnin po- ne bi bil lepši način, da bi delavski trebujemo čisti bencin, ki nam slu- svet podjetja povabil na svoje za-ži tudi za odlepljanje levkoplasta. sedanje predsednika zadružnega sveta, upravnega odbora, da bi se o vseh problemih skupno pogovorili? Predstavn kom zadruge bi lahko prikazali plane podjetja, rekli bi jim, to in to mislimo nemraviH. Dvo- v okviru proslav 40. obletnice Ko- domačih čajev, lipovine in predvsem nvm, da ne bi bilo tako reševanje Ureznine in globlje rane pa naj si vedno ogleda zdravnik, ker so nevarne zaradi tetanusa in drugih morebitnih infekcij. V hišni lekarni ne sme manjkati Sporazumeli so se, da se ta oblika festivala, naj bi dobil grad z oko.iro ^j.. — £>an rudarjev. Tega dne bo prj trebušnih bolečinah dojenčkov, stvo podjetia zares zamislilo samo sodelovanja uvede tudi v tem kraju, drugo podobo. Obnovljen grad s s po svečana otvoritev novega Rudarske- v čisti posodici imejmo tudi pri- v številko 23, pri tem na pozabilo, ga doma združena s oros'avo 40. ob- pravljene škarjice, žličko in nekaj da so to sredstva zadružnikov, ki letnice KPJ. Na Rudarskem domu sponk. Vse to moramo seveda pred hočejo o niih voditi računa? Alimi- bodo odkrili spominsko ploščo v uporabo razkužiti, tako da prekuha-spomin revolucionarnega dela Par- mo, razen sponk, ki ne pridejo v tije na Rudniku pred 40. leti. Na neposredni dotik s kožo. Za merje-Rudniku so živeli in delovali najpre- nje vročine imejmo pripravljen to-danejši člani KP, ki so morali zaradi plomer. svojega prepričanja in dela veliko Za razkužitev rok je pripraven pretrpeti. Tedanji oblastniki in ka- hipermangan; že par zrnc razkuži pitalisti so rudniške komuniste pro- vodo, svetlorožnata raztopina hi- sliio. da j*h bodo zares trošili samovoljno brez odobritve lastnika? Končno, ali 'e samo zadruga Hrib poklicana, da rešuje probleme Loškega potoka ali ni njena dolžnost, da skrbi samo za lastno področje? Navedel sem samo nekaj primerov z željo, da prikažem stvar, ka- ganjali, kar nam povedo tudi doku- permangana je pa uspešna tudj za kršna je. da osvežim spomin vod- stvu podietja, kar je, kot izgleda, že nozabi'o. S svoiim člankom ne miši m nikogar osebno žaliti, ampak hoč^m samo prikazati še drugo stran. Alojzij Car menti iz tistih dni, vendar kljub vse- grqranje pri lažjih vnetjih grla. Za mu terorju niso klonili. Spominska splošno imejmo škatlico vazelina, plošča bo vsaj skromna oddolžitev telesni puder in tubo cinkovega ma-Komunističnj partiji in njenim čla- zj]a. nem za vse, kar ie bilo storjenega v družinah, kjer ta ali oni dru-v tistih težkih časih. žinski član boleha za kakšno dolo- čeno boleznijo ali pa je občutljiv za PODJETJE V LAŠČAH kako nevšečnost, imejmo seveda Občinski ljudski odbor Lašče na- ustrezajoče zdravi'o vedno pri roki, merava ustanoviti podjetje za izde- tako na primer kapljice za nahod, ključila poslovanje v lanskem letu lavo konfekcije. Podjetje naj bi bilo baldrijanove kapljice, prsni čaj za Zelo uspešno. Ustvarili so okrog' v Velikih Laščah, vanj pa naj bi se kašelj ali ušesne kapljice za trga- 1,500.000 din čistega dohodka. Naj-vkljufflle šivilje in krojači iz tega nje. K hišni lekarni spada tudi ter- več dohodkov je. ustvaril lesni od-območja. mofor. sek. DRAGA Kmetijska zadruga Draga je za- 40 let zgodovinske poti Šoba Miha, Šalka vas 108, blagainik; žič Jože, električar, Kočevje 276; Kraus Marija, Dolga vas 61, odbor- Šeško Jože, profesor, Kočevje 263; nik; Jakopin Ludvik, Pod jorska ul. Kenig Rudo’f, rudar, Šalska vas 43. 131, Kočevje, odbornik; Šenk Ana, V nadzorni odbor: Koren Metka, di-Mahovnik, odborn.k; Zupančič Ida, jakinja, Mahovnik 37; Gril Alojz, Slovenska vas, v nadzorni odbor; strojnjk, Kočevje 191; Tomšič Lud- Gospodarska poslopja Kmet:jsko-gozd. posestva v Koprivniku ilaz o po tvornici imajuč u rukoma Načelstvo sreza Kočevskega oko 50 letaka komun stičke sadrži- Kočevje ne. To bi bilo jest podpuno neozbil- no krt od mene kad bi to načimo, y°aš pov. ll l No 2571-3 večkrarposulf tclniki? ka^zpri- jttapod imenom J R.S. OJ^sam f^Tuhvatlli. IsUna jeVprotiv, ^ ^ M « "ifa na Miklič Ivan, Slovenska vas 14, v nad- vik'delavec Konca vas 24. J ZAPISNIK stranke Z sam i na Usti te stranke da sam ja dotsta 27. decembra 1033. Veber Viktor, upravitelj ekspoz - zorn, oibor; Zupan Kati. Mahovnik, Dne ?'^ *93’J.e.bi ustanovni ZAPISNIK stranice, pa sam 0wiaz o vo tvomic sa dozvo'om ture O. U. Z. D. u Kočevju i Anton v nadzorni odbor. občni zbor Saveza gradjevinskih rad- sestavljen prt Sreskem načelstvu v izabran u obč Kakimi obložen & . t^°rad_ Km,ec, vndja trqovine nBata<( se Dne 13. januarja 1935 je bil v go- nika Jugoslavije, podružnica v Col- Koceviu, dne 31. dec. 1933. je kod vlast, predo- tvorntc! ntštvo obavest!m da si za svako vr'o često u društvu sa znanim ko- stilni Beljan v Kočevju ustanovni narjih. Nekaj pozneje pa tudi v Pr šotni: Abert Platzer sreski govor, o staro, te ■ '11 tvQrnici ode-enip tvomice postavi kandidate munistom Josipom Seškom dnevno občni zbor Zveze rudarjev Jugosla- Bama Ink L Ustanovljene so tyle nače'mk, Angela Prijatelj, zapisni- Ko iko mi je znano . . . . radnJčkih poverienka za šeču skupa, a poduzimaju i izlete, vije, podružnice v Kočevju. Na tem Zveza lesnih delavcev v Ribnici, Za- karica in Beguš Stefan kot osum- ijObčejema radmčlahPO^verlenka, ™^\^™če Zedoskoro vr- priredb, ioč'piknike. Svi stoje pod občnem zboru je bil izvoljen nasled- druga II. rudarske skupine v Ko- ne znam iz koj n rarz uga. uu «... .. ---- xnji odbor: cevju in drjuge. Po razpustu delav- vrlo Lavrič Jože, Nova kolonija št. 244, skega prosvetnega društva »Svobo- i^pTedvedeni Stefan Beguš, rojen ništvom iz te tvormce nemam veze, šiH. Ja radim u boiad’saon, tvor- nadzorom. 26. dec. 1883 u Zgornjim Danama, pa zato ne znam dali navodi lepaka n:ce in ne smnem za vreme ' 1 rada Mišljenja sam. da bi bilo obČ. Sodražica, sreza Kranjskog, ne- glede te tvormce orgovariaio istin - sv a ?7 d sam zor na to, va da se Veber koji ima 288, podpredsednik: Verderber Ivan, iemnost« z istimi nalogami. Na obč- oženjen stanujoč u Kočevju št 34. ^ZstoSoottonX damn Z kilo S tu donSn imao. mnogo unij Za radnike, premjesti Stara kolonija 164, tajnik; Levstik nem zboru »Vzajemnosti« dne 8. III. bode zaslusan i iskazuje ko sledi: vodja ^ahtjevao oa^zensk h,^ da m_ na_ _^ w fe dozm,e tra. „„ manie rkspoziturni pobožaj, ml- Anton, Gorenje, namestnik tajnika; 1937 ie bil izvoljen naslednji uprav- nsz&zEHresEr st ^ »akstsrrz^«»^1 šara sa ssb če wd’o, sve dok nisem bo pred- sat. Muski dob, vam . /j • . vremenu pod,,z man Ker Komunistična partija ni Ime- Pavel, Stara ko'onf ja 167 odbornik; Aleksand=r, tkalec, Rudmk 176, taj- veden vlasti. Ja sam radr};e™ saf' ,^L tek 14 što nroUzakonitoga. Ne sumniam ni la nikake možnosti legalnega delo- K«nig Rudolf, Šalka vas 43, odbor- nik; Fvndek Hilda, šiviljska vajen- verenik u novoi tekst,Inoj tvoru ci koUko radmka. kol m . h. f lpfnke vania z de'ovn'mi množicami, je prf- nik. ka. Rudnik 222, namestnica; Jenko sr,n 'srjr*zxisz 7HZ1. aiwr^.,5» $$ ss ss$ s?: partija bila zabraniend. To medju vremen, rad samo ako,, "^ina Peskava ' P v nostiln Reijan v Kočevju. Na tem predsednik; Semen-Č Anton, pek, Kose- Sonja. šivlUska vajenka. Rud- tem nije ništa osobdoga jer ie po- prekomerno 96 sati. ruda nam ta kr v-ev n so ugotovili. občnem zboru je bil navzoč kot de- Kočevje, 308, tajnik; Falkner Av- n k 224; Arko Jože, kroj. pomočnik. znatd da u ovo vnjeme gotovo i prekovremeni rad honor ram za 50 Jrv^tv ,1p °J ’mUen občnem^zboim 1 ^ Liubljgne Izv0_ pust mizar Koč-vje 47. namestnik; Kočevje 23; Turk Jože, II. strojni nije bilo radnika, koii nije bo ko- n o 100 Oedhztim orav-ino b bo kot mentor vs at i d jen je bil nas'ednii upravni odbor: Jenko Peter, kovač, Kočevje 288, mazač, Rudmk 166; Bremec Ivan. munista. Istina le. da sam ia stro- da se P ača za svaki dnmm n *>0- Jože ^0^k,h sodnih zaroroT Be^uš Štefan. Kočevje. Cerkve- blagajnik; odborniki pa: Kralj Vin- rudar. Rudnik 224; Lavrič Jože, ru- M «• XZ Sr; ZZZ.V&TSS « 5,=,. cink,, ««* »»Mm,, *»• «-«* 2»' ------ so družbo 7 n"m. To nam po- Stara cerkev, podpredsednik, Kosec Lenka, delavka, Kočevje 244, Beguš Marija, Rudnik 224, Kočevje, tajnik; Štefan, delavec, Kočevje 34; Prlmo- fSe nadaljuje) strokovne zveze (socialisti), ali u potitičkom svoiem radu ia sam pr - 14 dana iznosi. KatedP-čn-i« "0<~- . t. staša J. N. S. pa sam bio i organi- čem, da sam ja 27. dec. 1933 ob- trjuje naslednji akt. Občni zbor TVD Partizana Kočevje V ponedeljek je bil ob dobri udeležbi članov in ob prisotnosti zastopnikov občinskega odbora, množičnih organizacij mesta Kočevje ter ljubljanske atletske in nogometne podzveze občni zbor domačega Partizana. Iz poročil je bil razviden ogromen doprinos društva na polju telesne kulture in sodelovanja v družbenem in političnem življenju mesta Kočevje v minulem letu, za kar je dal društvu in vsem pripadnikom Partizana v iskrenem nagovoru polno priznanje tajnik občine, tov. Peter Šobar. Podobno sta povedala tudi zastopnika podzvez iz Ljubljane. Predsednik društva Čuk Tone je podal izčrpno organizacijsko poročilo, v katerem je nanizal več podatkov o delu društva po kongresu telesne kulture v Beogradu. Prikazal je ogromne naloge društva, ki jih bo moralo izvesti po sk'epih tega kongresa in v zvezi z priprava- Tone Čuk, predsednik Partizana Kočevje mi za zvezni zlet v Beogradu ter za proslave 40. letnice ustanovitve KPJ in proslave SKOJ-a. Pozval je vse na intenzivnejše delo v društvu, prisotne zastopnike množičnih organizacij pa na še večje sodelovanje in podporo kot do sedaj. Iz gospodarskega poročila gospodarja Jožeta Maverja je bilo razvidno, da je do sedaj društvo dobivalo močno podporo družbe, in to predvsem od Občinskega ljudskega odbora Kočevje, ki je s podporo sploh omogočil delo društva, kajti v minulem letu je bil odziv kočevskih podjetij s podporami društvu zelo skromen. Od povsod smo prejemali odgovore, da so razpoložljive sklade že porazdelili in izčrpali. Verjetno je bila podpora kje drugje bolj nujna in potrebna kakor za telesno kulturo, ker je. bil Partizan pri razdelitvi pri večini podjetij kljub prošnjam prezrt. Razveseljivo je, da se je ustanovil pod okriljem Občinskega odbora SZDL jn Občinskega ljudskega odbora režijski odbor za nadaljevanje gradnje novega telovadnega doma. Tako je prihranjena samemu odboru Partizana velika skrb za gradnjo in se bo lahko posvetil v celoti delu in razvoju društva in končno tudi razvoju telesne kulture v občini s sodelovanjem v občinski »Športni zvezi za telesno kulturo«, za katere ustanovitev so že vse priprave zaključene. Za močno razgibanost in vsestransko delo v društvu bo v tekočem letu potrebnih precej finančnih sredstev. V kolikor bi ta ne zadostovala, je bilo sklenjeno, da bodo omejena razna tekmovanja v oddaljenih krajih, vsa razpoložljiva sredstva pa bodo na razpolago za množično vadbo jn izpopolnjevanje najkvalitetnejših športnikov društva, tekmovanja pa bodo izvajana po načrtu doma in z bližnjimi društvi in klubi. Poročilo načelništva in strokovno oceno splošne vadbe in posebnih panog je dal Arko Andrej, podpredsednik društva, ker je bil načelnik zadržan. Iz obširnega in izčrpnega poročila in ocen je bila razvidna stvarna in jasna slika osnovnega dela društva. 2e v uvodu porodila je bilo ugotovljeno, da bi bilo napačno oceniti delo društva v minulem letu za neuspešno, čeravno je bilo manj ugodno kakor smo bili tega vajeni v prejšnjih letih. Uspeh je bil viden, če ga gledamo iz vidika merjenih dosežkov na posameznih tekmovanjih in uspehov prireditev. Uspeh pa je tudi v tem, da smo pri delu spoznali in dognali nekatere napake ter nepravilnosti, katerih spoznanje in odstranitev v tekočem letu nam bo v veliko korist v bodočem hitrejšem jn pravilnejšem razvoju tako v množičnosti in kakovosti. Ne smemo pozabiti, je nadaljeval tov. Arko, da smo iskali v zadnjih letih v društvu sami in spontano najboljšo smer dela po krajevnih prilikah, pa niso bile zato tudi napake izključene. V osnovi smo se z našim delom približali tezam kongresa za telesno kulturo v Beogradu in celo postavljenim, nalogam v resoluciji tega kongresa. Torej smo našli pravo smer že pred kongresom. Z ugotovitvami na kongresu je bilo delo kočevskega Partizana načelno potrjeno, kar je vsem onim, ki so v društvu na tem delali, v ponos, meni osebno, je dodal tov. Arko, pa iz več vzrokov v posebno zadoščenje. V kakovosti ima društvo tudi v tem letu lepe dosežke. V društvu imamo državnega mladinskega prvaka v troskoku in teku čez zapreke na 400 m, republiškega prvaka v skoku v višino in daljino ter metu krogle in veliko drugih in tretjih mest. S skokom preko 7 metrov v daljino je bil naš član uvrščen med olimpijske kandidate. V društvu imamo republiško prvakinjo v badmintonu. Nogometaši so se uvrstili v I. razred ljubljanske nogometne podzveze, igralci namiznega tenisa imajo tudi v tem letu lepe uspehe, posebno posamezniki, medtem ko so ekipno popuitili itd. Udeležili smo se pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« s tremi moškimi in dvema ženskima patrolama ter s štafeto na 35 km, ki je dosegla 4. mesto v slovenskem merilu in 8. mesto v državnem. Naši pripadniki so bili v patrolah na proslavi na Sutjeski, na zletu v Sarajevu in na mnogih drugih prireditvah širom Slovenije. Za telovadbo je poročilo navedlo, da se v danih razmerah razvija dobro, vendar iz stvarnih razlogov ne tako kot želimo. Dokler ne bomo imeli telovadnice moderno opremljene brez souporabe in vsak čas neovirano na razpolago, o sistematični vadbi in napredku ni govora. Skratka, zaživeli bomo šele v novem domu. Ker pa nismo poskrbeli za mladi prednjaški kader, bo treba to seda.j nujno nadoknaditi, ker nas bo sicer velik dotok mladine v novi dom presenetil. Preobremenjenost razpoložljivih prednjakov ne more biti rešitev vprašanja kadrov. Vzgoja mladih vodnikov nam bo morala b'6i v bodočem letu naloga št. 1, je končal poročilo tov. Arko. Po razgovorih in ostalih formalnostih zbora, proračunu, delovnem koledarju itd., je bil izvoljen nov odbor. Delo je bilo poverjeno skoro v celoti dosedanjim članom odbora in načelstva. VE|ST|I|#| I ,Svoboda" v Kočevski Reki se pripravlja treh šol bo 24. maja ob Dnevu mladosti v Kočevski Reki. Državno posestvo »Snežnik« bo za to priliko nabavilo za vse nastopajoče telovadne obleke, V okviru programa bo mladina naštudirala Nušičevo enodejanko »Oblast« in za sredo julija »Ano Frank«. Koncem marca bodo prikazali tudi marionetno igro »Baterija inženirja Lisca«. Na seji so govorili tudi o kinu v Kočevski Reki. Filmi so dobro izbrani, pomanjkljiva pa je reklama. Pritegniti bi bilo treba več obiskovalcev k filmskim predstavam. Zato so sklenili, da bodo odslej vsake drugo nedeljo imeli prevoz tudi obiskovalci filmskih predstav iz Štal-carjev in Morave. Prevoz iz Borovca bo ostal še naprej kot doslej. Naj še omenimo, da so na seji izvolili posebni pripravljalni odbor, ki bo imel dovolj dela za uresničitev sprejetih sklepov. —nil 16. februarja se je sestal upravni odbor »Svobode« Kočevska Reka. Razpravljali so o organizaciji in izvedbi prireditev ob 40. obletnici KPJ za šolsko mladino. Do 24. maja bodo šole na območju Kočevske Reke izvedle vrsto tekmovanj. Šola, ki bo zbrala do konca tekmovanja, t. j. do 24. maja največ točk, bo sprejela prehodni pokal. S takim načinom sodelovanja šol, bodo začeli letos prvič. Sklenili so, da bodo taka tekmovanja odslej vsako leto in da se bodo še izpopolnjevala. Šola, ki bo po trikrat prejela pokal, ji bo ta ostal v trajni lasti. Tekmovali bodo: v šolskem uspehu, izvenšolskem delu, kulturnem delu, v šahu in v fizkulturi. V načrtu je tudi razstava šolskih del in kulturna prireditev z recitacijami in petjem. Kulturna prireditev bo v Kočevski Reki, šahovsko prvenstvo v Borovcu, atletsko tekmovanje pa v Štalcarjih. Centralni nastop pionirjev vseh Več izobraževalnega dela tudi v Sušju KOLEDAR Sobota, 21. februarja — Irenam Nedelja, 22. februarja — Marjeta Ponedeljek, 23. februarja — Marta Torek, 24. februarja — Matija Sreda, 25. februarja — Saša Četrtek, 26. 'februarja — Andrej Petek, 27. februarja — Gabrijel SPOMINSKI DNEVI 21. II. 1848 so v Londonu objavili znameniti »Komunistični manifest«. 21. II. 1919 je več kot 30.000 delavcev iz Bosne in Hercegovine sodelovalo v splošni stavki in demonstracijah. 25. II. 1928 leta se je v Zagrebu začela VIII. mestna konferenca KPJ, na kateri so Josipa Broza Tita izvolili za sekretarja mestnega komiteja. 22- II. 1935 leta je bilo v Ljublja-P1 Protestno zborovanje združenih zenskih organizacij proti nameravani ukinitvi mestne ženske realne gimnazije ter proti uredbi, ki je zmanjševala draginjske doklade poročenim javnim nameščenkam. Februarja 1942. leta so bili sprejeti »Fočanski predpisi« Vrhovnega štaba o ustanovitvi in organizaciji narodnoosvobodilnih odborov. 23. in 24. II. 1944 je bilo posvetovanje aktivistk Slovenske protifašistične ženske zveze za Gorenjsko. 22. II. 1953 je bil v Beogradu začetek IV. kongresa Ljudske' fronte Jugoslavije, na katerem so spremenili njen naziv v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. GIBANJE PREBIVALSTVA LOŠKI POTOK Rodila je Bambič Olga, gospodinja iz Malega loga 15 — deklico Majdo. DRAGA Rodili sta: Klepač Jožefa, gospodinja iz Črnega potoka 2 — dečka Darislava in Lavrič Hedvika-Marija, gospodinia iz Srednje vasi pri Dragi — dečka Zdravka. PREDGRAD Rodila je Kaoš Katarina, oospo-dinia iz Laz 10 — deklico Miro. Umrla je Movrin Ana, roj. Mihe- VELIKE LAŠČE V Ljubljani so se poročili: Zgonec Franc, kmetovalec iz Podhojnega hriba, star 34 let in Jančar Jožefa, delavka iz Podhojnega hriba, stara 24 let, Krašovec Franc, gozdni delavec iz Sela pri Robu, star 28 let In Rupar Marija, gospodinja iz Ru-Pe 3, stara 29 let. Rodile so: Stražišar Angelca, gospodka iz Krvave peči 15 — dečka Draga, v ljubljanski porodnišnici pa so rodile: Centa Marija, gospodinja iz Kota pri Vel. Slevici 3 — deklico Marijo. Krašovev Marija, gospodinja iz Rupe 3 — deklico Miri-c-ko priložnost. Ločiti moramo realnost od zaželene fantazije. Izraz izvira iz grščine in pomeni napoved usode po stanju zvezd. __*___ Imam sestro v Ameriki, želim ji poslati »Novice«, pa ne vem koliko stane naročnina v našem denarju in koliko v do'ariihl. I. Rus, Podtabor 36 Letna naročnina »Novic« za inozemstvo stane 800 din to pa zato, ker je za tuje države visoka poštnina! Pošljete nam lahko tudi 2,5 dolarja. __ * — Se decembra sem po pošti postal dva do1arja za naročnino, pa se čudim, zakaj ste mi ustavili pošiljanje lista. Ali je bilo morda premalo? Prosim, da na naslovni strani lista označite dan, mesec in leto do kdaj ie list plačan. ■L. D. 48 Guteher ave, Canadd Naročnino smo sprejeli in »Novice« Vam redno pošiljamo. Da pa list redno ne dobite je verjetno krivda na pošti. Vse, kar je v naših močeh, bomo storili, da boste list nemoteno prejemali. Tudi nekateri drugi naročniki z ameriške celine so nas prosili, da bi na njihov izvod lista napisali, do kdaj imajo poravnano naročnino, žal to ne moremo storiti, ker nam poštni zakon prepoveduje vsako pisanje na tiskan izvod časopisa, kar se nanaša na posameznega naročnika. Te dni bomo v pismu sporočili vsem naročnikom v inozemstvu, koliko dolgujejo na naročnini. __* — Vsem, ki na uredništvo pošiljajo dopise za sprejem na delo v tiskarni na razois, ki je bil v »Novicah« sporočamo, da je delovno mesto že zasedeno. Drcgaiski konec nekoč in IZ PREDGRADA . . 8. februarja so imeli v Predgradu zaključek tečaja Rdečega križa. Kako se časi spreminjajo! Na po- drugim. Tudi v teh oddaljenih kra- Fantje in dekleta, ki so obiskovali dročju bivše občine Drage živi se- jih je bil v letih po osvoboditvi do- tečaj so tega dne uprizorili v dvora-daj okrog 900 prebivalcev, pred voj- sežen lep gospodarski napredek, med ni zadružnega doma Nušičevo ko>- ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. JOŽE KNAVS Rodil se je 19. XII. 1922 v Livoldu v družini malega kmeta. Po no pa je živelo tu najmanj še enkrat katerimi je največji — lesno prede- medijo »Sumljiva oseba«. Številni končani osnovni šoli se je izučil toliko ljudi. Tu je bilo precej Koče- lovalno podjetje v Podpreski, ki ima g'edalci so bili zelo zadovoljni z var jev, ki so se med zadnjo vojno tudi vse pogoje za nadaljnji razvoj, uprizoritvijo, izselili. Ti kraji so med vojno veliko trpeli; okupatorji so veliko število ljudi odpeljali v internacijo, domove pa uničili. Precej ljudi je za vedno ostalo v tuji zemlji. Vojna je minila, ljudje so se vračali na domove. Ker pa je bilo več hiš praz- Rdeči križ Željne - Klinja vas Pretek'o soboto je bil letni sestanek organizacije Rdečega križa tet-rena Željne-Klinja vas. Ugotovili nih, so prišli v te kraje novi ljudje so, da je organizacija precej napre s hrvaške strani in drugih krajev. dovala,' sedaj ima že 105 ' Vseh vasi je bilo 10: Draga, Pod- kar je za ta kraj veliko, preska. Lazeč, Novi kot, Stari kot, skrb odbora Trava, Srednja vas, Črni potok. Pod higienske razmere v teh krajih še hitreje izboljševale. -k- krojaške obrti. Ker pa ni dobil zaposlitve v svoji stroki, se je zaposlil kot rudar v rudniku. 11. maja 1942. je stopil v partizane, v Kočevski odred. Pozneje je bil premeščen v Cankarjevo brigado. Udeležil se je raznih borb te brigade in se vedno izkazal kot hra- članov, Glavna bila usmerjena na MED LJUDMI Predstavil se mi je: »Karol Kropf, higiensko-zdravstveno izobraževanje rojen pred 80-timi leti v Krapini na planina in Pungrt. Največja vas je članstva in ostalih. Pri tem je po- Hrvatskem«. Že v rani mladosti se Podpreska, tu je podjetje »Jelka«, sebno uspelo predavanje s filmom, je preselil z materjo, tremi brati in sedež Gozdne uprave, prebivalcev katerega se je udeležilo veliko lju- sestro v Šalko vas pri Kočevju. Naj- pa ima 180. Središče teh krajev je Draga, tu je sedež zadruge, krajev - di. Lepo poteka tudi izobraževanje prej se je zaposlil v rudniku, potem mladine in oričakujemo, da bo mla- ga je vodila pot na Madžarsko pa nega urada, pošta. Najmanjša vas je dina s pridom uporabljala pridob- spet domov. Prišla je prva svetovna Pungrt, ki ima vsega 35 prebivalcev, ljeno znanje v vsakdanjem življenju, vojna. Za avstroogrsko monarhijo Poleg razdeljevanja pomoči RK je se je moral boriti od 1915. do 1918. Kmetijstvo je tukaj slabo razvito, Mož je potožil, da dobi od Rdečega križa malo pomoči, dejal je tudi, da bi moral prejemati invalidski dodatek. Zasmilil se mi je, in sicer zato, ker si s tistim denarjem, ki mu ga daje družba za preživljanje, ne zna urediti življenja, tako da bi lahko v miru preživel svojo jesen. Bil je borno oblečen, roka se mu je tresla, to pa zaradi neugodnega višinskega organizacija sodelovala tudi pri re- leta. Na fronti je bil ranjen in po- oči so žalostno strmele v svet. Skrb- položaja. Del ljudi je zaposlenih v Sevanju vaških komunalnih proble- -’-J!— U~I~ •'— *-A~i ”*—' na' h’ cp nrkM"i,v's*'i ” podjetju »Jelka« v Podpreski, ostali mov. Uspešno delo organizacije Rde-pa so zaposleni drugje, nekateri se čega križa v Željnah-Klinji vasi je bavijo s kmetijstvom, živinorejo in jamstvo, da se bodo zdravstvene in TO IN ONO sledice iz boja ima še sedaj. Po končani vojni se je nastanil v Novih lazih. Tu je živel 25 let. Garal je na cestah od zore do mraka. stveni organi naj bi se pozanimali, v kakšnih pogojih živi starček in ali je upravičen do invalid, dodatka. Stisnila sva si roke. Obljubil sem Druga svetovna vojna ga je zatekla mu, da bom zapisal, kar me je iz-v Novih lazih. Kakor mi je pripo- rečno prosil: »Titu želim še dolgo vedoval, je po svojih močeh pomagal partizanom. 1956. leta je bil upokojen. Mesečno prejme 6200 din pokojnine in SESTANEK MLADINE DRAGI UREDNIK! . V KOČEVSKI REKI Prosimo Vas, da bi »Novice« po- Zadnjo nedeljo je bil v Kočevski sredovale našo željo. Dolenjski fant- loocTdin invalidnine za poškodbo iz Reki mladinski sestanek, ki je bil je, ki služimo vojaški rok v Sarai- prve svetovne vojne. Sedaj živi že prvi v tem letu. Po poročilu pred- jevu, V. p. 2917, pošiljamo lepe po- ne^aj v Kočevju. Ker je ostal sa- življenje.« Iz ust starega človeka, vsega nebogljenega, ima taka želja še večjo ceno. _*___ ŠPORTNI DAN Šolarji osnovne šole v Predgradu so imeii 11. februarja športni dan. sednika mladinske organizacije, je zdrave svojim domačim, sorodni- mec, nima svojega doma in živi pri Tega dne so bile smučarske tekme. član komiteja podal politični pre- kom in znancem, posebno pa dekle- drugih ljudeh. Tekmovali so otroci od drugega do gled najvažnejših dogajanj v svetu, tom in vsem naročnikom »Novic«. »kako živite sedaj, ko imate po- osmega razreda. Tekmovalna steza Vojaki: Jože Kovač, Janez Kobe, kojnino?« sem se zanimal. »Spim v je bila dolga 1 km. Tekmovanje je Anton Jesih, Jože Longar in Anton kuhinji pri družini K. Za hrano dam gledalo precej ljudi. Najboljši tek- Jeglič. Na svidenje. 165 din dnevno; jem trikrat na dan.« movalci so prejeli lepa darila. Potem so govorili o sprejemanju pionirjev v mladinsko organizacijo. Sprejem bo v Kočevski Reki ob Dnevu mladosti. Poudarjeno je bilo, naj bi se mladina vključila v vse javne organizacije. Pomagala naj bi tudi pri proslavah ob 40. obletnici KPJ. Ta sestanek je pokazal, da se bo morala mladina pogosteje sestajati, kar bo prineslo v organizacijo večjo živahnost. MLADINA RIBNICE SE PRIPRAVLJA V organizaciji LMS' Ribnica so včlanjeni 204 mladinci in mladink. Vodstvo mladinske organizacije je v dobrih rokah. Občinskemu komiteju LMS so v veliko pomoč tudi komisije, katerih je pet. V poročilu predsednika Obč. odbora SZDL Ribnica na letni konferenci ter organizacije Stanovanje za 160 000 din POJASNILO V zadnji številki lista se je v članku pod naslovom »Leta 1961 300.000 ton premoga« pripetila ne- Stanovanje si je mogoče zgraditi da z razmeroma nizkim kapitalom ljuba pomota. Pravilno bi se mo- tudi z manjšimi sredstvi, to so naj- začno graditi svoj dom. Pogoj je le, ralo glasiti 200.000 ton. Do pomote lepše dokazali v Ljubljani, kjer je da vložijo sredstva (160 do 300.000 je prišlo zaradi nejasno izpisane mogoče v okviru stanovanjske za- din) in še tega ni treba storiti ta-številke 2 v izvodih osnutka druž- druge začeti z gradnjo dvosobnega koj. Plačilo je treba pripraviti do benega p'ana rudnika za leto 1959, stanovanja že s 160 do 300.000 di- roka vse’itve v novo stanovanje, iz katerega so bili črpani podatki nar ji. Nove olajšave, ki so jih dobile kar praktično pomeni, da lahko zbeza omenjeni sestavek. stanovanjske zadruge, so omogočile rejo ta denar v poldrugem ali dveh delavcem, uslužbencem in drugim, letih, kolikor pač traja gradnja zadružne hiše. _ . , V Ljubljani so našli pravi način ZIdtd poroka V Dolcil vasi za omilitev stanovanjske krize. Z ~ . J majhno lastno udeležbo dobijo inte- 24. januarja sta proslavila zakon- 31-timi leti se je Kotnikova družina resenti posojilo na 50 let, kar bo ca Kotnik, Jakob in Marija, 50 leti- preselila v Dolgo vas. V zakonu se vsekakor omogočilo razmah zadruz- Va , !?1 n, , °n 'i lTi ?n n dobro ocen leno nico skupnega življenja na svojem jima je rodilo 9 otrok. Danes je žir- ne gradnje. Ta način zadružne grad Letos čaka mladino precej nalogi ^omu v Dolgi vasi pri Kočevju. Zla- vih še pet sinov in hči, dva sinova, "Je je v Ljubljani v veljavi koma L. --noniV-iciln m'adin- t0 poroko sta slavila v krogu svojih Jakob in Maks sta padla v NOV. P01 fč^gLiljV^Vi hL,- nnmanalf, orl sinov in hčerke, vnukov in ostalih eden pa je umrl star 3 leta. Jubllan- oradi 556 S°%~ se ie rod,, pred 77 SeS Z^’SSHJZ’ZL t. * W S ».‘'MfCJEE “e Upsenju pri grahovem'’ V isti zdravja in zadovoljstva, lova,, v teh brioadah, ki bodo deiale ™ se j« jndii.M, »»*»«£ -—— timi leti sta sklenila zakon in nekaj časa živela v domačem kraju. Pred v veljavi komaj 5ta, a že 500 Ljubljančanov na ta način svoja stanovanja, v kratkem na jih bo začelo graditi v domačem kraju. PUSTNA MAŠKERADA V KOČEVSKI REKI Na pustni dan so se ob 15. uri začele shajati v osnovni šoli Kočevske Reke maske vseh vrst. Razen KDAJ NADURNO DELO? Ko so na okrajnem sindikalnem svetu razpravljali o nadurnem delu v gospodarskih organizacijah, so ugotovili, da so podjetja ob lanski TUDI V LAŠČAH TRAKTOR Upravni odbor pri Kmetijski zadrugi Vel. Lašče je imel po izvolitvi omejitvi nadurnega dela, najemala dve seji. Na sejah so razpravljali o predvsem nove delavce in usluž- in dru- bence. Vse premalo pa so podjetja ZAMOČVIRJENA ZEMLJA Razprava na konferenci Sociali- sodelovanju zadruga-kmet stične zveze Ribnica se je dotak- gem. Zadruga namerava letos zače- poiskala notranje rezerve in boljšo šolskih otrok so se tu zbrali tudi nila tudi regulacije potokov in me- ti z gradnjo nove zgradbe za zbi- organizacijo dela, s čemer pa bi v otroci iz vrtca. Ves pisani spored je lioracjije zemljišč na območju ob- ralnico za mleko. Sredstva za grad- precejšnji meri lahko nadomestila krenil skozi vas, nato pa v hotel. čine. Zamočvirjene zemlje in zem- njo so na razpolago. V načrtu je Tu so bile tri najboljše maske na- ije, ki zaradi 'podtalne vode trava nakup traktorja. V ta namen so ukinjeno nadurno delo. Okrajni sindikalni svet meni, naj grajene, vse pa pogoščene. V zado- jn drugo slabo uspeva, je več sto poslali v tečaj v Ponoviče fanta, ki gospodarske organizacije vpeljujejo voljstvo vseh prisotnih je maškera- hektarov. Meliorlrana zemlja bo dala se bo izučil za traktorista. nadurno delo samo v takih prime- da lepo uspela. veliko večje donose, vendar samo, Akcijski program je zadruga že rih, ko ga zahteva proizvodnja in Zvečer istega dne je bila v hote- če bodo kmetovalci, lastniki te zem- izdelala in je že sprejet. Naj njen obseg. Rezultat nadurnega delu tudi maškerada odraslih. Zbranih 1 je načrtno v pogodbenem sode!o- še omenimo, da bodo v februarju la mora v vsakem primeru tudi poje bilo veliko število ljudi, ki so se vanju z zadrugo. O teh stvareh naj po vseh zadrugah laške občine eno- večati proizvodnjo, ne sme pa nad-zabavali nad uspešnim programom bi kmetovaldi začeli razmišljati že dnevni seminarji za člane zadružnih urno de'o služiti za reguliranje ta-mask. sedaj, da bo takrat, ko bo zemlja svetov. Seminarji bodo v vsaki za- ritnih postavk in s tem večjih oseb- godna za obdelavo, vse pripravljeno, drugi. nih prejemkov. ber in predan borec. Kot komandir čete je padel v borbi pri Bosiljevem 30. junija 1944. ANTON KOŠMRL Rodil se je 18. VI. 1902 v Livoldu družini malega kmeta. Po končani osnovni šoli se je še kot mladoletnik zaposlil pri raznih gozdnih delih, pozneje je delal v rudniku r Kočevju kot rudar. Po kapitulaciji stare Jugoslavije se je že leta 194T vključil v Osvobodilno Fronto. 11. VI. 1942 je stopil v partizane, v Kočevski odred, pozneje je bil premeščen v Cankarjevo brigado ter je padel v Podhosti pri Dolenjskih Toplicah. STANKO ANTONČIČ Rodil se je 14. IX. 1920 v Ljubljani v delavski družini. Še kot otrok se je preselil s starši v Cvišlar-je, kjer je preživel otroška leta. Po končani osnovni šoli se je izučil mesarske obrti ter delal v Kočevju kot mesarski pomočnik. Po kapitulacije Italije, je 9. IX. 1943 stopil v partizane, v Šercerjevo brigado ter se udeležil več borb na Turjaku, Rakeku in drugod. Nato se je udeležil pohoda XIV. divizije, na Štajersko. Pri napadu na rudnik Senovo pri Rajhemburgu je bil ranjen in je za posledicami umrl v partizanski bolnici. JOŽE STARIČ Rodil se je leta 1899 v Lipniku pri Trebnjem družini malega kmeta. Ko mu je bilo 17 let, je moral v avstrijsko vojsko. Po razsulu st^-re Avstrije se je vrnil domov nato pa na Kočevsko za zaslužkom ter delal kot oglar pri raznih podjetjih vse do leta 1942. Spomladi leta 1942. se je vključil v Osvobodilno Fronto ter bil imenovan v rajonski odbor OF Koprivnik. Decembra leta 1942 je bil ves rajonski odbor OF Koprivnik v Starem brez ju in tam pripravljal in skladiščil hrano za partizane in bolnice. Zaradi izdaje so ponoči Italijani obkolili zgradbo, zaklali stražarja in pobili člane rajonskega odbora, med njimi tudi Jožeta Stariča. VINKO NOVAK Rodil se je 26. IV. 1927 v Željnah delavski družini. Po končani osnovni šoli se je izučil trgovske obrti. Ker je šel njegov brat v partizane, je stopil tudi mladi Vinko v Kočevsko četo, od tam pa v Gubčevo brin gado. Sodeloval .ie v raznih borbah te brigade. V času. borbe pri Tiha-boju pri Gabrovki je padel v sovražnikovo zasedo in bil ubit. ANTON NOVAK Rojen je bil 15. V. 1924 v Šalki vasi v delavski družini. Po končani osnovni šoli se je izučil čevljarske obrti in se zaposlil v Kočevju kot čevljarski pomočnik. Že leta 1941 se je vključil v Osvobodilno Fronto, zbiral prispevke, orožje in hrano za partizane. 11. maja 1942 je šel v partizane v Kočevsko četo, pozneje je bil premeščen v Cankarjevo brigado. Bil je v borbah v Jelenovem žlebu, Veseli gori, Tihaboju, na Primorskem in drugje. Padel je v borbi pri Mokronogu. FRANC PAUH Rodil se je 15. X. 1919 v Cirnlku pri Krškem delavski družini. Ko mu je bilo 15 let, se je preselil s starši v Kočevje. Služil je za hlapca pri raznih premožnih kmetih. Ko mu je bilo 18 let, se je zaposlil kot rudar v rudniku Kočevje. Že leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto. Marca leta 1942 je šel v partizane, v Kočevski bataljon. Bil je v raznih borbah, potem premeščen v Cankarjevo brigado. Padel je 29. IV. 1944 v Selah Šumberku kot komandant bataljona. Tone Ožbolt TSBCRMt! STEMS Oni v sosednji votlini so prehod za seboj kolikor mogoče zavarovali. Z druge strani pa so prelaz zasule bombe, ki so jih metali Italijani. Nič več kot dobrih 5 m debela živa stena loči partizane od Italijanov. In ta ozki rov, skozi katerega so zlezli, je sedaj z obeh strani zasut, tako da partizani ostanejo skoraj brez zraka. Pomagajo si tako, da ob kapnikih vlažijo žepne robce in krpe, jih polagajo na vroče ožgane ustnice, ali pa si obraze hladijo v vlažni zemlji pod kapniki. Le silna želja po življenju, zaobljuba po maščevanja za gorje, ki ga je prizadejal sovražnik in spoznanje, da so trpečemu slovenskemu narodu potrebni, jim daje poguma in novih moči, da vzdržijo in ostanejo pri življenju. Pred očmi imam mlado, postavno dekle, 16 letno Nežko Mule, ki sem jo večkrat srečal v Taborski sten-' in jo je tu, med drugimi doletela ta kruta usoda. Kasneje, ko je bila že komisar tretjega bataljona ljubljanske brigade in v letih po vojni, sva večkrat obujala spomine na Taborsko steno. »Le eno bombo in samokres ter za vsakega po en naboj smo še imeli. Odločili smo za trdno, da nas Italijani žive ne bodo dobili. Z bombo m zadnjimi naboji smo napeto pričakovali poslednjega trenutka. Srca so nemirno utripala, polaščala se nas je slabost in hlad je prevzemal telo, ko smo bili po tako napornem, celodnevnem boju popolnoma izčrpani in zasuti v tej kameniti kletki Taborske stene.« V štabnih prostorih Italijani še vedno vpijejo in psujejo. Bliža se noč, Italijanov se prične polaščati strah. »Tutto komunisti morti!« Derejo se na ves glas, da jih slišimo v sosednjo votlino. Komandir zaščitnega voda, Matjaž, ki je hude bolečine potrpežljivo prenašal je razmišljal, nato pa polglasno spregovoril. »Me slišite, tovariši? Če ne gre za zvijačo, se bodo pobrali in odšli, vendar zaradi varnosti je treba počakati in se prepričati, kaj sovražnik s tem namerava.« In res, kmalu za tem ta vrišč po- ve »zrl«-v prijazno dolino, po kate-tihne. Drug za drugim zapuščajo ri je tolikokrat hodil, a jo je pred Italijani štabne prostore in odhaja- dnevi sovražnik popolnoma razdejal jo mimo novih žrtev po ozki stezi, in uničil. Tudi nad drugimi in uči-preko planin v dolino, kajti vrh go- teljem Vrtačnikom, ki je imel do-re je bilo še čez dan prevroče. besedno od krogel in drugega eks- Prestreljena, krvava in od straš- plozivnega orožja prestreljeno telo, nega ognja ožgana trupla padlih so znašali svoj bes in pustili sledo-partizanov so do kraja zmrcvarili ve rimske kulture, in se ob njih norčevali. Aleksa so Ena najdaljših in najtežjih je bila zavlekli do izhoda iz votline, vsega partizanom tista noč v Taborski prebodli, na obrazu pa izrezali pe- steni, ki so jo preživeli po tem bo-terokrako zvezdo in ga posadili na ju, zasuti v živo skalo. Matjaža in stopnišče. Tu je sedel, si z roko ostale ranjence so rane hudo bole-podpiral glavo in s te gorske viša- le. Brez vsake razsvetljave in sanitetne pomoči je bilo zelo težko z _ ranjenci. Edino sredstvo, vsem v okrepčilo, so bile debele vodne kaplje, ki so pronicale skozi žile pečine in se ,po kapnikih spuščale na obraze izčrpanih in onemoglih borcev, kakor mleko iz grudi, ko ima mati v naročju svojega otroka. Kakor stenska ura v kmečki hiši so te kaplje blagodejno vplivale nanje v c tej napeti noči. Tudi v štabnih pro-štorih je bilo vse mimo, le sem in tja je v pepelu treščil naboj pod riz ogorki, ki so križem kražem ležali po tleh. Iz ustja votline se je še vedno dvigal gost dim in se zajedal v pečino kakor da bi hotel zazna-Tctborska stena, kakor jo je narisal movati vse gorje tega strašnega bo-Izidor Mole ja. Nihče več ni motil mirnega spa- n ja Aleksu. Vrtačniku, Kržetu ii vsem mrtvim. Pretekle so mučne in dolge ure ii v sosednji votlini so polglasno še petali: »več ni mogoče vzdržati, po izkusiti je treba odpreti zasuti ro\ ali pa poginiti v tem zatohler smradu.« Pritipali so do rova i pričeli z golimi rokami odmetaval zemljo, pesek in kamenje, ki jih j obvarovalo pred sovragom. Le s te žavo so si odpirali pot in ped z pednjo napredovali, dokler se jim r prijazno nasmehnila ta silno zaze 1 jena svetloba. In zrak je pritisn skozi ozek rov v votlino, zdelo s je da je narava sama pričakovali 'da jim priskoči čim prej v pomoi Osvežujoči zrak je naglo krožil p upehanih prsih, ki so le s težav opravljala svojo nalogo. Težko ra njeni Matjaž je še vedno nepremič no ležali na svojem trdem ležišču votlini, a oni v ospredju, ki jim bleščeča svetloba odpirala oči, s drhteli v strahu, da ne bi vsak če zopet zaropotalo. Toda Italijanov i bilo več. Odločili so se, in drug : drugim polagomo zlezli ven ti previdno stopali v štabne prostor Matjaž je zaradi varnosti ostal i vedno v votlini. Obdržal je same kres, ki ga je le s težavo še drž v roki. Za trdno so mu obljubili, c pridejo ponj, brž ko se prepričajo, kako je zunaj_ in v bližnji okolici. Vstopijo v štab. Noge .jih še komaj neso, a dogodki prejšnjega dne se jim zde kakor sanje. Po raztresenem železju in kamenju, po ogorkih in pepelu, mimo padlih tovarišev se počasi pomikajo dalje. Pridejo do stopnišča. Toda tu jim korak obstane. Solznih oči se spogledajo. Pred njimi na stopnišču sedi nepozabni junak prejšnjega dne, Aleks, ki vsega izmaličenega komaj še spoznajo. Dalje proti stražarskemu mestu 1 Tu molče počiva stražar Tine, zraven njega negibno ležita Jakec in Vinko. V rokah še tiščita vsak svoj kos satovja in po ročicah jima še polzi med, s katerim sta se prejšnji dan sladkala na prijetnem jutranjem soncu, in se meša z mlado krvjo kot grenke solze matere, ki je bila tedaj že daleč proč v taborišču smrti. Mimoidoče kljub vsemu, kar so prestali, stisne do srca. Pred dnevi so jima Italijani požgali domove, starše odgnali, na n ju pa so streljali, ko sta bila na paši. Sovražila sta Italijane iz polne otroške duše. Prosila sta partizane, če smeta ostati med njimi. Tako sta si želela življenja, svobode ... (Se nadaljuje)